Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 534 6721293 6717283 2026-07-28T18:00:47Z ~2026-41856-53 263565 Neprimerna vsebina 6721293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Slovenija se je osamosvojila leta 1991. Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]]. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').<ref name=":0" /> Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.<ref>{{Cite book|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}</ref> Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.<ref>med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.</ref> Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.<ref>{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}</ref> Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi splet|title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url = http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Paleontologija v Sloveniji == Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.<ref>{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]] {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg | width1 = 115 | alt1 = Nataša Pirc Musar | caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] | image2 = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | width2 = 100 | alt2 = Janez Janša | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]] | total_width = | height 1 = }} [[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}} {{bar box |width = 300px |float = left |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]]. [[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}} == Kultura == [[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]] {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]]. Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. {{Multiple image | align = centre | direction = | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 155 | caption1 = Primož Trubar | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 157 | caption3 = [[France Prešeren]] }} === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' * 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] * [[Šport v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI] * [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] jw5k1cqkrswj2leusrxaky29vddme5e 6721315 6721293 2026-07-28T20:16:55Z Yerpo 8417 --podvojen podatek, ostanek vandalizma 6721315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država/Slovenija}} '''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]]. Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]]. == Ime in etimologija == Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').<ref name=":0" /> Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.<ref>{{Cite book|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}</ref> Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.<ref>med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.</ref> Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref> V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} [[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]]. Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Slovenije}} [[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]] Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.<ref>{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}</ref> Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi splet|title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url = http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje). Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec. === Podnebje === [[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]] Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000. [[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]] Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega. == Paleontologija v Sloveniji == Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.<ref>{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]] {{glavni|Gospodarstvo Slovenije}} Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). == Politika in uprava == {{glavni|Politika Slovenije}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg | width1 = 115 | alt1 = Nataša Pirc Musar | caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] | image2 = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | width2 = 100 | alt2 = Janez Janša | caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]] | total_width = | height 1 = }} [[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]. Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let. === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Slovenije}} [[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]] [[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]] Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/> Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}</ref> # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/> == Demografija == {{Glavni|Demografija Slovenije}} {{bar box |width = 300px |float = left |title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002) |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|Slovenci|teal|83.06}} {{bar percent|Srbi|teal|1.98}} {{bar percent|Hrvati|teal|1.81}} {{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}} {{bar percent|ostali|teal|4.85}} {{bar percent|neznano|gray|8.9}} |caption = }} Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti. Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]]. [[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/> [[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}</ref> === Naselja === {{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}} Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title= Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref> {{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}} == Kultura == [[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]] {{glavni|Kultura Slovenije}} === Književnost === {{glavni|Slovenska književnost}} Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]]. Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''. {{Multiple image | align = centre | direction = | width = | image1 = Primoz-Trubar.jpg | width1 = 155 | caption1 = Primož Trubar | image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png | caption2 = [[Valentin Vodnik]] | image3 = Prešern-Goldenstein.jpg | width3 = 157 | caption3 = [[France Prešeren]] }} === Odrska umetnost === ==== Operne in baletne hiše ==== {{glavni|Slovenska opera}} Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919. {{gallery |FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere. |FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}} ==== Dramska umetnost ==== {{glavni|Seznam slovenskih gledališč}} Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje. {{gallery |Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama |Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje |Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]] }} ==== Lutkovna gledališča ==== Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery |Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana |Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}} === Prazniki in dela prosti dnevi === {{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}} ''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref> [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] ; Prazniki * [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan) * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan) * [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan) * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan) * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan) * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' ; ; Dela prosti dnevi * [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]'' * ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči) * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' * 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[slovenska književnost]] * [[Slovenska vojska]] * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[zavarovana območja Slovenije]] * [[Šport v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}} {{Wikipotovanje|Slovenia}} {{Wikislovar}} * [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI] * [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info] * [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije] * [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije] * [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije] * [http://www.dedi.si/ DEDI] * [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo] {{Slovenija}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] 36v02diglqeybdo48weo9u2com7mrw6 0 5977 6721303 6718363 2026-07-28T18:48:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{navedi splet | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{navedi splet |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{navedi splet |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{navedi splet |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{navedi knjigo |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra|publisher=Fallingrain.com|access-date=26 August 2012|archive-date=2014-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220124035/http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|url-status=dead}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{navedi splet |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{navedi splet|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{navedi splet|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{navedi splet |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{navedi splet |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{navedi splet| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{navedi splet|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. === 16. do 18. stoletje === [[File:Tribunal_de_Corts_d%27Andorra.JPG|right|thumb|Glavna dvorana ''Tribunal de Corts'' (Visokega sodišča) v Casa de la Vall, osrednjem sodnem sodišču Andore]] Leta 1601 je bilo zaradi [[hugenoti|hugenotskih]] uporov v Franciji, inkvizicijskih sodišč iz Španije in prepričanj, povezanih s čarovništvom, ki so bila avtohtona na tem območju, v kontekstu reformacije in protireformacije ustanovljeno ''Tribunal de Corts'' (Visoko sodišče).{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 108, 109}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 238, 239}} Sčasoma je solastništvo nad Andoro prešlo na navarske kralje. Ko je Henrik III. Navarski postal francoski kralj, je leta 1607 izdal odlok, s katerim je za sogospodarja Andore postavil vodjo francoske države in urgelskega škofa. Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej, ko so se politične vezi s Kneževino Katalonijo in Špansko monarhijo postopoma slabile, so se sogospodarji začeli imenovati in delovati kot ''so-knezi'' (suvereni), politična ureditev, ki še vedno velja. Leta 1617 so občinski sveti oblikovali ''sotent'' (ljudsko milico ali vojsko), da bi se spopadli z vzponom ''bandolerisma'' (razbojništva), ''Consell de la Terra'' pa je bil opredeljen in strukturiran glede na svojo sestavo, organizacijo in pristojnosti, ki so aktualne še danes.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50, 53, 54, 56}} Andora je nadaljevala z istim gospodarskim sistemom, kot ga je imela v 12.–14. stoletju, z veliko proizvodnjo metalurgije (''fargues'', sistem, podoben Farga Catalana) in z uvedbo [[tobak]]a okoli leta 1692 ter uvozne trgovine. Leta 1371 in 1448 so so-knezi ratificirali sejem Andorra la Vella, najpomembnejši komercialno pomemben letni nacionalni festival doslej. [[File:Building_in_Ordino._Andorra_216.jpg|right|thumb|Dvorec družine Rossell v Ordinu, Casa Rossell, zgrajen leta 1611. Družina je imela v lasti tudi največji kovačnici železa v Andori, kot sta Farga Rossell in Farga del Serrat.<ref>{{navedi splet |date=9 August 2016 |title=390.000 euros per rehabilitar l'exterior i obrir els jardins de la Casa Rossell – BonDia Diari digital d'Andorra. |trans-title=390,000 euros to renovate the exterior and open the gardens of Casa Rossell |url=http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809133417/http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-date=9 August 2016 |work=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref>]] Država je imela edinstven in izkušen ceh tkalcev, Confraria de Paraires i Teixidors, v Escaldes-Engordany. Ustanovljen je bil leta 1604 in je izkoriščal lokalne termalne vode. Do takrat je za državo značilen družbeni sistem ''prohomov'' (bogate družbe) in casalerjev (preostalega prebivalstva z manjšim ekonomskim premoženjem), ki izhaja iz tradicije ''pubilla'' in ''hereu''.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=20, 21}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=106, 107}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 105, 106, 107, 140, 141}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 263 a 270}} Tri stoletja po ustanovitvi je ''Consell de la Terra'' leta 1702 svoj sedež in ''Tribunal de Corts'' namestil v Casa de la Vall. Dvorec, zgrajen leta 1580, je služil kot plemiška trdnjava družine Busquets. V parlamentu je bila postavljena Omara šestih ključev (''Armari de les sis claus''), ki je predstavljala vsako andorsko župnijo, kjer so kasneje hranili andorsko ustavo in druge dokumente ter zakone.{{sfn|Llop Rovira|1998|p=60}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 82}} V vojni žanjcev in vojni za špansko nasledstvo je andorsko ljudstvo (čeprav se je razglašalo za nevtralno državo) podpiralo preostale Katalonce, ki so leta 1716 zaradi razglasitve odlokov ''Nueva Planta'' na koncu doživeli, da je bila večina njihovih pravic zatrta. Da bi se izognil uporabi odloka ''Nueva Planta'' za Andoro, je urgellski škof Simeón de Guinda prepričal nove španske burbonske oblasti, da so bile doline Andore vedno nevtralne in nepovezane s kneževino Katalonijo, kar je povzročilo dokončno politično ločitev Andore od Katalonije.<ref>{{navedi splet |last1=Garrido |first1=David |title=L'excepcionalitat andorrana: per què Andorra és un estat? |url=https://www.eltemps.cat/article/19952/lexcepcionalitat-andorrana-per-que-andorra-es-un-estat |website=eltemps.cat |access-date=28 January 2026}}</ref> Drug neposreden odziv na dogodke je bila promocija katalonskih spisov v Andori s kulturnimi deli, kot so ''Knjiga privilegijev'' (''Llibre de Privilegis de 1674''), ''Manual Digest'' (1748) Antonija Fiterja i Rossella ali ''Polità andorrà'' (1763) Antonija Puiga.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p = 229}}{{sfn|Llop Rovira|1998|pp = 49 a 52, i 57, 58}} === 19. stoletje: Nova reforma in andorsko vprašanje === [[File:Guillem d'Areny-Plandolit (cropped).png|thumb|upright|left|Guillem d'Areny-Plandolit je leta 1866 vodil novo reformo]] Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1809 ponovno vzpostavil soprincipat in odpravil francoski srednjeveški naziv. V letih 1812–1813 je [[Prvo francosko cesarstvo]] med polotoško vojno (({{lang|ca|Guerra Peninsular}})) priključilo Katalonijo in regijo razdelilo na štiri departmaje, pri čemer je bila Andora del okrožja Puigcerdà. Leta 1814 je cesarski odlok ponovno vzpostavil neodvisnost in gospodarstvo Andore.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p=172}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p=172}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=342–343}} V tem obdobju so andorske poznosrednjeveške institucije in podeželska kultura ostale večinoma nespremenjene. Leta 1866 je sindik Guillem d'Areny-Plandolit vodil reformistično skupino v generalnem svetu s 24 člani, izvoljenimi na podlagi volilne pravice, omejene na glave družin. Generalni svet je nadomestil aristokratsko oligarhijo, ki je prej vladala državi.<ref name="ReferenceA">Page 966, Volume 1, [[Encyclopædia Britannica]], Eleventh Edition, 1910–1911</ref> Nova reforma ({{lang|ca|Nova Reforma}}) se je začela po ratifikaciji obeh soknezov in je postavila temelje ustave<ref>{{navedi splet|url = https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|title = Antoni Pol – 150 anys de la (nova) Reforma| work=El Periòdic d'Andorra |language = ca|access-date = 2 February 2019|archive-url = https://web.archive.org/web/20190506122112/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|archive-date = 6 May 2019}}</ref> ter simbolov – kot je trobojnica – Andore. Novo storitveno gospodarstvo se je pojavilo kot zahteva prebivalcev doline in začelo graditi infrastrukturo, kot so hoteli, zdravilišča, ceste in telegrafske linije.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=192–193}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=191–193}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=345–347}} [[File:Revoluci%C3%B3_de_1881_d%27Andorra.jpg|thumb|upright=0.85|Pokrajina Canilla med revolucijo leta 1881ref>{{navedi knjigo|title = Saqueo de Canillo por las fuerzas del gobierno revolucionario tras el sitio de la aldea|url = https://www.wdl.org/es/item/18266/|language = es|date =1881|publisher = J. J. Dubochet|access-date = 3 August 2017}}</ref>]] Oblasti soknezov so prepovedale igralnice in stavnice po vsej državi. Prepoved je povzročila gospodarski konflikt in revolucijo leta 1881, ki se je začela, ko so revolucionarji 8. decembra 1880 napadli hišo sindika in ustanovili Začasni revolucionarni svet pod vodstvom Joana Pla i Calva in Pereja Barója i Masa. Začasni revolucionarni svet je dovolil gradnjo igralnic in zdravilišč s strani tujih podjetij.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=198–203}} Med 7. in 9. junijem 1881 so privrženci Canilla in Encampa ponovno osvojili župniji Ordino in La Massana, tako da so vzpostavili stik z revolucionarnimi silami v Escaldes-Engordanyju.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=59–63}} Po dnevu bojev je bila 10. junija podpisana pogodba z mostu Escalls.{{sfn|Ministeri d'Educació, Joventut i Esports|1996|pp=58–65}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=194–195}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=348–350}} Svet je bil zamenjan in izvedene so bile nove volitve. Gospodarske razmere so se poslabšale, saj je bilo prebivalstvo razdeljeno glede Qüestió d'Andorra – ''andorskega vprašanja''.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=64–68}} Boji med proškofovskimi, profrancoskimi in nacionalističnimi so se nadaljevali zaradi težav v Canillu v letih 1882 in 1885. Andora je sodelovala v kulturnem gibanju katalonske renesanse. Med letoma 1882 in 1887 so bile ustanovljene prve akademske šole, kjer je trojezičnost sobivala z uradnim jezikom, katalonščino. Romantični avtorji iz Francije in Španije so poročali o prebujanju nacionalne zavesti v državi. Jacint Verdaguer je v 1880-ih živel v Ordinu, kjer je pisal in delil dela, povezana z renesanso, s pisateljem in fotografom Joaquimom de Ribo. Leta 1848 je Fromental Halévy premierno uprizoril opero ''Le val d'Andorre'', ki je bila v Evropi zelo uspešna, kjer je bila nacionalna zavest dolin razkrita v romantičnih delih med vojno na Andorskem polotoku. === 20. in 21. stoletje: Modernizacija države in ustava === [[File:Skossyreff Writing Constitution.png|thumb|left|upright=0.8|Boris Skossyreff, na kratko samooklicani kralj Andore leta 1934]] Leta 1933 je Francija okupirala Andoro po socialnih nemirih, ki so se zgodili pred volitvami zaradi revolucije leta 1933 in stavk FHASA (Vagues de FHASA); upor, ki ga je vodila skupina Joves Andorrans (sindikalna skupina, povezana s špansko CNT in FAI), je zahteval politične reforme,<ref>{{navedi splet|url=http://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|title=Rebellion in Andorra 1933 – International Club of Andorra|website=International-club-andorra.com|date=5 March 2017 |access-date=29 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|archive-date=6 May 2019}}</ref> splošno volilno pravico vseh Andorancev in deloval v obrambo pravic lokalnih in tujih delavcev med gradnjo hidroelektrarne FHASA v Encampu.<ref>{{navedi splet |title=1933: la República que quasi va ser |trans-title=1933: the Republic that almost was |url=https://www.bondia.ad/cultura/1933-la-republica-que-quasi-va-ser |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 5. aprila 1933 je skupina Joves Andorrans zavzela andorski parlament.<ref>{{navedi splet |title=Príncipes de Andorra |url=https://www.pressreader.com/spain/la-vanguardia-1%C2%AA-edici%C3%B3n/20170604/282071981866496 |via=PressReader}}</ref> Pred tem dejanjem je prišel polkovnik René-Jules Baularda s 50 žandarji in mobilizacija 200 lokalnih milic ali enot pod vodstvom sindikalne stranke Francesca Cairata.<ref>{{navedi splet |title=Quan vam treure l'escopeta |trans-title=When we took out the shotgun |url=https://www.bondia.ad/cultura/quan-vam-treure-lescopeta |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 6. julija 1934 je pustolovec in plemič Boris Skossyreff s svojo obljubo o svoboščinah, modernizaciji države in bogastvu z vzpostavitvijo davčne oaze in tujimi naložbami prejel podporo članov generalnega sveta, da se je razglasil za suverena Andore. 8. julija 1934 je Boris v Urgellu izdal razglas, s katerim se je razglasil za Borisa I., kralja Andore,ref>{{navedi splet |last=Marsenyach |first=Albert Daina |title=Boris I Rei d'Andorra |trans-title=Boris I, King of Andorra |url=http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116043649/http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-date=16 January 2020 |access-date=22 January 2019 |website=El Coprincipat d'Andorra ara fa molt de temps. |language=ca}}</ref> hkrati pa napovedal vojno urgelskemu škofu in 10. julija odobril kraljevo ustavo.<ref>{{navedi splet |title=La primera Constitució |trans-title=The first Constitution |url=https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122350/https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-date=6 May 2019 |access-date=18 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 20. julija so ga aretirali soknez in škof Justí Guitart i Vilardebó ter njune oblasti ter ga na koncu izgnali iz Španije. Od leta 1936 do 1940 je bil v Andori nameščen francoski vojaški odred Garde Mobile pod vodstvom znanega polkovnika Renéja-Julesa Baularda, da bi zavaroval kneževino pred motnjami zaradi španske državljanske vojne<ref>{{navedi splet |date=28 September 2017 |title=L'impacte dels refugiats durant la Guerra Civil |trans-title=The impact of refugees during the Civil War |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122055/https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-date=6 May 2019 |access-date=21 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> in frankistične Španije<ref>{{navedi splet |title=1937: Baulard compta morts |trans-title=1937: Baulard counts the dead |url=https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122102/https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> ter se soočil z vzponom republikanizma po revoluciji leta 1933. Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so prebivalci Andore sprejeli begunce z obeh strani in mnogi od njih so se za stalno naselili v državi, kar je prispevalo k poznejšemu gospodarskemu razcvetu in vstopu Andore v kapitalistično dobo. Frankistične čete so andorsko mejo dosegle v poznejših fazah vojne.<ref>{{navedi splet |date=13 November 2015 |title=Andorra entre guerres |trans-title=Andorra between wars |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> [[File:22B_andorra_2.jpg|thumb|left|Ustoličenje škofa Ramóna Iglesiasa (na sredini) za so-kneza leta 1942. Lokalni komite je vodil Francesc Cairat (levo), prvi generalni sindik z najdaljšim regentstvom, od leta 1936 do 1960.<ref>{{navedi splet|url=https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|title=Antoni Pol – Francesc Cairat i Freixes|website=El Periòdic d'Andorra|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|archive-date=6 May 2019}}</ref>]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Andora ostala nevtralna in je bila pomembna tihotapska pot med [[Vichyjska Francija|vichyjsko Francijo]] in frankistično Španijo. Mnogi Andorčani so kritizirali pasivnost generalnega sveta, ker je oviral tako vstop kot izgon tujcev in beguncev, zagrešil gospodarska kazniva dejanja, zmanjšal pravice državljanov in simpatiziral s frankizmom. Člani Generalnega sveta so upravičevali politične in diplomatske ukrepe sveta kot nujne za preživetje Andore in zaščito njene suverenosti. Andora je bila relativno neokrnjena med obema svetovnima vojnama in špansko državljansko vojno. Določene skupine so se oblikovale za pomoč žrtvam zatiranja v državah pod nacistično okupacijo, hkrati pa so sodelovale pri tihotapljenju, da bi Andori pomagale preživeti. Med najvidnejšimi je bilo Poveljstvo mreže za utajevanje Hostal Palanques, ki je v stiku z britansko MI6 pomagalo skoraj 400 ubežnikom, med katerimi so bili tudi zavezniški vojaki. Poveljstvo je ostalo aktivno med letoma 1941 in 1944, čeprav so se v Andori spopadali s proosnimi informatorji in agenti Gestapa. [[File:23-24.10.67. De Gaulle en Andorre (1967) - 53Fi5569.jpg|thumb|Soknez [[Charles de Gaulle]] na ulicah Sant Julià de Lòria v Andori, oktober 1967]] V prestolnici je obstajal črni trg tihotapljenja propagande, kulture in filmske umetnosti, ki ni bil naklonjen totalitarnim režimom, razširjan na mestih, kot sta hotel Mirador ali hotel Casino, kot zbirališče sil Svobodne Francije in pot za spremstvo sestreljenih zavezniških pilotov iz Evrope.[116] Mreža se je ohranila tudi po vojni, ko so bila ustanovljena filmska društva, kamor so uvažali filme, glasbo in knjige, cenzurirane v Francovi Španiji, kar je postalo atrakcija proti cenzuri za katalonsko ali tujo javnost celo v Andori. Andorska skupina (''Agrupament Andorrà''), antifašistična organizacija, povezana s francoskim odporniškim gibanjem v Okcitaniji, je francoskega predstavnika (veguer) obtožila sodelovanja z nacizmom.<ref>{{navedi splet |date=22 March 2014 |title=Una d'odis sarracens a la vegueria |trans-title=One of Saracen hatreds in the vegueria |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122126/https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-date=6 May 2019 |access-date=22 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> Andorsko odpiranje kapitalističnemu gospodarstvu je privedlo do dveh osi: množičnega turizma in davčne oprostitve države. Prvi koraki k kapitalističnemu razcvetu segajo v trideseta leta 20. stoletja z izgradnjo FHASA in ustanovitvijo profesionalnega bančništva z Banc Agrícol (1930) in Crèdit Andorrà (1949), kasneje z Banca Mora (1952), Banca Cassany (1957) in SOBANCA (1960). Kmalu zatem so dejavnosti, kot sta smučanje in nakupovanje, pripomogle k temu, da je država postala turistična atrakcija, z odprtjem smučišč in kulturnih subjektov v poznih 1930-ih. Razvila se je tudi oživljena hotelirska industrija. Aprila 1968 je bil ustanovljen sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja (CASS).<ref>{{navedi splet|url=https://andorraguides.com/healthcare/system/|title=Andorra's Healthcare System|last=Andorra Guides|date=30 April 2018|website=Andorra Guides|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://andorraguides.com/healthcare/system/|archive-date=6 May 2019}}</ref> [[File:Andorra - panoramio (2).jpg|thumb|left|Ulice mestnega središča Andorre la Velle leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 je Andora normalizirala gospodarske pogodbe z EGS.<ref>{{navedi novice |date=18 December 1989 |title=La CE concluye un acuerdo de unión aduanera con Andorra |trans-title=The EC concludes a customs union agreement with Andorra |url=https://elpais.com/diario/1989/12/18/economia/629938809_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice |date=27 September 1986 |title=François Mitterrand alienta las reformas en Andorras |trans-title=François Mitterrand encourages reforms in Andorra |url=https://elpais.com/diario/1986/09/27/internacional/528156020_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref>]] [[File:Gilbert Saboya Sebastian Kurz (13927283877).jpg|thumb|right|Zunanji minister Andore Gilbert Saboya se je leta 2014 srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom na Odboru ministrov Sveta Evrope]] Andorska vlada se je nujno ukvarjala z načrtovanjem, projekcijami in napovedmi za prihodnost: z uradnim obiskom francoskega sokneza Charlesa de Gaulla leta 1967 in 1969 je dobila odobritev za gospodarski razcvet in nacionalne zahteve v okviru človekovih pravic in mednarodne odprtosti. Andora je doživela obdobje, splošno znano kot ''andorske sanje'' (podobno ameriškim sanjam), skupaj s Trente Glorieuses: množična kultura se je ukoreninila v državi, ki je doživela radikalne spremembe v gospodarstvu in kulturi. Dokaz za to je bil Ràdio Andorra, v tem obdobju vodilna glasbena radijska postaja v Evropi, z gosti in govorci velikega pomena, ki so promovirali glasbene uspešnice iz francoske šansone, swinga, ritma in bluesa, jazza, rock and rolla in ameriške country glasbe. V tem obdobju je Andora dosegla BDP na prebivalca in pričakovano življenjsko dobo, ki je bila višja od večine standardnih držav tistega časa.<ref>{{navedi splet |last=Bernardos |first=Gonzalo |date=26 September 2016 |title=La reinvenció d'Andorra: un encert estratègic |trans-title=The reinvention of Andorra: a strategic success | url=http://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121306/https://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-date=23 January 2019 |access-date=22 January 2019 |website=Diari d'Andorra |language=ca}}</ref> Zaradi svoje relativne osamljenosti je Andora obstajala zunaj glavnega toka evropske zgodovine, z malo povezavami z drugimi državami razen s Francijo, Španijo in Portugalsko. Toda v zadnjem času je njena uspešna turistična industrija, skupaj z razvojem prometa in komunikacij, državo rešila iz osamljenosti. Od leta 1976 se država sooča s potrebo po reformi andorskih institucij zaradi anakronizmov na področju suverenosti, človekovih pravic in ravnovesja moči ter potrebe po prilagoditvi zakonodaje sodobnim zahtevam. Leta 1982 je prišlo do prve delitve oblasti z ustanovitvijo vlade Andore pod imenom izvršni odbor (''Consell Executiu''), ki mu je predsedoval prvi premier Òscar Ribas Reig s soglasjem soknezov.<ref>{{navedi splet |author1=Marc Pons |date=2018 |title=Andorra tria el primer cap de govern de la seva història |trans-title=Andorra chooses the first head of government in its history |url=https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122057/https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-date=6 May 2019 |access-date=1 March 2018 |website=ElNacional.cat |language=ca}}</ref> Leta 1989 je kneževina podpisala sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo o ureditvi trgovinskih odnosov.<ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:21990A1231(02)|id= 21990A1231(02) |title=Agreement in the form of an Exchange of Letters between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Agreement between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Joint Declarations |language=EN |website=EUR-Lex |date=28 June 1990 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219041223/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A21990A1231(02) |archive-date= Dec 19, 2023 }}</ref> Njen politični sistem se je posodobil leta 1993 po andorskem ustavnem referendumu, ko so soknezi in Generalni svet pripravili ustavo, ki jo je 14. marca odobrilo 74,2 % volivcev ob 76-odstotni udeležbi. Prve volitve v skladu z novo ustavo so bile izvedene pozneje istega leta. Istega leta je Andora postala članica Združenih narodov in Sveta Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.exteriors.ad/es/asuntos-multilaterales-y-cooperaciin/andorra-y-los-organismos-internacionales|title=Andorra y los organismos internacionales|website=Exteriors.ad}}</ref> Andora je leta 1996 formalizirala diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike in sodelovala na 51. Generalni skupščini OZN. Prvi generalni sindik Marc Forné je na Generalni skupščini sodeloval v govoru v katalonščini, v katerem je zagovarjal reformo organizacije, tri dni kasneje pa je sodeloval na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je zagovarjal jezikovne pravice in gospodarstvo Andore. Leta 2004 je bila [[dolina Madriu-Perafita-Claror]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postala prva andorska znamenitost zaradi starodavnega živinorejstva, skupnostne rabe zemljišč in železarskih tradicij. Leta 2006 je bil formaliziran monetarni sporazum z Evropsko unijo, ki Andori dovoljuje uradno uporabo evra in kovanje lastnih evrskih kovancev.<ref>{{navedi splet |title=Decisión del Consejo de 11 de mayo de 2004 relativa a la posición que debe adoptar la Comunidad en relación con un acuerdo sobre las relaciones monetarias con el Principado de Andorra |trans-title="Council Decision of 11 May 2004 on the position to be taken by the Community regarding an agreement on monetary relations with the Principality of Andorra |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ES/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0548&from=EN |access-date=26 March 2019 |website=EUR-Lex |language=es}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:ES:PDF|title=Comunicaciones Procedentes de Las Instituciones, Órganos Y Organismos de La Unión Europea Comisión Europea|website=EUR-Lex|access-date=26 March 2019}}</ref> == Geografija == [[File:Andorra topographic map-en.svg|thumb|Topografska karta Andore]] Zaradi svoje lege v vzhodnih [[Pireneji]]h je Andora pretežno sestavljena iz razgibanih gora, najvišje med njimi je Coma Pedrosa z 2946 metri, povprečna nadmorska višina Andore pa je 1996 metrov.<ref>Atlas of Andorra (1991), Andorran Government. {{oclc|801960401}}. {{in lang|ca}}</ref> Te so prepredene s tremi ozkimi dolinami v obliki črke Y, ki se združijo v eno, ko glavni tok, reka Gran Valira, zapusti državo in se izliva v Španijo (na najnižji točki Andore 840 m). Površina Andore je 468 km². === Okolje === Fitogeografsko Andora spada v atlantsko evropsko provinco Circumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] ozemlje Andore spada v [[ekoregija|ekoregijo]] iglavcev in mešanih gozdov Pirenejev.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Andora je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,45/10, kar jo uvršča na 127. mesto na svetu od 172 držav. V Andori gozdni pokrov predstavlja približno 34 % celotne površine, kar ustreza 16.000 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar se od leta 1990 ni spremenilo. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 16.000 ha, zasajeni gozd pa 0 ha. Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 0 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti) in približno 0 % gozdne površine je bilo znotraj zavarovanih območij.<ref>{{navedi splet |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Andorra |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AND/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[BirdLife International]] je celotno državo prepoznala kot eno samo pomembno območje za ptice (IBA), znano kot Pirineo de Andorra.<ref name=bli>{{navedi splet |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/pirineo-de-andorra-iba-andorra|title= Pirineo de Andorra|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 25 February 2021}}</ref> Pomembno je za gozdne in visokogorske ptice ter podpira znatne populacije planinskih vran (''Pyrrhocorax pyrrhocorax''), konopeljščice (''Carduelis citrinella'') in skalnih strnadov (''Emberiza cia''). === Podnebje === Andora ima alpsko, celinsko in oceansko podnebje, odvisno od nadmorske višine. Zaradi višje nadmorske višine je pozimi v povprečju več snega, poleti pa je nekoliko hladneje. Raznolikost območij, različna orientacija dolin in neenakomeren relief, značilen za sredozemsko podnebje, povzročajo veliko raznolikost mikroklimat, ki ovirajo splošno prevlado visokogorske klime. Velike višinske razlike med najnižjimi in najvišjimi točkami, skupaj z vplivom sredozemskega podnebja, oblikujejo podnebje andorskih Pirenejev. Ko gre za padavine, lahko spomladi in poleti opredelimo globalni model, za katerega so značilne konvektivne in obilne padavine, ki lahko trajajo do jeseni (maj, junij in avgust so običajno najbolj deževni meseci). Pozimi pa je manj deževnega, razen v visokogorju, kjer so pod vplivom atlantskih front, kar pojasnjuje veliko količino snežnih padavin v andorskih gorah. Temperaturni režim je na splošno značilen po zmernem poletju in dolgi ter hladni zimi, kar je v skladu z goratim podnebjem kneževine.<ref>{{navedi splet |title=Clima promedio en Andorra la Vella, Andorra, durante todo el año – Weather Spark |trans-title=Average climate in Andorra la Vella, Andorra, throughout the year |url=https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122054/https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-date=6 May 2019 |access-date=26 March 2019 |website=es.weatherspark.com |language=es}}</ref> Andora je kot majhna gorata država zelo ranljiva za podnebne spremembe. Temperature v njenih visokogorskih regijah so se dvignile za približno 0,17 °C na desetletje, letna količina padavin pa se je zmanjšala za 49 mm. Ti premiki vplivajo na vodne vire in snežno odejo, ki sta ključna elementa andorske turistično usmerjene ekonomije.<ref>{{navedi splet |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/andorra |access-date=2024-12-06 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Število dni z dovolj snega za smučanje se zmanjšuje, snežna meja pa se umika v višje lege. Čeprav so njene nacionalne emisije toplogrednih plinov ene najnižjih na svetu (534 tisoč ton izpuščenih v letu 2023),<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Jones |first1=Matthew W. |last2=Peters |first2=Glen P. |last3=Gasser |first3=Thomas |last4=Andrew |first4=Robbie M. |last5=Schwingshackl |first5=Clemens |last6=Gütschow |first6=Johannes |last7=Houghton |first7=Richard A. |last8=Friedlingstein |first8=Pierre |last9=Pongratz |first9=Julia |last10=Le Quéré |first10=Corinne |date=2023-03-29 |title=National contributions to climate change due to historical emissions of carbon dioxide, methane, and nitrous oxide since 1850 |url=https://doi.org/10.1038/s41597-023-02041-1 |journal=Scientific Data |volume=10 |issue=1 |page=155 |doi=10.1038/s41597-023-02041-1 |pmid=36991071 |issn=2052-4463|pmc=10060593 |bibcode=2023NatSD..10..155J }}</ref> ima Andora močno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, s poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. V svojem nacionalno določenem prispevku se je Andora zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za 55 % in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.[150] Vendar pa je del strategije, ki se nanaša na prilagajanje, še vedno v zgodnji fazi in ga je lahko težko in drago izvajati. Glede na odvisnost države od turizma je pospešitev prilagajanja bistvenega pomena za izgradnjo odpornejšega gospodarstva. === Župnije === [[File:Andorramap.png|thumb|right|Zemljevid Andore z označenimi sedmimi župnijami]] Andora je sestavljena iz sedmih župnij: * [[File:Former_Coat_of_Arms_of_Andorra_la_Vella.svg|30px| ]] Andorra la Vella * [[File:Emblem of Canillo.svg|30px| ]] Canillo * [[File:Escut d'Encamp.svg|30px| ]] Encamp * [[File:Escut d'Escaldes-Engordany.svg|35px| ]] Escaldes-Engordany * [[File:Coat of Arms of La Massana.svg|35px| ]] La Massana * [[File:Emblem of Ordino.svg|35px| ]] Ordino * [[File:Coat of Arms of Sant Julià de Lòria.svg|35px| ]] Sant Julià de Lòria === Demografija === Andora ima približno 79,034 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (40,38 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 44,1 % prebivalcev, 10 % pa [[francoščina|francosko]], 13,5 % pa [[portugalščina|portugalko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Gospodarstvo == Turizem, glavni steber andorskiga gospodarstva, predstavlja približno 80 % BDP. Letno jo obišče približno 8 milijonov turistov, ki jih privablja status Andore brezcarinske trgovine ter njena poletna in zimska letovišča. Eden glavnih virov dohodka v Andori so smučišča, ki imajo skupno več kot 175 km smučišč. Ta šport letno privabi več kot 7 milijonov obiskovalcev in približno 340 milijonov evrov letnega dohodka, kar od leta 2007 ohranja 2000 neposrednih in 10.000 posrednih delovnih mest.<ref>{{navedi splet|url=http://offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/|title=About Andorra – Valsen Fiduciaries|website=Offshorelicense-regulatory.com|access-date=26 March 2019|archive-date=6 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122108/https://www.offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/}}</ref> Tudi bančni sektor s statusom davčne oaze znatno prispeva k gospodarstvu, saj prihodke ustvarja izključno z uvoznimi tarifami (finančni in zavarovalniški sektor predstavlja približno 19 % BDP[184]). Vendar pa je med krizo v evroobmočju turistična industrija utrpela upad, ki je bil deloma posledica padca cen blaga v Španiji, kar je znižalo nakupovanje v trgovinah brez carin in povečalo brezposelnost. 1. januarja 2012 je bil uveden 10-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, leto kasneje pa še 2-odstotni davek od prodaje, ki je v prvem četrtletju prinesel nekaj več kot 14 milijonov evrov.<ref>{{navedi novice|title=Andorra Unveils First Indirect Tax Revenue Figures|url=http://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html|newspaper=Tax News|date=9 May 2013|access-date=2 June 2013|archive-date=5 December 2020|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205013920/https://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html}}</ref> Kmetijska proizvodnja je omejena; le 1,7 % zemlje je obdelovalne, večino hrane pa je treba uvoziti. Nekaj ​​tobaka se goji lokalno. Glavna živinorejska dejavnost je domača ovčereja. Proizvodnjo sestavljajo predvsem cigarete, cigare in pohištvo. Andorski naravni viri vključujejo hidroelektrarno, mineralno vodo, les, železovo rudo in svinec. Andora ni članica Evropske unije, vendar ima z njo poseben odnos, saj se za trgovino s predelanim blagom obravnava kot članica EU (brez tarif), za kmetijske proizvode pa kot nečlanica EU. Andora ni imela lastne valute in je v bančnih transakcijah uporabljala tako francoski frank kot špansko pezeto do 31. decembra 1999, ko sta bili obe valuti nadomeščeni z enotno valuto EU, evrom. Kovanci in bankovci franka in pezete so ostali zakonito plačilno sredstvo v Andori do 31. decembra 2002. Andora se je pogajala o izdaji lastnih evrskih kovancev, začenši v začetku leta 2015.<ref>{{navedi splet |url=http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |title=Els sets estàndard de monedes d’euro andorranes es podran sol·licitar a partir d’aquest dimarts a la tarda [The standard sets of Andorran euro coins can be requested starting this Tuesday afternoon] |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223161035/http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |archive-date=23 December 2014 |date=23 December 2014 |publisher=Govern d'Andorra |lang=ca}}</ref> Andora ima v preteklosti eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu. Leta 2023 je znašala 1,5 %. 31. maja 2013 je bilo objavljeno, da namerava Andora do konca junija sprejeti zakon o uvedbi dohodnine, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z obstojem davčnih oaz med članicami EU. Objava je bila podana po srečanju v Parizu med premierjem Antonijem Martíjem in francoskim predsednikom ter andorskim knezom Françoisom Hollandom. Hollande je pozdravil ta korak kot del procesa, s katerim Andora "uskladi svojo obdavčitev z mednarodnimi standardi".<ref>{{navedi novice |date=31 May 2011 |title=Andorre aligne progressivement sa fiscalité sur les standards internationaux (Elysée) |trans-title=Andorra is gradually aligning its taxation with international standards (Élysée) |url=http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130616031601/http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-date=16 June 2013 |newspaper=Notre Temps |language=fr}}</ref> == Kultura == Andora je dom ljudskih plesov, kot sta contrapàs in marratxa, ki sta se ohranila zlasti v Sant Julià de Lòria. Andorska ljudska glasba je podobna glasbi sosednjih držav, vendar je po značaju še posebej katalonska, zlasti v prisotnosti plesov, kot je sardana. Drugi andorski ljudski plesi vključujejo contrapàs v Andorri la Velli in ples svete Ane v Escaldes-Engordanyju. Andorski državni praznik je dan Gospe Meritxellske, 8. septembra. Dan ustave pa 14. marec. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. Andorska gastronomija je večinoma katalonska, čeprav je prevzela tudi druge elemente francoske in italijanske kuhinje. Andorsko kuhinjo zaznamujejo njene gorske doline. Tipične jedi države so kutina all-i-oli, raca z zimsko hruško, pečena jagnjetina z oreščki, svinjska cibetka, torta massegada, endivija s hruškami, račji konfit z gobami, escudella, špinača z rozinami in pinjolami, žele marmelada, polnjene gobe (''murgue'') s svinjino, regratova solata in andorska rečna postrv. Priljubljena sta tudi kuhano vino in pivo. Predromanska in [[romanska umetnost]] sta med najpomembnejšimi umetniškimi manifestacijami in značilnostmi kneževine. Romanski slog pomaga razumeti nastanek župnijskih skupnosti, odnose (družbene in politične) moči in nacionalno kulturo. Skupno je štirideset [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva, ki izstopajo kot majhne stroge ornamentalne stavbe, pa tudi mostovi, trdnjave in dvorci iz istega obdobja. Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih so bili leta 2015 uvrščeni na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCO.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/lists|title=UNESCO – Summer solstice fire festivals in the Pyrenees|website=ich.unesco.org|access-date=26 March 2019}}</ref> [[Dolina Madriu-Perafita-Claror]] je leta 2004 postala prvo in do danes edino območje Andore, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO, leta 2006 pa je bila še manjše razširjena.<ref>{{navedi splet|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror – Ramsar Sites Information Service|website=rsis.ramsar.org|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/1160/|title=Madriu-Perafita-Claror Valley|website=UNESCO World Heritage Centre|access-date=26 March 2019}}</ref> <gallery class="center" mode="packed"> File:HPIM0309.JPG|Andorska zastava na balkonu, Ordino File:Halévy - Le val d'Andorre - M.elle Lavoye, rôle de Georgette, 2.e acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Ženska narodna noša (Andorska dolina) File:Halévy - Le val d'Andorre - Audran, rôle de Stéphan, 1.er acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Moška narodna noša File:Narcisa 0012.JPG|Cvet ''Narcissus poeticus'' (Grandalla) nacionalni simbol File:Vall del Madriu-Perafita-Claror - 68.jpg|Pogled na dolino Madriu-Perafita-Claror, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine File:(Barcelona) Altar de Sant Romà de Vila - Museu Nacional d'Art de Catalunya.jpg|Oltar Sant Romà de Vila File:Església de Santa Coloma - 10.jpg|Sveta Koloma iz Andore </gallery> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Andora|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1278]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] {{normativna kontrola}} miqnzkxvogizevh57wss3g2lseq5a9c 10 6777 6721374 6493858 2026-07-29T07:28:46Z Blueginger2 186889 tn 6721374 wikitext text/x-wiki {{navpolje | name = Linearna algebra | state = {{{state|{{{1|}}}}}} | title = [[Linearna algebra]] | image = [[slika:Linear subspaces with shading.svg|80px|alt=Trirazsežni ebklidski prostor|link=evklidski prostor]] | bodyclass = hlist |above = * [[oris linearne algebre|Oris]] * [[glosar linearne algebre|Glosar]] | group1 = Osnovni koncepti | list1 = * [[skalar]] * [[vektor (matematika)|vektor]] * [[vektorski prostor]] * [[linearni prostor]] <!-- + --> * [[množenje vektorja s številom|skalarno množenje]] * [[vektorska projekcija]] * [[linearna ogrinjača]] * [[linearna transformacija]] * [[projekcija (linearna algebra)|linearna projekcija]] * [[linearna neodvisnost]] * [[linearna kombinacija]] * [[multilinearna preslikava]] * [[baza (linearna algebra)|baza]] * [[sprememba baze]] * [[vrstični in stolpčni vektorji]] * [[prostori vrstic in stolpcev|vrstični in stolpčni prostori]] * [[jedro (matrika)|jedro]] * [[lastna vrednost|lastne vrednosti in lastni vektorji]] * [[transponirana matrika|transponiranka]] * [[sistem linearnih enačb|linearne enačbe]] | group2 = [[matrika|Matrike]] | list2 = * [[bločna matrika|bločna]] * [[razcep matrike|razcep]] * [[obratna matrika|invertibilna]] * [[poddeterminanta]] * [[množenje matrik|množenje]] * [[rang (linearna algebra)|rang]] * [[matrika preslikave|preslikavna]] * [[Cramerjevo pravilo]] * [[Gaussova eliminacijska metoda|Gaussova eliminacija]] * [[produktivna matrika|produktivna]] * [[Gramova matrika]] | group3 = [[bilinearna preslikava|Bilinearna]] | list3 = * [[ortogonalnost]] * [[skalarni produkt]] * [[Hadamardov produkt matrik|Hadamardov produkt]] * [[prehilbertov prostor]] * [[zunanji produkt]] * [[Kroneckerjev produkt]] * [[Gram-Schmidtov proces]] | group4 = [[Multilinearna algebra]] | list4 = * [[determinanta]] * [[vektorski produkt]] * [[mešani produkt]] * [[sedemrazsežni vektorski produkt]] * [[geometrijska algebra]] * [[zunanja algebra]] * [[bivektor]] * [[multivektor]] * [[tenzor]] * [[zunanji morfizem]] | group5 = Konstrukcije [[vektorski prostor|vektorskih prostorov]] | list5 = <!-- These are alphabetical --> * [[dualni prostor|dualni]] * [[direktna vsota modulov|direktna vsota]] * [[funkcijski prostor]] * [[kvocientni prostor (linearna algebra)|kvocientni]] * [[linearni podprostor|podprostor]] * [[tenzorski produkt]] | group6 = [[numerična linearna algebra|Numerična]] | list6 = * [[plavajoča vejica]] * [[numerična stabilnost]] * [[Basic Linear Algebra Subprograms|BLAS]] * [[redka matrika]] * [[primerjava knjižnic linearne algebre]] | below = * {{Icon|Category}} [[:kategorija:linearna algebra|kategorija]] }}<noinclude> {{Documentation | content = {{Collapsible option |statename=optional}} }} [[Kategorija:Matematične navigacijske predloge]] </noinclude> eomqftr49pvitsl94q0kmuoe7ztl2u4 0 8063 6721331 6545924 2026-07-28T23:25:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721331 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Antiohija ob Orontu |native_name = Ἀντιόχεια ἡ ἐπὶ Ὀρόντου {{grc icon}} |alternate_name = Sirska Antiohija |image = Antiochia su Oronte.PNG |alt = |caption = Karta Antiohije v rimskem in zgodnjem bizantinskem obdobju |map_type = Turčija |map_alt = |map_size= 270 |coordinates = {{coord|36|12|19.8|N|36|10|18.5|E|display=inline,title}} |latd = 36 |latm = 12 |lats = 19.8 |latNS = N |longd = 36 |longm = 10 |longs = 18.5 |longEW = E |location = [[Antakya]], [[Hatay (provinca)|Hatay]], [[Turčija]] |region = |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = 15 km2 <!-- find good source for this claim and discuss in article's text --> |height = |builder = [[Selevk I. Nikator]] |material = |built = 300&nbsp;pr. n. št. |abandoned = |epochs = [[Helenistično obdobje]] do [[srednji vek]] |cultures = [[Grki]], [[Rimljani]], [[Armenci]], [[Arabci]], [[Turki]] <!-- please add the rest --> |dependency_of = |occupants = |event = [[Prva križarska vojna]] |excavations = 1932–1939 |archaeologists = |condition = večinoma požgano |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = }} '''Antiohija ob Orontu''' ({{jezik-grc|Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου|Antiókheia hē epì Oróntou}}; tudi '''Sirska Antiohija''') je bilo starogrško mesto<ref>{{navedi knjigo|last=Sacks|first=David|title=Encyclopedia of the Ancient Greek World (Facts on File Library of World History)|url=https://archive.org/details/encyclopediaofan0000sack_l8g9|publisher=Facts on File Inc|isbn=978-0816057221|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofan0000sack_l8g9/page/32 32]|author2=Oswyn Murray|editor=Lisa R. Brody|year=2005}}</ref> na vzhodni strani reke [[Oront]]. Njene ruševine ležijo blizu modernega mesta [[Antakya]] v [[Turčija|Turčiji]] in sodobnemu mestu daje ime. Antiohijo je konec 4. stoletja pred našim štetjem ustanovil [[Selevk I. Nikator]], eden od generalov [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Geografska, vojaška in gospodarska lokacija mesta je koristila njegovim naseljencem, zlasti značilnosti trgovine z začimbami, [[Svilna cesta]] in [[Kraljevska cesta]]. Sčasoma je tekmovala z [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] kot glavnim mestom Bližnjega vzhoda. Mesto je bilo glavno mesto [[Selevkidsko cesarstvo| Selevkidskega cesarstva]] do 63. pr. n. št. ko so Rimljani prevzeli nadzor, je postal sedež rimskega guvernerja. Od začetka 4. stoletja je bilo mesto sedež grofa Orienta, vodje deželne uprave šestnajstih pokrajin. To je bilo tudi glavno središče helenističnega judovstva ob koncu drugega tempeljskega obdobja. Antiohija je bila eno izmed najpomembnejših mest v vzhodnem Sredozemlju rimskih ozemelj. Obsegala je skoraj 1100 hektarjev znotraj obzidja, od katerih je bila ena četrtina hribovita, kar je približno ena petina območja Rima znotraj Aurelijevih zidov. Antiohijo so poimenovali "zibelka krščanstva" zaradi dolgoživosti in osrednje vloge, ki jo je imela pri nastanku helenističnega judovstva in zgodnjega krščanstva.<ref>"The mixture of Roman, Greek, and Jewish elements admirably adapted Antioch for the great part it played in the early history of Christianity. The city was the cradle of the church." — "Antioch," ''Encyclopaedia Biblica'', Vol. I, p. 186 (p. 125 of 612 in [https://archive.org/details/encyclopaediabib01cheyuoft online .pdf file]. '''Warning:''' Takes several minutes to download).</ref> ''[[Nova zaveza]]'' trdi, da se je ime »kristjan« najprej pojavilo v Antiohiji<ref>{{navedi splet |url=http://biblehub.com/acts/11-26.htm|title=Acts of the Apostles 11:26}}</ref>. Bila je ena od štirih mest sirskega tetrapolisa. Mesto je bilo v [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovih]] časih [[velemesto]] s četrt milijona ljudi, vendar se je v srednjem veku zmanjšalo, postalo relativno nepomembno zaradi vojskovanja, ponavljajočih se [[potres]]ov, spremembe trgovskih poti, ki niso več potekale skozi Antiohijo, mongolskih vpadov in osvajanj. == Geografija == Antiohija je ležala na levem bregu Oronta (arabsko ''Nahr al-Asi'') približno 30 km od morja in pristaniškega mesta Seleucia Pieria (v srednjem veku Sveti Simeon). Na vzhodu je bilo mesto obdano s štirimi nizkimi gorami, vključno z več kot 500 m visokim Silpiosom, na zahodu pa jo je omejila reka. Skozi mesto teče tudi potok Silpios, ki je pritok Parmeniosa, kjer spreminja smer toka. Mestna obzidja so obdajala le središče mesta na vzhodu, predmestja na ravnici zahodno od Oronta pa so bila nezaščitena. Ostanke obzidja je še vedno mogoče videti na Silfiju. Antiohija je bila na stičišču različnih trgovskih poti, kar je močno pospešilo vzpon mesta. Cesta, ki je vodila od pristanišča Seleukia Pieria do Antiohije, je prečkala Oronte na mostu. Druga cesta je mesto povezala s Cilicijo na severu. == Zgodovina == === Prazgodovina === Naselje, ki se je imenovalo Meroe, je bilo pred Antiohijo. Tu je bilo svetišče semitske boginje [[Anat]], ki jo je poimenoval [[Herodot]] ''perzijska Artemida''. Ta lokacija je bila vključena v vzhodna predmestja Antiohije. Tam je bila vas na gori Silpius, imenovana Io ali Iopolis. To ime je bilo vedno predstavljeno kot dokaz Antiohenčana (npr. [[Libanij]]), ki si je želel, da bi se pridružil atiškim [[Jonija|Joncem]] - vnema, ki jo ponazarjajo atenski tipi, uporabljeni na mestnih kovancih. Io je morda bila majhna zgodnja kolonija trgovcev Grkov (Javan). John Malalas, grški kronist, omenja tudi arhaično vasico Botia v ravnini ob reki. {{sfn|Rockwell|1911|p=130}} === Selevkova ustanovitev === Aleksander Veliki naj bi se utaboril na mestu Antiohije in [[Zevs]]u Bottiaeusu posvetil oltar; stal je na severozahodu bodočega mesta. Ta podatek je najden <ref>{{navedi knjigo|title=Antioch as a Centre of Hellenic Culture as Observed by Libanius|page=23|url=https://books.google.com/books?id=fscXhWwDbusC&pg=PA23 |year=2000|place=Liverpool|publisher=Liverpool University Press|others=Translated with an introduction by A.F. Norman|author=Libanius|isbn=978-0-85323-595-8}}</ref> samo v spisih Libanija, govorca iz 4. stoletja iz Antiohije in lahko predstavlja legendo, ki naj bi povečala Antiohov status. Toda zgodba sama po sebi ni malo verjetna. <ref name="ebd">Glanville Downey, ''Ancient Antioch'' (Princeton, Princeton University Press, 1963). Available as [http://rbedrosian.com/Rome02/Downey_1961_Antioch.pdf PDF]{{dead link|date=October 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po Aleksandrovi smrti leta 323 pred našim štetjem so njegovi generali razdelili ozemlje, ki ga je osvojil. Po bitki pri Ipsu leta 301 pr. n. št. je Selevkus I. Nikator osvojil ozemlje Sirije in nadaljeval s štirimi "sestrskimi mesti" v severozahodni Siriji, od katerih je bila Antiohija, mesto poimenovano v čast očeta Antioha <ref>{{navedi splet|url=http://www.biblewise.com/bible_study/characters/syrian-pisidian-antioch.php|title=Syrian Antioch and Pisidian Antioch|publisher=Bible Wise|access-date=22 September 2017|archive-date=2017-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171009054553/http://www.biblewise.com/bible_study/characters/syrian-pisidian-antioch.php|url-status=dead}}</ref>; v skladu s ''Sudo'' (bizantinska enciklopedija), bi bilo ime po njegovem sinu [[Antioh I. Soter| Antiohu I. Sotru]] <ref>{{navedi knjigo|title=Suda|chapter=s.v. Ἀντιόχεια|url=http://www.stoa.org/sol-bin/search.pl?db=REAL&search_method=QUERY&login=guest&enlogin=guest&user_list=LIST&page_num=1&searchstr=seleukos&field=any&num_per_page=1|access-date=2019-01-27|archive-date=2018-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181120023725/http://www.stoa.org/sol-bin/search.pl?db=REAL&search_method=QUERY&login=guest&enlogin=guest&user_list=LIST&page_num=1&searchstr=seleukos&field=any&num_per_page=1|url-status=dead}} At the Suda On Line project of the Stoa Consortium.</ref>. Znano je, da je zgradil šestnajst Antiohij. Selevk je ustanovil Antiohijo na mestu, izbranem po ritualnih pomenih. Orel, Zevsova ptica, je dobil kos žrtvenega mesa in mesto je bilo ustanovljeno na mestu, kamor je orel nesel daritev. Selevk je to storil 22. dne v mesecu Artemizija v dvanajstem letu svoje vladavine (enakovredno 300. pr. n. št.) <ref>John Malalas, [http://www.attalus.org/translate/malalas.html#199 Book 8, pp.199–202]</ref>. Antiohija se je kmalu dvignila nad Seleucio Pierio in postala sirska prestolnica. === Helenistično obodobje === ZA prvotno Selevkovo mesto je arhitekt Ksenarij posnemal v tlorisu aleksandrijsko [[Hipodamov načrt |mrežo]]. Libanij opisuje prvo gradnjo in ureditev tega mesta (str. 300, 17). Citadela je bila na gori Silpius, mesto pa ležalo večinoma na nižjem delu severno od reke. Dve veliki ulici s kolonadami sta bili v centru. Kmalu zatem je [[Antioh I. Soter |Antioh I.]] postavil drugo četrt, najverjetneje na vzhodu in, ki se je po [[Strabon]]ovem mnenju, zdel domoroden, v nasprotju z grškim, mestom. Ograjeno je bilo z lastnim obzidjem. .{{sfn|Rockwell|1911|p=130}} V reki Oront, severno od mesta, je ležal velik otok in na tem je [[Selevk II. Kalinik]] začel tretje obzidano "mesto", ki ga je končal [[Antioh III. Veliki |Antioh III.]] Četrto in zadnjo četrt je dodal [[Antioh IV. Epifan]] (175–164 pr. n. št.); od tod je Antiohija bila znana kot ''tetrapolis''. Od zahoda proti vzhodu je bil celoten premer približno 6 kilometrov in malo manj od severa proti jugu. To območje je vključevalo več velikih vrtov. Novo mesto je bilo naseljeno z mešanico lokalnih naseljencev, ki so jih Atenci pripeljali iz bližnje Antigonije, Makedoncev in Judov (ki so bili od začetka deležni polnega statusa). Skupno število svobodnega prebivalstva Antiohije je ocenjeno na 17.000 do 25.000, brez sužnjev in domačinov. V času poznega helenističnega obdobja in zgodnjega rimskega obdobja je prebivalstvo Antiohije doseglo svoj vrh nad 500.000 prebivalcev (po ocenah je 200.000 do 250.000) in je bilo tretje največje mesto v imperiju po Rimu in Aleksandriji. V drugi polovici 4. stoletja Libanij poda številko 150.000 in Janez Zlatoust, 200.000 (brez otrok in sužnjev). <ref>A.H.M. Jones, The Later Roman Empire, Vol. II 1984 pp. 1040 and 1409 {{ISBN|0-8018-3354-X}}</ref> Približno 6 kilometrov zahodno in izven predmestja Heraclea je bil raj Dafne, park gozda in vode, sredi katerega se je dvigal velik tempelj pitijskega Apolona, ki ga je tudi zgradil Selevk I. in obogaten s kultnim kipom boga, kot Musagetes, delo Brjaksisa. Dioklecijanovo podzemno svetišče Hekate so zgradili pod zemljo. Lepota in ohlapna moralnost Dafne sta bili praznovani po vsem zahodnem svetu in Antiohija kot celota je v obeh naslovih delila slavo. Antiohija je postala glavno mesto in mesto sodišča zahodnega imperija Selevkidov pod Antiohom I., njegov ustreznik na vzhodu pa je bil [[Selevkija]] ob [[Tigris]]u; toda njen najpomembnejši pomen sega v bitko pri Anciri (240 pr. n. št.), ki je premaknila Selevkidsko težišče iz Male Azije in je posredno vodila do vzpona [[Pergamon]]a. Selevkidi so vladali iz Antiohije. O njej malo vemo v helenističnem obdobju, razen Sirije, vse naše informacije prihajajo od avtorjev poznega rimskega časa. Med velikimi grškimi stavbami slišimo samo o gledališču, katerega podstrukture so še vedno na brežini Silpiusa in kraljeve palače, ki je verjetno bila na otoku. Imela je ugled, da je »naseljeno mesto, polno najbolj izobraženih moških in bogato z najbolj liberalnimi študijami« <ref>Cicero ''Pro Archia'', 4</ref>, toda edina razlikovalna imena v teh prizadevanjih v obdobju Selevkidov, ki so prišla do nas, so Apolofanijeva, Stoika in nekega Foebusa, pisatelja o sanjah. Vzdevki, ki so jih podarili kasnejšim kraljem, so bili aramejski in razen [[Apolon]]a in [[Dafne]] se zdi, da so velika božanstva severne Sirije ostala v bistvu domorodna, kot je "perzijska Artemida" iz Meroe in [[Atargatis]] iz [[Manbij |Hierapolis Bambyce]]. Epitet "Zlato" nakazuje, da je bil zunanji videz Antiohije impresiven, toda mesto je potrebovalo nenehno obnavljanje zaradi [[potres]]ov, ki jim je bil kraj redno izpostavljen. Prvi veliki potres v zgodovini je bil povezan z domačim kronistom Iōánnēs Malálas. To se je zgodilo leta 148 pr. n. št. in je povzročil ogromno škodo. <ref>John Malalas, [http://www.attalus.org/translate/malalas.html#207 Book 8, pp.207–208]</ref> Lokalna politika je bila burna. V številnih razhajanjih Selevkidske hiše je prebivalstvo zavzelo stran in se pogosto dvigalo v uporu, na primer proti [[Aleksander Balas|Aleksandru Balasu]] leta 147 pr. n. št. in [[Demetrij II. Nikator |Demetriju II.]]. Slednji, ki je pritegnil Jude, je kaznoval prestolnico z ognjem in mečem. V zadnjih bojih Selevkidske hiše se je Antiohija obrnila proti svojim slabotnim vladarjem, povabila [[Tigran Veliki|Tigrana]] iz Armenije, da so zasedli mesto 83. pr. n. št., poskušali so z [[Antioh XIII. Aziatik|Antiohom XIII.]] v 65. pr. n. št. in s Sirijo je prešla v [[Rimska republika|Rimsko republiko]] 64. pr. n. št., vendar je ostala ''civitas libera''. === Rimsko obdobje === [[File:Ancient Roman road of Tall Aqibrin.jpg|thumb|250px|Stara rimska cesta v Siriji, ki je povezovala Antiohijo in Kalcis.]] [[File:Argenteus-Constantius I-antioch RIC 033a.jpg|thumb|250px|left|Ta argenteus je bil narejen v kovnici Antiohije, pod Konstantinom Klorom.]] [[File:Domitian Tetradrachm 1.jpg| thumb|250x250px|Redka Domicijanova tetradrahma je skovana v Antiohiji. Samo 23 znanih primerov. Zapomnite si realistični portret, značilen za Antiohijsko kovnico.]] [[File:Amazonomachy Antioch Louvre Ma3457.jpg|thumb|Grški jahač zgrabi Amazonko (oboroženo z dvojno sekiro) za njeno frigijsko kapo; rimski mozaik (marmor in apnenec), 2. polovica 4. stoletja; iz Dafne, predmestja Antiohije ob Orontu (zdaj Antakya v Turčiji)]] Rimski cesarji so mesto privlačili že od prvega trenutka, saj je bilo zaradi bolj izoliranega položaja Egipta primerna prestolnica za vzhodni del imperija, kot bi lahko bila Aleksandrija. Do neke mere so poskušali narediti vzhodni Rim. [[Julij Cezar]] jo je obiskal 47. pr. n. št. in potrdil njegovo svobodo. Velik tempelj Jupitra Kapitolskega se je dvignil na Silpiusom, verjetno ob vztrajanju [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]]a, zaradi česar ga je mesto sprejelo. Postavljen je bil forum rimskega tipa. Tiberij je na jugu proti Silpiusu zgradil dve dolgi kolonadi. [[Mark Vipsanij Agripa|Agripa]] in [[Tiberij]] sta razširila [[Rimsko gledališče (zgradba)|gledališče]], [[Trajan]] pa je končal njuno delo. [[Antonin Pij]] je z [[granit]]om utrdil veliko arterijo od vzhoda proti zahodu. Zgradili so cirkus, druge [[kolonada|kolonade]] in veliko kopel, nove [[akvadukt]]e, ki so oskrbovali mesto, so nosili imena cesarjev, od katerih so najboljša dela [[Hadrijan]]ova. Rimljan, kralj Herod (najverjetneje veliki graditelj [[Herod Veliki]]), je na vzhodu postavil dolgo [[stoa|stoo]] in Agripa (ok. 63 pr. n. št. - 12. pr. n. št.) je spodbudil rast novega predmestja južno od te. Eden od najbolj znanih mestnih dodatkov Antiohije, ki so ga Rimljani izvedli verjetno pod Avgustom, ko je mesto imelo več kot pol milijona prebivalcev, je bil Antiohijski cirkus: bil je to rimski [[hipodrom]]. Uporabljen za dirkanje s kočijami, je bil oblikovan po vzoru [[Circus Maximus]] v Rimu in drugih podobnih stavbah po vsem imperiju. Circus je morda meril več kot 490 metrov v dolžino in 30 metrov v širino <ref name="Humphrey1986">{{navedi knjigo|author=John Humphrey|title=Roman Circuses: Arenas for Charioteers|url=https://books.google.com/books?id=couetXBQO9AC&pg=PA446|accessdate=25 August 2012|date=13 February 1986|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-04921-5|pages=446–}}</ref> in je sprejel do 80.000 gledalcev. Zarmanoheg (Zarmarus), menih iz [[Śramaṇa|sramanske]] tradicije Indije, se je po Strabonu in [[Kasij Dion| Kasiju Dionu]] srečal s [[Nikolaj iz Damaska|Nikolajem iz Damaska]] v Antiohiji okoli 13. stoletja kot del Augustove misije. <ref>Strabo, 15.7.73 [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-eng2:15.1.73].</ref><ref>Dio Cassius, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/54*.html#9 liv, 9].</ref> V Antiohiji je [[Germanik]] umrl leta 19 n. št. in njegovo telo je bilo zažgano na forumu. Za potres, ki je pretresel Antiohijo leta 37, je cesar [[Kaligula]] poslal dva senatorja, ki sta poročala o stanju mesta. Naslednji potres je sledil v naslednji vladavini. [[Tit Flavij|Tit]] je postavil kerubine, zajete iz judovskega templja, nad ena izmed vrat. Leta 115, v času Trajanovega obiska, med vojno proti Partom, je bilo celotno območje pretreseno zaradi velikega potresa. Pokrajina se je spremenila, cesar pa je bil prisiljen nekaj dni bivati v cirkusu. On in njegov naslednik sta obnovila mesto, prebivalstvo pa se je zmanjšalo na manj kot 400.000 in številni deli mesta so bili zapuščeni. [[Komod]] je imel v Antiohiji olimpijske igre. [[File:The Antioch Chalice, first half of 6th century, Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|Antiohijski kelih, prva polovica 6. stoletja, Metropolitanski muzej umetnosti.]] Leta 256 so [[Sasanidsko cesarstvo |Perzijci]] pod [[Šapur I. |Šapurjem I.]] nenadoma napadli mesto, veliko ljudi je bilo ubitih v gledališču. Naslednje leto ga je rimski cesar [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] ponovno zasedel. === Krščanstvo === Mesto ima pomembno mesto v [[zgodovina krščanstva|zgodovini krščanstva]] ([[Ignacij Antiohijski]] in [[Antiohijska šola]]). Iz Antiohije je Nikolaj, eden prvih sedmih diakonov. Po tradiciji se je prva krščanska skupnost zbrala v [[jama svetega Petra|jami svetega Petra]], jamski cerkvi na severovzhodu mesta, okoli [[sveti Pavel|Pavla]], [[Barnaba]], [[sveti Peter|Petra]] in bili nato prvi mestni škofje. Tukaj so Jezusovi učenci prvič imenovani »kristjani« (''Christianoi''). Med preganjanjem kristjanov cesarja Decija (249-251) je Babil, škof iz Antiohije, utrpel [[mučenec|mučeništvo]] leta 250. Od 4. stoletja so zdaj krščanski cesarji spodbujali cerkve v Antiohiji. Pod Galom so kosti Babila pokopali v Dafneju pri izviru Kastalia, Julianove pa so pripeljali nazaj v Antiohijo. <ref name="Seyfarth 14">Wolfgang Seyfarth, Kommentar, in: Zentralinstitut für alte Geschichte und Archäologie der Akademie der Wissenschaften der DDR (Hrsg.): ''Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte. Schriften und Quellen der Alten Welt.'' Akademie-Verlag, Berlin 1968, S. 14.</ref> Cesarja [[Konstantin I. Veliki ]] (306-337) in [[Konstancij II.]] (337-361) sta cerkvi Antiohije darovala dragocene liturgične predmete. Ko je Apolonov tempelj v Dafne leta 362 pogorel, je cesar Julijan obtožil kristjane za požig. Amijan Marcelin (22, 13, 1-3) pa krivi filozofa Asklepiada, ki je med nočnim obiskom s svečo po nesreči zažgal zavese. [[Julijan Odpadnik |Julijan]], zadnji nekristjan na cesarskem prestolu, je začasno zaprl glavno antiohijsko cerkev in pokopal liturgično opremo. Naročil je tudi obnovo svetišča v Dafneju, kar se ni zgodilo zaradi njegove zgodnje smrti. Z ustanovitvijo krščanske cerkve je bila Antiohija, ki je bila očitno precej krščanska sredi 4. stoletja, sedež enega od prvotnih treh, kasneje petih cerkvenih patriarhatov, skupaj z [[Rim]]om, Konstantinoplom, Aleksandrijo in [[Jeruzalem]]om. Tako kot Rim je apostola Petra omenil kot ustanovnega škofa, ki je po katoliški tradiciji šele kasneje odšel v Rim in tam doživel mučeništvo. Danes številne cerkve trdijo, da je ta patriarhat legitimen. === Pozna antika === V pozni antiki je Antiohija kljub nekaterim hudim potresom ostala eno najpomembnejših mest v (vzhodnem) rimskem imperiju. Perzijski [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] so oropali mesto leta 253 (ali 256) in 260 pod kraljem Šapurjem I., morda s pomočjo prebežnika Mareada. Toda v 4. stoletju je Antiohija zopet cvetela, v njej je živelo na sto tisoče prebivalcev in je bila včasih rezidenca (vzhodnih) rimskih cesarjev. Mestne retorične šole, skupaj s šolami iz Rima, [[Atene|Aten]], Aleksandrije in Konstantinopla, so bile med vodilnimi poznega rimskega cesarstva; več pomembnih učiteljev je znanih po imenu, kot so Ulpijan iz Antiohije, Evzebij Arabec, Edesij Retorik in njegov učenec Zenobij Retorik in še posebej slavni Libanij. Iz Antiohije je prišel tudi najpomembnejši poznoantični zgodovinar, Amijan Marcelin (poleg [[Prokopij iz Cezareje |Prokopija iz Cezareje]]), mlajši sodobnik Libanija; napisal je ''Res Gestae'' v latinščini. Padec metropole se ni začel šele v 6. stoletju. Leta 526 je mesto uničil [[potres]], ki je zahteval smrt do 250.000 ljudi (po Johannesu Malalasu) (številka je verjetno previsoka, vendar kaže na razsežnost katastrofe). Le nekaj let kasneje je prišlo do odločilnega udarca: leta 540 je perzijski sasanidski kralj Kosrau I. napadel rimsko Sirijo in zavzel tudi Antiohijo. Velik del prebivalstva je deportiral v "Chosrauantiochia" v Ktesifonu in uničil mesto, razen nekaj stavb. V času vladavine Justinijana (527-565) se je Antiohija imenovala ''Theoupolis'' ('Božje mesto'), bila je obnovljena, vendar je to naselje zajemalo le del nekdanjega kraja. Umetniška produkcija, ki je cvetela do perzijskega napada, je v veliki meri propadla. Po letu 540 je bilo očitno, da ni bilo več mozaikov. Kljub temu je Antiohija ostala pomembna. Leta 613 je v bližini mesta prišlo do velike bitke med Rimljani in Sasanidi, kjer so cesarske čete premagali. Verjetno je leta 638 Antiohija, ki je leta 615 padla pod Perzijce, ponovno postala rimska in so jo leta 630 osvojili Arabci. To je končalo starodavno obdobje mesta. Za poznejšo zgodovino kraja glej članek [[Antakya]]. == Arheologija == [[File:Tyche Antioch Vatican Inv2672.jpg|thumb|250px|''Týkhē'' (Fortuna) iz Antiohije, Galleria dei Candelabri, Vatikanski muzeji.]] Nekaj sledi nekdanjega velikega rimskega mesta je danes vidno poleg masivnih utrdb, ki se vijejo po gori vzhodno od današnjega mesta, več akvaduktov in jamsko cerkev svetega Petra, ki naj bi bila mesto srečanja zgodnjekrščanske skupnosti <ref>{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/turkey/antioch-cave-church-of-peter.htm|title=Sacred Destinations|accessdate=2008-07-01|archive-date=2008-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080515111845/http://www.sacred-destinations.com/turkey/antioch-cave-church-of-peter.htm|url-status=dead}}</ref>. Večina rimskega mesta je zakopana pod globokimi sedimenti reke Oront ali pa je bila zakrita z novejšimi gradnjami. Med letoma 1932 in 1939 so arheološka izkopavanja v Antiohiji potekala pod vodstvom "Odbora za izkopavanje Antiohije in bližnje okolice", ki so ga sestavljali predstavniki muzeja [[Louvre]], muzeja umetnosti Baltimore, muzeja umetnosti Worcester, [[Univerza Princeton| Univerze Princeton]], [[Wellesley College]], kasneje (1936) pa tudi umetniškega muzeja Fogg pri [[Univerza Harvard |univerzi Harvard]] in podružnici Dumbarton Oaks. Ekipa ni našla večjih zgradb, za katere so upali, da jih bodo odkrili, vključno s Konstantinovo ''Domus Aurea'', Veliko osmerokotno cerkvijo ali cesarsko palačo. Velik dosežek ekspedicije pa je bilo odkritje visokokakovostnih rimskih [[mozaik]]ov iz vil in kopeli v Antiohiji, Dafne in Seleucia Pieria. Glavna izkopavanja mozaikov v Antiohiji, ki jih je vodila univerza Princeton marca 1932, so odkrila skoraj 300 mozaikov. Veliko teh je bilo prvotno prikazano kot talni mozaik v zasebnih domovih med 2. in 6. stoletjem, medtem ko so bili drugi razstavljeni v kopališčih in drugih javnih zgradbah. Večina antiohijskih mozaikov je iz 4. in 5. stoletja, zlate dobe mesta, medtem ko so ostali iz zgodnejših obdobij tudi preživeli. <ref>{{cite journal|last1=Downey|first1=Glanville|title=Personifications of Abstract Ideas in the Antioch Mosaics|journal=Transactions and Proceedings of the American Philological Association|date=1938|volume=6|pages=349–363|jstor=283184}}</ref> Mozaiki prikazujejo različne slike, vključno z živalmi, rastlinami in mitološkimi bitji, pa tudi življenje ljudi, ki so živeli na tem območju. Vsak mozaik je omejen z zapletenimi modeli in vsebuje krepke, žive barve. <ref>{{navedi knjigo|last1=Fant|first1=Clyde E.|last2=Reddish|first2=Mitchell G.|title=A Guide to Biblical Sites in Greece and Turkey|url=https://archive.org/details/guidetobiblicals00fant_849|date=2003|publisher=Oxford University Press|location=New York, NY|isbn=978-0-19-513918-1|page=[https://archive.org/details/guidetobiblicals00fant_849/page/n177 150]}}</ref> En mozaik vključuje mejo, ki prikazuje sprehod od Antiohije do Dafne in številne antične stavbe ob poti. Mozaiki so zdaj prikazani v Arheološkem muzeju Hatay v Antakiji. Zbirka mozaikov, tako na posvetnih kot na svetih temah, ki so bili nekoč v cerkvah, zasebnih domovih in drugih javnih prostorih, zdaj visi v umetniškem muzeju v Princetonu <ref>{{cite journal|last1=Jones|first1=Frances F|title=Antioch Mosaics in Princeton|url=https://archive.org/details/sim_record-of-the-art-museum-princeton-university_1981_40_2/page/2|journal=Record of the Art Museum, Princeton University|date=1981|volume=40|issue=2|pages=2–26|jstor=3774611}}</ref> in v muzejih drugih sponzorskih ustanov. Kip v Vatikanu in številne figurice in kipci ohranjajo tip velike boginje in simbola Antiohije, Tihe (Fortune) - veličastne sedeče figure, okronane z obzidjem Antiohijskih zidov in ki v desni roki drži žitne klase, z reko Oront kot mladostnika, ki plava pod nogami. Po besedah Williama Robertsona Smitha je bila Tice Antiohtska prvotno mlada devica, ki je bila žrtvovana v času ustanovitve mesta, da bi zagotovila njegovo nadaljnjo blaginjo in srečo. Severni rob Antakye v zadnjih letih hitro raste in ta gradnja je začela razkrivati velike dele starega mesta, ki so pogosto razrite in redko zaščitene v lokalnem muzeju. Aprila 2016 so arheologi odkrili grški mozaik z okostjem, ki kaže vinski vrč in štruco kruha ob besedilu, ki se glasi: ''Bodite veseli, uživajte v svojem življenju'', naj bi bil iz 3. stoletja pr. n. št. Opisan kot »nepremišljen skelet« ali »skeletni mozaik«, se je nekoč domnevalo, da je pripadal jedilnici v domu višjega razreda. <ref>[https://www.independent.co.uk/news/world/archaeologists-discover-ancient-mosaic-with-message-be-cheerful-enjoy-your-life-a6998346.html Archaeologists discover ancient mosaic with message: 'Be cheerful, enjoy your life']</ref><ref>[https://twitter.com/OptimoPrincipi/status/723544366103580673 New mosaic discovery in Hatay, ancient Antioch. Reclining skeleton with the message "Be cheerful - enjoy your life"]</ref> == Glej tudi == * [[Kneževina Antiohija]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Antioch}} *[https://web.archive.org/web/20051230011733/http://www.clevelandart.org/exhibcef/antiochexhib/illusmag/City_Map.jpg The Ancient City of Antioch] Map *[http://icarus.umkc.edu/sandbox/perseus/pecs/page.316.a.php Richard Stillwell, ed. ''Princeton Encyclopedia of Classical Sites'', 1976:] "Antioch on the Orontes (Antaky), Turkey" *[http://www.sacred-destinations.com/turkey/antioch.html Antioch (Antakya)] Includes timeline, maps, and photo galleries of Antioch's mosaics and artifacts *[http://www.pbase.com/dosseman/antakya_museum Antakya Museum] Many photos of the collection in Antakya's museum, in particular Roman mosaics *[http://libaniusredux.blogspot.com/ Antiochepedia Blog] News and information about ancient Antioch *[https://web.archive.org/web/20150222060236/http://www.hatayarkeolojimuzesi.gov.tr/HatayMuzeWeb/flash/main_EN.html Hatay Archaeology Museum website ] (mosaics from Antioch) [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Sveta mesta]] [[Kategorija:Ustanovitve v 290. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Anatolija]] {{normativna kontrola}} ijv3eqrma8fl1r7b6rkhitf4tb6xhpl 0 9032 6721223 6721036 2026-07-28T13:50:26Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721223 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | native_name = Trieste | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | official_name = Comune di Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt =[[Grb Trsta|Grb]] | image_map = Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Trst v istoimenski [[Tržaška pokrajina|pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = http://www.comune.trieste.it | footnotes = }} '''Trst''' ({{jezik-it|Trieste}}, [[Furlanščina|furlansko]] in {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v severovzhodni [[Italija|Italiji]] ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|slovenske]] meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 203.000, sámo mesto kot naselje pa že kar nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima skupaj čez 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, od leta 2016 pa je v njem sedež [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje, z enakim obsegom.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=978-88-7174-365-3 |cobiss= 170429955 |pages=11}}</ref> V Trstu je od leta 1924 tudi sedež univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je kulturno središče zamejskih Slovencev v Italiji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in starocerkvenoslovanskim ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{navedi knjigo |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6. december 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{navedi knjigo |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6. december 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{navedi knjigo |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6. december 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Trieste, slovensko Trst, nemško (in furlansko) Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst leži na skrajnem severnem delu Jadrana v severovzhodni Italiji, blizu meje s Slovenijo. Mesto leži ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Mestno ozemlje Trsta, zgrajeno večinoma na pobočju, leži ob vznožju mogočne strmine, ki se s Kraške planote strmo spušča proti morju. Kraško gričevje, ki omejuje mesto, sega do nadmorske višine 458 metrov. Leži na stičišču italijanske geografske regije, [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in [[Srednja Evropa|Srednjeevropskega]] območja. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Trst (''Trieste'') |Sever = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino - Aurisina'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Zgonik]] (''Sgonico'') [[Repentabor]] (''Monrupino'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Občina Sežana|Sežana]] {{SLO|#}} [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] {{SLO|#}} |Jugovzhod = [[Dolina, Trst|Dolina]] (''San Dorligo della Valle'') {{ITA|#}} |Jug = [[Milje]] (''Muggia'') {{ITA|#}} |Jugozahod = |Zahod = }} == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št. cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočno [[Beneška republika|Beneško republiko]], s katero so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler niso mesta, po večkratnem beneškem obleganju, leta 1382 prostovoljno in dokončno predali [[Habsburžani|Habsburžanom]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=24}}</ref> Tedaj je bila nekdanja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje, Italija|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se namreč lahko nemoteno razvijala. Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Trst razglasil za svobodno pristanišče<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=25}}</ref> že pred tem pa leta 1717 prosto plovbo po [[Jadransko morje|Jadranu]], s čimer se je začelo najpomembnejše obdobje [[zgodovina|zgodovine]] mesta. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|left|miniatura|Upravna razdelitev za časa Avstrijskega primorja]]Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad Trstom in [[Istra|Istro]]. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena, ko so 27. julija 1857<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=117}}</ref> uradno odprli odsek [[Južna železnica|Južne železnice]] med Ljubljano in Trstom, s čimer so Trst z železnico povezali s cesarskim [[Dunaj|Dunajem]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]].[[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|right|thumb|Železarna v Škednju 1905]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. {{clear}} === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski [[Iredentizem|iredentist]] slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. {{bar box |width = 300px |float = right |title = <span style="color:darkblue;">Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|center|<br />{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011</ref></span>}} === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=27}}</ref> (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju [[Trg Oberdan|Trga Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === {{glavni|Tržaška operacija}} V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacij Italije]], 8. septembra 1943, so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}). Leta 1944 je [[Gestapo]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem,<ref>{{navedi knjigo|author=Bezin, Dolhar|year=2023|title=Kako lep je Trst|pages=28}}</ref> je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 4000 internirancev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.triestebraica.it/it/siti-ebraici/la-risiera|title=La Risiera {{!}} Comunità Ebraica di Trieste|accessdate=27. maja 2024}}</ref> v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. 3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Aprila 1945 je štela okrog 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html |title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}</ref> 28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007 |accessdate=14. septembra 2024}}</ref> {{multiple image |header= |align=right |total_width=500 |image1=Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg |alt1 = |caption1= Prihod jugoslovanske vojske v Trst,<br />maja 1945. |image2=Smotra_jedinica_NOVJ_koje_su_oslobodile_Trst.jpg |alt2 = |caption2=Jugoslovanske vojaške enote postrojene pred tržaško občinsko palačo, maja 1945. }} 1. maja 1945 so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, pod vodstvom OF, osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v [[Štivan|Štivanu]], na robu občine. Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so »Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije.« (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-05-17 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> 12. junija 1945 je morala [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]], pod pritiskom zahodnih zaveznikov, zapustiti Trst. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču. === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, »je bila ponovno uvedena Julijska krajina«.{{navedi vir}} [[File:Free_Territory_of_Trieste_2.jpg|thumb|300px|[[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) 1947-1954 {{legend|#C9FF20|Cona A STO;}} {{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}}]] Z uveljavitvijo [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariške mirovne pogodbe]] je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=29}}</ref> {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Svobodno tržaško ozemlje je bilo razdeleno da dva dela: v cono A in v cono B.<br /> Cono A, ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo, so upravljali Angloameričani. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref><br /> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]] je prenehalo obstajati z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954.<br /> Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst.<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa vladavine cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89}}</ref> stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja (gl. [[Staro mesto, Trst|Staro mesto]]): [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palača Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna pošta]], [[Palača Gopčevič]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=87, 194}}</ref> [[Palača Vojaške bolnišnice (Trst)|Vojaška bolnišnica]], [[Teatro Miela|Gledališče Miela]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=89, 161, 168}}</ref> [[Civico Museo Sartorio|Mestni muzej Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=191}}</ref> in druge. [[Veliki trg, Trst|Veliki trg]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača, Trst|Občinske palače]], so tukaj [[Vladna palača, Trst|Vladna palača]] in palače [[Lloydova palača, Trst|Lloyd]], [[Palača Vanoli, Trst|Vanoli]], [[Palača Stratti, Trst|Stratti]], [[Palača Pitteri, Trst|Pitteri]] ter [[Palača Modello, Trst|Modello]]. [[Politeama Rossetti|''Politeama Rossetti'']] ali Gledališče Rossetti je najpomembnejše gledališče v Trstu, kjer ima sedež Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine (''Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia''), ki je eno najpomebnejših italijanskih javnih gledališč.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=160}}</ref> Poleg njega so v Trstu tudi gledališča: operno [[Teatro Verdi]], [[Teatro Miela]], stalno tržaško gledališče [[La Contrada]], ter [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=159}}</ref> kakor tudi Majhno gledališče Franca e in France Basaglia (''Teatrino Franco e Franca Basaglia''), ki je bilo leta 2008 ustanovljeno pri tržaški psihiatrični bolnišnici. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''Ex Idroscalo''),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=90}}</ref> v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• cerkev grške pravoslavne skupnosti<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref> <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=91}}</ref><br>• stranski del Vladne palače <br>• Veliki trg/Trg zedinjenja Italije (Piazza Unità), na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je [[Grad Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}),<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=120}}</ref> zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]]<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=77,120}}</ref> in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko (ICTP)<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=47}}</ref>, ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje Trg Oberdan v centru Trsta z [[Opčine|Opčinami]].<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=105}}</ref> == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]][[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|250px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno kozmopolitansko mesto, v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]] oz. slovanska, [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], ter je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev (1114–1738), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.{{sfn|Volpi-Lisjak|2010|p=}}}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o »drugih« prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % »drugače« ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni »drugi«. Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. {| class="wikitable" ! colspan="7" |Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta (popis 1910)<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kjadin | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Magd. sp.<ref>Kolonkovec, Rovte, Sveta Ana, Judovec in Sveta Sobota.</ref> | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Magd. zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|350px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj [[Vladimir Bartol]]]] Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta:<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref> {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Gospodarstvo == Trst je predvsem pristaniško mesto, pristaniška dejavnost še danes (čeprav v manjši meri) predstavlja gonilno silo za vse ostale gospodarske panoge.<ref>{{navedi knjigo |author=Bezin, Dolhar |year=2023 |title=Kako lep je Trst|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=46}}</ref> Ladijski pretovor tržaškega pristanišča je leta 2021 presegel 55 milijonov ton blaga (37 milijonov ton surove nafte in 18 milijonov ton drugega blaga).<ref>https://www.porto.trieste.it/wp-content/uploads/2022/01/Statistiche_ESPO_Porto-di-Trieste-ANNO-2021.pdf</ref> {{multiple image |align=center |image1=Porto nuovo di Trieste 1.4.2012.jpg |width1=460 |caption1=Novo tržaško pristanišče |image2=La Borsa 25.7.04.JPG |width2=180 |caption2=Poslopje nekdanje borze, sedanje trgovinske zbornice}} {{clear}} == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|[[Grad Miramar]] Slika:San Giusto 09.jpg| [[Stolnica sv. Justa, Trst|Stolnica sv. Jus]]ta Slika:Trieste-CityHall.jpg|[[Občinska palača, Trst|Občinska palača]] Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Veliki kanal Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, [[Stolnica sv. Justa, Trst|stolnica sv. Justa]] Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Bufon, Milan; Kalc, Aleksej |year=1990 |title=Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn=|cobiss=6336261 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Tržaška operacija|Dirka za Trst]] * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Staro mesto, Trst]] * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Pokrajina Trst]]) * [[Furlanija-Julijska krajina]] * [[Batiskaf Trieste]] * [[Radio Trst A]] * [[Radio Fragola]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sites.google.com/view/triestepratica/trieste-guida-pratica-trieste-practical-guide Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Pokrajina Trst - občine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 99ry58ugklma78tdymagau4kmihjz35 0 9978 6721314 6716016 2026-07-28T20:13:23Z Rastofan 255314 /* Zemlja-zemlja */ 6721314 wikitext text/x-wiki '''Sámopogònski izstrélki''' so [[eksplozivne snovi|eksplozivna]] [[bojna sredstva]], ki s pomočjo lastnega [[pogon]]a prenesejo [[eksplozivi|eksploziv]] na določeno daljavo. [[Kategorija:Eksplozivno orožje]] [[Kategorija:Samopogonski izstrelki|*]] == Delitev == Rakete lahko razvrstimo v kategorije glede na različne parametre, kot so vrsta, izstrelitvena platforma in cilj, doseg, pogonski in vodilni sistem. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.brahmos.com/content.php?id=10&sid=9|title=Missile classification|website=[[BrahMos Aerospace]]|accessdate=1 December 2023|archivedate=29 November 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231129042711/https://brahmos.com/content.php?id=10&sid=9}}</ref> Rakete se običajno razvrščajo v strateške ali taktične raketne sisteme. Taktični raketni sistemi so sistemi kratkega dosega, ki se uporabljajo za izvedbo omejenega napada na manjšem območju in lahko nosijo konvencionalne ali jedrske bojne glave. <ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/explained/explained-global/with-putins-nuclear-threat-strategic-weapons-and-tactical-8179645/|title=Strategic and nuclear weapons|website=[[The Indian Express]]|date=30 September 2022|accessdate=1 December 2023}}</ref> <ref name="Brit1">{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/strategic-missile|title=Strategic missile|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> Strateške rakete so orožje dolgega dosega, ki se uporablja za ciljanje zunaj neposredne bližine in so večinoma zasnovane za nošenje jedrskih bojnih glav, čeprav se lahko namestijo tudi druge bojne glave. <ref name="Brit1" /> [[Slika:Minuteman_III_MIRV_path.svg|sličica|Tipično zaporedje izstelitve balističnih raket:{{ubl|1. Izstrelitev z motorjem 1 (A)|2. 1. stopnja odpade, motor 2 (B) se vključi & ohišje (E) se loči|3. Motor 3(C) se vključi in loči|4. 3. stopnja se zaključi|5. Izstrelek se usmeri in praipravi vozilo za ponovni vstop (RV)|6. RV se izstreli s toplotnimi in radarskimi vabami|7. RV ponovno vstopi v atmosfero|8. Bojne glave eksplodirajo na cilju}} ]] === Strateški === Strateško orožje se pogosto razvršča v [[Manevrirni izstrelek|manevrirne]] in [[Balistični izstrelek|balistične izstrelke]]. <ref name="BCM">{{Navedi splet|url=https://militaryview.com/what-are-the-differences-between-a-ballistic-missile-and-a-cruise-missile/|title=Difference between ballistic and cruise missiles|date=14 September 2023|publisher=Military view|accessdate=1 December 2023|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210124013/https://militaryview.com/what-are-the-differences-between-a-ballistic-missile-and-a-cruise-missile/|url-status=dead}}</ref> Balistične izstrelke poganjajo rakete med izstrelitvijo in sledijo poti, ki se usloči navzgor, preden se spusti, da doseže želeni cilj, medtem ko manevrirne izstrelke neprekinjeno poganjajo reaktivni motorji in potujejo po bolj položni poti. <ref name="BCM" /> ==== Balistični ==== Balistični izstrelek se sprva poganja z eno ali več raketami v fazah, preden sledi poti brez pogona, ki se dvigne v loku, preden se spusti in doseže želeni cilj. Lahko nosi tako jedrske kot konvencionalne bojne glave. <ref name="ACS">{{Navedi splet|url=https://armscontrolcenter.org/wp-content/uploads/2017/04/Ballistic-vs.-Cruise-Missiles-Fact-Sheet.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200830223143/https://armscontrolcenter.org/wp-content/uploads/2017/04/Ballistic-vs.-Cruise-Missiles-Fact-Sheet.pdf|title=Ballistic vs cruise missiles|archivedate=30 August 2020|publisher=Arms Control Center|accessdate=1 December 2023}}</ref> Balistična raketa lahko doseže nadzvočno ali hiperzvočno hitrost in pogosto potuje [[Eksosfera|izven]] [[Ozračje|Zemljine atmosfere]], preden ponovno vstopi v njo. <ref>{{Navedi splet|title=World's military powers|website=[[The Independent]]|url=http://www.independent.co.ug/index.php/reports/world-report/74-world-report-/172-worlds-military-powers|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100530062700/http://www.independent.co.ug/index.php/reports/world-report/74-world-report-/172-worlds-military-powers|archivedate=30 May 2010}}</ref> Običajno ima tri faze leta: <ref name="ACS" /> * Faza pospeševanja: Prva faza ob izstrelitvi, ko se vžge ena ali več stopenj raketnega motorja, ki poganja raketo. * Faza poti: Druga faza, ko raketni motorji prenehajo delovati in raketa nadaljuje vzpon po dani poti. * Končna faza: Zadnja faza, ko se bojna glava odlepi in spusti proti cilju [[Slika:Tomahawk_Block_IV_cruise_missile.jpg|sličica|200x200_pik|Izstrelek [[BGM-109 Tomahawk|Tomahawk]] med letom]] Balistični izstrelki so glede na doseg razvrščeni v naslednje kategorije: <ref name="Brit">{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/missile#ref4906|title=Missile|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> <ref name="BCM"/> * Kratek doseg : manj kot 1000 km * [[MRBM|Srednji doseg]] : 1000 do 3000 km * [[IRBM|Notranjecelinski doseg]] : 3000 do 5500 km * [[Medcelinska balistična raketa|Medcelinsko]] : več kot 5500 km ==== Manevrirni ==== [[Manevrirni izstrelek]] je voden izstrelek, ki ostane v ozračju in večino svojega leta leti s konstantno hitrostjo. <ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/cruise-missile|title=Cruise missile|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> Zasnovan je za dostavo velike bojne glave na dolge razdalje z visoko natančnostjo, poganjajo pa ga reaktivni motorji. <ref name="ACS"/> Manevrirni izstrelek je mogoče izstreliti z več platform in je pogosto samovoden. Leti z nižjimi hitrostmi (pogosto podzvočno ali nadzvočno) in blizu zemeljske površine, kar porabi več goriva, vendar ga je zato težje zaznati. <ref name="BCM"/> === Taktični === Izstrelke lahko glede na izstrelitveno platformo in cilj razvrstimo tudi v kategorije [[Izstrelek zemlja-zrak|zemlja-zrak]], zemlja-zemlja, [[Raketa zrak-zrak|zrak-zrak]], zrak-zemlja, [[Protiladijska raketa|protiladijske]] in protitankovske. <ref name="Brit"/> {| class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" !Sistem ! Okrajšava ! Izstrelitvena platforma ! Cilj |- | [[Protiladijska raketa|Protiladijska]] | AShM | Zrak/zemlja/voda | Voda |- | Protitankovska | ATGM | Zrak/zemlja | Zemlja |- | [[Raketa zrak-zrak|Zrak-zrak]] | AAM | Zrak | Zrak |- | Zrak-zemlja | ASM | Zrak | Zemlja |- | [[Izstrelek zemlja-zrak|Zemlja-zrak]] | SAM | Zemlja | Zrak |- | Zemlja-zemlja | EMN | Zemlja | Zemlja |- | [[Protisatelitsko orožje|Protisatelitska]] | ASAT | Zrak/zemlja/voda | Vesolje |- |} ==== Protiladijski ==== {{Več slik | align = right | direction = vertical | total_width = 210 | caption_align = center | image1 = Exocet-mil.jpg | caption1 = [[Exocet]] [[protiladijska raketa]] v letu | image2 = Army-fgm148.jpg | caption2 = [[FGM-148 Javelin]] [[protitankovska raketa]] | image3 = Aircraft Combat Archer (2565196807).jpg | caption3 = [[Raketa zrak-zrak]] [[AIM-120 AMRAAM]], izstreljena iz [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]] }}{{Glavni|Protiladijska raketa||}} Protiladijska raketa (AShM) je zasnovana za uporabo proti velikim [[Čoln|čolnom]] in [[Ladja|ladjam]], kot so [[Rušilec|rušilci]] in [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Večina protiladijskih raket je takih, ki letijo tik nad morjem, za vodenje pa uporabljajo kombinacijo [[Inercialna navigacija|inercialne navigacije]] in [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnega radarskega vodenja]]. Veliko drugih protiladijskih raket uporablja [[infrardeče vodenje]] za sledenje toploti, ki jo oddaja ladja; možno je tudi, da se protiladijske rakete vodijo z radijskimi ukazi vse do cilja. Številne protiladijske rakete je mogoče izstreliti iz različnih orožnih sistemov, vključno s površinskimi bojnimi ladjami, [[Podmornica|podmornicami]], [[Lovsko letalo|lovskimi letali]], [[Mornariško patruljno letalo|pomorskimi patruljnimi letali]], [[Vojaški helikopter|helikopterji]], obalnimi baterijami, kopenskimi vozili in [[Pehota|pehoto]]. <ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/antiship-missile|title=Anti ship missile|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> Protipodmorniška raketa je različica protiladijske rakete za boj proti podmornicam, ki se uporablja za izstrelitev [[Eksploziv|eksplozivne]] bojne glave, usmerjene neposredno v [[Podmornica|podmornico]], [[Globinska bomba|globinske bombe]] ali [[Torpedo|vodenjega torpeda]]. <ref>{{Navedi knjigo|title=Submarine Warfare, Today and Tomorrow|url=https://archive.org/details/submarinewarfare0000moor|first=John Evelyn|last=Moore|first2=Richard|last2=Compton-Hall|year=1987|isbn=978-0-9175-6121-4|publisher=Adler & Adler|page=[https://archive.org/details/submarinewarfare0000moor/page/23 23]}}</ref> ==== Protitankovski ==== {{Glavni|Protitankovska raketa}} Protitankovska vodena raketa (ATGM) je vodena raketa, zasnovana predvsem za zadetek in uničenje [[Oklepno bojno vozilo|močno oklepljenih]] [[Vojaška vozila|vojaških vozil]]. ATGM-i se razlikujejo po velikosti od orožja, ki se izstreljuje z ramena in ga lahko prenaša en sam vojak, do večjih raketnih sistemov, nameščenih na stojalu ali vozilih in letalih. Prejšnje prenosno protitankovsko orožje, kot so protitankovske puške in magnetne protitankovske mine, je imelo kratek doseg, vendar je mogoče sofisticirane protitankovske rakete usmeriti na daljši cilj z več različnimi sistemi vodenja, vključno z laserskim vodenjem, televizijsko kamero ali žičnim vodenjem. <ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/antitank-guided-missile|title=Anti tank guided missile|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> ==== Zrak-zrak ==== {{Glavni|raketa zrak-zrak}} Raketa zrak-zrak (AAM) je raketa, izstreljena iz [[Lovsko letalo|lovskega letala]] z namenom uničenja drugega letala. Rakete zrak-zrak običajno poganja eden ali več [[Raketni motor|raketnih motorjev]], običajno [[Raketni motor na trdno gorivo|na trdo gorivo]], včasih pa [[Raketni motor na tekoče gorivo|na tekoče gorivo]]. Običajno se uporablja [[radar]] ali [[infrardeče vodenje]], včasih pa se lahko uporablja kombinacija obeh. Rakete kratkega dosega, ki se uporabljajo za napad na nasprotna letala na razdaljah manj kot 16&nbsp;km pogosto uporabljajo infrardeče vodenje, medtem ko se rakete dolgega dosega večinoma zanašajo na radarsko vodenje. <ref name="Tact">{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/technology/tactical-weapons-system|title=Tactical Weapons system|encyclopedia=[[Britannica]]|accessdate=1 December 2023}}</ref> ==== Zrak-zemlja ==== {{Glavni|izstrelek zrak-zemlja}} Raketa zrak-zemlja (ASM) je raketa, izstreljena iz [[Jurišnik|jurišnega letala]], jurišnega lovca ali [[Jurišni helikopter|jurišnega helikopterja]] z namenom uničenja ciljev na kopnem. Rakete so običajno vodene in nevodene jadralne bombe, ki se ne štejejo za rakete. Najpogostejši pogonski sistemi so raketni motorji za kratke dosege in reaktivni motorji za dolge dosege, uporabljajo pa se tudi [[Potisna cev|"ramjet" motorji]]. Vodenje raket je običajno lasersko, infrardeče, optično ali satelitsko. Rakete zrak-zemlja za napad na kopenske cilje z letali zagotavljajo večjo oddaljenost za napad in izven dosega protiletalske obrambe kratkega dosega. <ref name="Tact"/> ==== Zemlja-zrak ==== {{Glavni|izstrelek zemlja-zrak}} Raketa zemlja-zrak (SAM) je raketa, zasnovana za izstrelitev s tal za uničenje [[Zrakoplov|letal]], drugih raket ali letečih predmetov. Je vrsta protiletalskega sistema, rakete pa so zaradi povečanega dosega in natančnosti nadomestile večino drugih oblik protiletalskega orožja. Protiletalski topovi se uporabljajo le za specializirane strelske naloge od blizu. <ref name="Wragg">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Aviation|url=https://archive.org/details/dictionaryofavia0000wrag|first=David W.|last=Wragg|isbn=978-0-85045-163-4|edition=first|publisher=Osprey|year=1973|page=[https://archive.org/details/dictionaryofavia0000wrag/page/254 254]}}</ref> Rakete je mogoče namestiti v skupinah na vozila ali jih vleči na prikolicah in jih lahko ročno upravlja pehota. Rakete zemlja-zrak pogosto uporabljajo trdna goriva in jih lahko vodijo radarji, infrardeči senzorji ali človeški operater z optičnim sledenjem. <ref name="Tact"/> ==== Zemlja-zemlja ==== {{Glavni|Raketa zemlja-zemlja}} Raketa zemlja-zemlja (SSM) je raketa, zasnovana za izstrelitev s tal ali morja in zadetek ciljev na kopnem. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.airforce-technology.com/features/the-worlds-top-air-to-surface-missiles/|title=The world's top air-to-surface missiles|date=November 2019|website=Airforce technology|accessdate=1 December 2023}}</ref> Izstrelijo se lahko iz ročnih ali na vozilih nameščenih naprav, s fiksnih naprav ali z ladje. Pogosto jih poganja raketni motor, včasih tudi eksplozivni naboj, saj je izstrelitvena platforma običajno mirujoča ali se premika počasi. Običajno imajo krilca za [[Dinamični vzgon|vzgon]] in stabilnost, čeprav lahko hiper-hitre ali kratkodometne rakete uporabljajo vzgon telesa ali letijo po balistični poti. <ref name="Wragg"/> Večina protitankovskih in protiladjskih raket je del raketnih sistemov zemlja-zemlja. <ref name="Tact"/> ==== Protisatelitski ==== {{Glavni|Protisatelitsko orožje}} Protisatelitsko orožje (ASAT) je vesoljsko orožje, zasnovano za onesposobitev ali uničenje [[Satelit|satelitov]] za [[Vojaška strategija|strateške]] ali [[Vojaška taktika|taktične]] namene. <ref>{{Navedi knjigo|last=Friedman|first=Norman|title=The Naval Institute Guide to World Naval Weapons Systems|year=1989|publisher=Naval Institute Press|page=244|isbn=9-780-8702-1793-7}}</ref> Čeprav niso bili uporabljeni v [[Vojna|vojskovanju]], je nekaj držav uspešno sestrelilo lastne satelite, da bi v demonstraciji moči demonstrirale svoje zmogljivosti protiraketnih sistemov (ASAT). <ref>{{Navedi splet|last=Hitchens|first=Theresa|title=Indian ASAT Debris Threatens All LEO Sats: Update|url=https://breakingdefense.com/2019/04/indian-asat-debris-threatens-all-leo-sats/|accessdate=6 January 2021|website=Breaking Defense|date=5 April 2019|language=en-US|archivedate=9 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109041323/https://breakingdefense.com/2019/04/indian-asat-debris-threatens-all-leo-sats/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Strout|first=Nathan|date=16 December 2020|title=Space Command calls out another Russian anti-satellite weapon test|url=https://www.c4isrnet.com/battlefield-tech/space/2020/12/16/space-command-calls-out-another-russian-anti-satellite-weapon-test/|accessdate=6 January 2021|website=C4ISRNET|language=en-US|archivedate=9 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109000347/https://www.c4isrnet.com/battlefield-tech/space/2020/12/16/space-command-calls-out-another-russian-anti-satellite-weapon-test/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Russia conducts space-based anti-satellite weapons test|url=https://www.spacecom.mil/News/Article-Display/Article/2285098/russia-conducts-space-based-anti-satellite-weapons-test/|accessdate=6 January 2021|website=[[United States Space Command]]|language=en-US|archivedate=9 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109053433/https://www.spacecom.mil/News/Article-Display/Article/2285098/russia-conducts-space-based-anti-satellite-weapons-test/}}</ref> Protiraketni sistemi (ASAT) so bili uporabljeni tudi za odstranjevanje razgrajenih satelitov. <ref>{{Navedi splet|last=Gohd|first=Chelsea|date=22 November 2021|title=Russian anti-satellite missile test draws condemnation from space companies and countries|url=https://www.space.com/crussian-anti-satellite-missile-test-world-condemnation|accessdate=23 November 2021|website=Space.com}}</ref> Vloge protiraketnih sistemov vključujejo obrambne ukrepe proti nasprotnikovemu vesoljskemu in jedrskemu orožju, multiplikator sile za prvi jedrski udar, protiukrep proti nasprotnikovi protibalistični raketni obrambi (ABM), asimetričen boj proti tehnološko superiornejšemu nasprotniku in protiukrep. <ref>{{Navedi časopis|last=Strauch|first=Adam|year=2014|title=Still All Quiet on the Orbital Front? The Slow Proliferation of Anti-satellite Weapons|journal=Defence & Strategy}}</ref> == Sklici == <references /> {{orozje-stub}} {{normativna kontrola}} rjfhyrftni6w9d3i0xobkryh1zm4pf8 0 11859 6721198 6703993 2026-07-28T13:21:06Z Nareto 77605 /* Stroški */ 6721198 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija in Švica ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobilo bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija in Baltske države. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} g9lavc3abo0381yd45mma5hclnl941c 6721204 6721198 2026-07-28T13:32:36Z Nareto 77605 /* Stroški */ 6721204 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija in Švica ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 7cnr1mt87z4ggw2uskci0n2qmr7aqzz 0 24395 6721306 6695440 2026-07-28T19:19:03Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Velika Nedelja Castle inserted. 6721306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10122821_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 25.81 |latNS = N | longd = 16 |longm = 6 |longs = 57.54 |longEW = E |pushpin_label_position = left |najdisi=Velika+Nedelja |slika=Aerial image of Velika Nedelja Castle (view from the south).jpg |povrsina=1,57 |prebivalstvo=295 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=270,7 |postna=2274 |posta=Velika Nedelja |obcina=Ormož |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velika Nedelja - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 3. maj 1984 | refšt =6310 | občina = Ormož }} }} '''Velika Nedelja''' ([[prleščina|prleško]] ''Vejka Nedla'') je [[kraj]] in [[krajevna skupnost]] v [[Občina Ormož|Občini Ormož]]. Je tudi pomembno urbano središče, ki kljub svoji velikosti ohranja značilnosti vasi. Že leta 1486 je imela 6 kmetij in 29 prebivalcev. Župnijska cerkev in grad tevtonskih vitezov izstopata v pokrajini in pričata o njuni nekdanji veličini.<ref>{{Navedi knjigo|title=Guide through Ormož and its sourroundings|last=Curk|first=Jože|publisher=Občina Ormož|year=1998}}</ref> ==Zgodovina== Začetki kraja segajo pred leto 1200, ko je [[Nemci|Nemški]] [[križarji|križarski]] red na tem kraju na veliko nedeljo premagal [[Ogri|Ogre]]. Ime kraja naj bi izviralo prav v počastitev te zmage. ==Arhitektura== '''<big>Cerkev Svete Trojice Velika Nedelja</big>''' Cerkev svete Trojice je obstajala že pred letom 1199, sprva kot kapela. Ta kapela je imela zvonik s sodčasto obokano kupolo in apsido. Friderik II. Ptuj je kapelo preuredil v cerkev, tako da ji je dodal ladjo. Salzburški nadškof Eberhard II. ji je podelil določene pravice, njeno patronatstvo pa je bilo dodeljeno Frideriku. Okoli leta 1210 je Friderik svoje pravice nad cerkvijo, polovico desetine in bolnišnico Device Marije podaril nemškemu viteškemu redu. Friderik III. ni priznal pravic reda, vendar je leta 1235, na vztrajanje svoje žene Metilde in nečakov Friderika IV. in Hartnida II., spremenil mnenje. Nadškof Salzburški jo je leta 1236 posvetil in vključil v red, pri tem pa si je izrecno pridržal pravice škofovske pisarne. Kapela in kasneje cerkev sta skozi stoletja doživljali stalne prenove in spremembe. V prvi polovici 13. stoletja je bila kapela preoblikovana v kvadratni prezbiterij in precej dolgo apsido. Takšne postavitve ni mogoče najti nikjer drugje v Sloveniji. Ladja je imela raven strop, prezbiterij pa sodčast obok. Ožja in nižja apsida je bila pokrita z kupolo. Okoli leta 1280 so bile izvedene prve pomembne spremembe. Kvadratni prezbiterij je bil dvignjen za eno nadstropje in oblikovan v stolp. Ladja je bila podaljšana, njeni zahodni vogali pa poudarjeni z obrobami. Stara ladja je bila rahlo dvignjena in dobila novo poševno streho, naslonjeno na zahodno stran stolpa. Stolp prikazuje posamezne gradbene faze od romanskih do gotskih obdobij. Tri njegove stene se končajo v obliki trifolija, četrta pa je imela zdaj zazidan pravokoten prehod na podstrešje stare ladje. Tako je cerkev postala precej večja. Na vzhodni strani je bil dodan stolp, ki komaj presega streho ladje. Nadaljnji razvoj cerkve je dobro dokumentiran. Med pozno gotskim in renesančnim obdobjem so bile okenske odprtine na apsidi dvakrat preoblikovane. Na severnem delu stolpa je bila zgrajena zakristija. Med letoma 1674 in 1698 je bila ladja drugič podaljšana, dvignjena in obokana, v novem delu pa je bila zgrajena pevska galerija, bogata s štukaturami. Figuralna štukatura na sprednji strani pevske galerije Petra, Pavla in puttov vključuje ornamentalne značilnosti, kot so venci sadja in cvetja, ki tvorijo izjemno bogat okvir za grb in turnirsko čelado, ovito z listi akanta. To delo je ustvaril J. Schomassi iz Milana. V istem obdobju je bil dvignjen stolp, zgrajena severna kapela in pristreški, ki so bili dodani zahodnim in južnim vhodom v ladjo. V prvi polovici 18. stoletja je bila ladja ponovno dvignjena, južni pristrešek pa je bil preurejen v kapelo. Nad zakristijo je bil zgrajen oratorij, celotna cerkev pa je bila obkrožena z bogato profiliranim frizom. Cerkev je večji del sedanje opreme dobila v drugi polovici 18. stoletja. Trijumfalni lok je bil zazidan okoli leta 1770, s čimer je vzhodni del cerkve postal kapela, posvečena Devici Mariji, ki sta jo leta 1831 naslikala brata Franz in Joseph Kreuzer iz Gradca. Žal slike niso ohranjene. Danes kapela hrani krstilnico z izvirnim krstnim kamnom iz leta 1235. Krstni kamen je izdelan iz marmorja in okrašen s štirimi ženskimi glavami, ki simbolizirajo štiri reke raja, štiri evangelije ali štiri kreposti. Ostanki srednjeveških okraskov so precej skromni, najpomembnejši so dva kamnita reliefa, eden pokriva streho apside, drugi pa jugovzhodni vogal ladje. Reliefi prikazujejo pokrite moške glave, ki simbolizirajo moške, vgrajene v steno za utrditev in obrambo. Južna stena stolpa vsebuje rustikalni relief, ki prikazuje bradatega moškega. Njegova izvedba spominja na kapitel v protestantski cerkvi v Kerčiji, ki ga je najverjetneje izdelal madžarski kamnosek ob koncu 12. stoletja. Na severni steni ladje je ohranjena freska iz okoli leta 1430, ki prikazuje svetnike in angele v treh sekvencah. Obe kapeli, zlasti njuni triumfalni loki, imata štukature izjemne kakovosti, izdelane okoli leta 1760, s strani neznanega umetnika, najverjetneje Avstrijca. Ladja ima sliko, ki jo je med letoma 1876 in 1882 ustvaril Jakob Brollo. Veliki oltar je izdelal mariborski kipar Hožwf Holzinger okoli leta 1770, okrašen pa je s sliko svete Trojice, delo Josepha Wohnsiedlerja iz Gradca, datirano v leto 1831. Freskirani oltarji v kapelah prikazujejo svetega Jožefa in svetega Janeza Nepomuka in jih je leta 1762 naslikal neznan umetnik. Prižnica in oltar svetega Križa sta bila izdelana v delavnici Mersi v Rogatcu. Dva oltarja, zgrajena leta 1826, nosita pečat baročnega obdobja. Anton Klarman iz Gradca je leta 1836 naslikal Križev pot, orgle iz leta 1859 pa je izdelal Lenart Ebner iz Maribora. === Grad Velika Nedelja === Grad Velika Nedelja, ki leži vzhodno od cerkve, je v resnici stara "komenda" – poveljništvo tevtonskih vitezov. Prvič je bil omenjen leta 1273 kot "domus", čeprav je bil verjetno ustanovljen vsaj deset let prej. Vitezi so od tam upravljali posestvo. Leta 1259 so njihovo posest imenovali "terra Nedelk et Zunk sita inter Drauam et Mura". Grad je ostal v njihovi lasti do zadnje vojne. Leta 1542 je bila njegova ocenjena vrednost komaj 5000 florinov, kar je bilo štirikrat manj kot grad Omrož. Bil je znan po svojem skromnem videzu in inventarju do 17. stoletja. Tloris v obliki križa je bil ohranjen v jugozahodnem delu sedanje stavbe. Med prvo in šesto osjo južna fasada še vedno nosi oznake nekdanje tri etažne stavbe s tremi ozkimi zidnimi nišami iz 13. stoletja. Sedanji grajski kompleks je svojo končno podobo dobil v renesančnem obdobju, med letoma 1610 in 1612, pod poveljnikom Markwardom von Eckh und Hungerspach. Kasnejša obnovitvena dela, zlasti tista med letoma 1723 in 1730, so bila omejena na izravnavo kril, dviganje vogalnih stolpičev, uvedbo baročnih elementov na fasadah in poenotenje oken in vrat. V istem obdobju so v zahodnem krilu zgradili štiriramensko stopnišče in jedilnico ter enoetažno kapelo s štukaturami na stropu v vzhodnem krilu. Ob zahodnem grajskem zidu je bila zgrajena lesena gospodarska stavba, pokrita s tremi prečnimi koreninami, kot je prikazano na sliki iz leta 1772. Med letoma 1805 in 1850 so bile rekonstrukcije večinoma osredotočene na zunanji videz gradu. Leta 1882 je slikar Jakob Brollo okrasil grajsko kapelo. Sodobna stavba je podolgovata, njena fasada je členjena s trinajstimi in sedmimi osmi. Narejena je iz opeke, sestavljajo jo štiri krila, ki popolnoma zapirajo notranje dvorišče s fontano, ter tri krila, ki obdajajo zunanje dvorišče. Stavba je okrepljena z vogalnimi stolpi, ki so eno nadstropje višji od preostale stavbe in so pokriti s pločevinastimi strehami. Grad leži na blagem pobočju, zato je potreboval obrambni jarek le na zahodni strani, kjer so še vidni ostanki pravokotnega portala in dvižnega mostu. Na Vischerjevi gravuri iz leta 1681 v Ormožu je mogoče opaziti starejši zahodni del gradu, ki je bil višji od dvoetažnega vzhodnega dela, proti kateremu jasno izstopa čebulasta kupola nekdanje kapele. Zahodni del gradu je opremljen s strelnicami v pritličju, medetaži in zgornjih nadstropjih; vmes sta dve stanovanjski nadstropji z večjimi pravokotnimi okni. Vogalni stolpiči na zahodu še vedno vsebujejo strelnice v prvih dveh nadstropjih in merlature v zgornjem nadstropju, medtem ko sta dva na vzhodu očitno stanovanjska. Pod gradom je vrt in enoetažna gospodarska stavba z vogalnim stolpičem, okrepljenim s štirimi okroglimi vogalnimi stolpi. Skulpture sv. Katarine in sv. Barbare ter Pieta, vse iz 15. stoletja, ter slika Device Marije s sv. Florijanom, ki jo je leta 1724 naslikal Martin Altomont, so bile odstranjene iz grajske kapele v Pokrajinski muzej Ptuj. V gradu Velika Nedelja je ostal nagrobni relief poveljnika Markvarda Echa iz leta 1612, ki ga pripisujejo italijanskemu umetniku Filibertu Pacobellu. Drugo pomembno umetniško delo je kip Janeza Nepomuka iz leta 1744, ki zdaj stoji pred župnijsko cerkvijo. Kip je podoben tistim na gradu Dornava, ki so prav tako nastali sredi 18. stoletja. === Kogl === Na [[grič]]u, ki je prvič omenjen leta 1542 stoji spomeniško zaščitena [[domačija]] ''Kogl''. '''<big>Vaško jedro</big>''' Velika dvonadstropna šolska stavba stoji zahodno od cerkve in je bila zgrajena leta 1895, prizidek pa je bil dodan leta 1984. Neobaročne hiše iz konca 19. stoletja, nekdanje trgovske hiše, župnišče in šola tvorijo jedro Velike Nedelje. Sredi te impresivne arhitekturne skupine stoji spomenik narodnoosvobodilni vojni, ki ga je leta 1983 ustvarila kiparka Anica Čadež-Lapajne. == Znane osebe == * [[Peter Dajnko]] (1787-1837), pisatelj, prevejalec, jezikoslovec * [[Anton Irgolič]] (1830-1888), pedagoški organizator * [[Alojzij Meško]] (1858-1897), teolog * [[Jože Fegeš]] (1933-1988), inženir * [[Tadej Vesenjak]] (1978-), kantavtor == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Curk, J., Tomanič-Jevremov, M., Kaligarič, M., & Štumberger, B. (1998). ''Guide through Ormož and its surroundings'' (str. 93). Občina Ormož; Veritas.https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/gpt/2358931 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ormož}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ormož]] [[Kategorija:Velika Nedelja|*]] {{normativna kontrola}} 7frm3n8qvvwu35cl740yliurrs12fd6 0 40284 6721301 6048948 2026-07-28T18:38:00Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6721301 wikitext text/x-wiki '''Alba''' ([[latinščina|latinsko]] ''bela'') ima več pomenov: * oblačilo: :* [[Alba (halja)]] – bela platnena halja starih Rimljanov :* [[Alba (liturgično oblačilo)]] – dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov * [[Alba (ime)]] * [[Alba (priimek)]]: * del [[zemljepis]]nega imena: :* [[Alba, Cuneo|Alba]], mesto v Piemontu :* [[Alba Adriatica]], mesto v Abrucih :* [[Alba Iulia]], mesto v Romuniji :* [[Alba Longa]], antično mesto v Italiji :* [[Alba Fucens]], antično mesto v Italiji :* [[Alba Posse]], mesto v Argentini * [[operacija Alba]], mednarodna vojaška in humanitarna operacija v Albaniji (1997) * [[Alba (roman)]] – roman slovenske pisateljice Karoline Kolmanič (2005) * Alba Salix - glavna junakinja mladinsko- fantazijskih romanov Strašilka in Edina, slovenske pisateljice Davorke Štefanec {{razločitev}} ghk1jiv0mf4jf0fnxmj7mbgkfuqn860 6721302 6721301 2026-07-28T18:38:26Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6721302 wikitext text/x-wiki '''Alba''' ([[latinščina|latinsko]] ''bela'') ima več pomenov: * oblačilo: :* [[Alba (halja)]] – bela platnena halja starih Rimljanov :* [[Alba (liturgično oblačilo)]] – dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov * [[Alba (ime)]] * [[Alba (priimek)]]: * del [[zemljepis]]nega imena: :* [[Alba, Cuneo|Alba]], mesto v Piemontu :* [[Alba Adriatica]], mesto v Abrucih :* [[Alba Iulia]], mesto v Romuniji :* [[Alba Longa]], antično mesto v Italiji :* [[Alba Fucens]], antično mesto v Italiji :* [[Alba Posse]], mesto v Argentini * [[operacija Alba]], mednarodna vojaška in humanitarna operacija v Albaniji (1997) * [[Alba (roman)]] – roman slovenske pisateljice Karoline Kolmanič (2005) * Alba Salix - glavna junakinja mladinsko-fantazijskih romanov Strašilka in Edina, slovenske pisateljice Davorke Štefanec {{razločitev}} hma3fvz98zgkqtbswo57n7m08qoc79k 0 41572 6721186 6720531 2026-07-28T12:58:29Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721186 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma2.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = Enota deželne decentralizacije Gorica | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = Rodolfo Ziberna | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|https://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, vzhodnofurlansko ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{navedi knjigo|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|url=https://archive.org/details/livingwithborder0000unse|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=[https://archive.org/details/livingwithborder0000unse/page/50 50]}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je obmejno [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Razvila se je pod gričem na levem bregu Soče, blizu izliva potoka Koren. Mesto leži v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu). Je mesto v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]]. Je četrto največje naselje te dežele. V mestu in okoliških naseljih (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica glavno mesto [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], danes pa je sedež [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Enote deželne decentralizacije Gorica]]. Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Geografija == [[File:Hum-GoriskaBrda.jpg|thumb|left|Collio]] Gorica je na vzhodnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]], na meji med Italijo in Slovenijo. Leži na pobočjih Kraške planote, skalnate apnenčaste planote, ki pripada Julijskim Alpam, na sotočju dolin rek [[Soča]] in [[Vipava (reka)|Vipava]], naravnih komunikacijskih poti med vzhodom in zahodom že od antičnih časov. Gorico obdaja reka Soča, katere dve tretjini teče skozi slovensko severno [[Primorska|Primorsko]], ena tretjina pa skozi [[Pokrajina Gorica|Goriško pokrajino]]. Soča vstopa na italijansko ozemlje blizu Gorice. Njen največji pretok je bil zabeležen leta 1924 v [[Solkan]]u, ko je dosegel 2500 m³/s. Reka Vipava se izliva v Sočo pri [[Sovodnje ob Soči|Savogni d'Isonzo]], italijanski občini, ki leži južno od mesta. Ob reki Soči, nasproti Gorice in čez mejo med Italijo in Slovenijo, leži slovensko mesto [[Nova Gorica]]. Njeno ozemlje je bilo del občine Gorica do leta 1947, ko sta bila Istra in velik del Julijske krajine po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariški mirovni pogodbi]] kot posledica poraza Italije v drugi svetovni vojni odstopljena Jugoslaviji. [[File:fiume_Isonzo_Gorizia.jpg|thumb|Reka Soča v Gorici]] Mesto gleda na vzhodno Furlansko nižino, ime dela [[Padska nižina|Padske nižine]] v bližini reke Soče, in je obdano z griči Collio, znanimi po gojenju grozdja in pridelavi kakovostnih vin. Območje Collio prideluje vina z oznako ''Collio Goriziano'' DOC, ki so tudi mednarodno priznana. Na območju Collio gojijo tudi češnje, gojenje oljk pa je bilo po desetletjih zanemarjanja ponovno odkrito. === Podnebje === Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Antična doba === Na območju, kjer trenutno stoji mesto Gorica, sta v rimskih časih, začenši v 1. stoletju pred našim štetjem, stali dve viki: Castrum Silicanum, iz katerega je nastal sodobni Solkan in Pons Aesontii ali (Pons Sontii), ki ustreza sodobnemu kraju Mainizza, kot je navedeno na [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]]. Tukaj je stal dvorec [[Via Gemina]], na mestu, kjer je ta rimska cesta, ki je povezovala ''Aquileia'' (današnji [[Oglej]]) z [[Emona|Emono]] (današnja Ljubljana), prečkala reko Sočo. Možno je, da je bila Noreia, glavno mesto starodavne regije [[Noriško kraljestvo|Norik]], na tem območju v 15. stoletju pred našim štetjem. === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]]. [[File:Duomo di Gorizia - Facciata (1).jpg|thumb|left|Obnovljena goriška katedrala, prvotno zgrajena v 14. stoletju]] Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v srednjeveških pisnih virih prvič omenja leta 1001, cesarski donaciji, ki jo je [[Oton III.|Otona III.]] sestavil v Raveni, s katero je saški vladar odstopil grad Salcano in vilo, imenovano Goriza, oglejskemu patriarhu Janezu IV. Ravenskemu in furlanskemu grofu Guarientu.<ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> Mesto Gorica je omenjeno pozneje, leta 1015, v drugem dokumentu z besedami: ''Medietatem unius villae que sclavonica lingua vocatur Goriza'' ('polovica vasi, ki se v slovanskem jeziku imenuje Gorica'). Družina Eppenstein je vladala Gorici do leta 1090. Od takrat so mestu najprej upravljali Mosburgi, nato pa Lurngausi, družina, ki je izvirala iz doline Puster in je bila v sorodu s pfalškimi grofi Bavarske. [[File:Goriziavecchia.JPG|thumb|Srednjeveško središče Gorice]] Z njimi se je povečalo tudi prebivalstvo mesta, ki so ga sestavljali večinoma Furlani (obrtniki in trgovci), Nemci (uslužbenci v javni upravi) in Slovenci (kmetje), slednji pa so se naselili predvsem na obrobnih območjih in v sosednjih podeželskih mestih. V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo pomen in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino, še preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. To je omogočilo, da se je grofija na svojem vrhuncu (ki ustreza drugi polovici 13. stoletja in prvim desetletjem 14. stoletja) razširila čez večji del severovzhodne Italije (tako zelo, da je za kratek čas vključevala tudi mesti [[Treviso]] in [[Padova]] v Benečiji), zahodni del današnje Slovenije, tako imenovano "notranjo" Istro (Pazinska grofija) in nekatera območja današnje Avstrije (Tirolska in Koroška). Grofje so imeli svoje običajno prebivališče v avstrijskem mestu [[Lienz]], glavna državna kovnica pa je bila v [[Merano|Meranu]]. Med vladavino Henrika II. (1304–1323) je mesto Gorica, ki je do takrat že pridobilo tipično mestne konotacije, dobilo naziv mesta. V prvih desetletjih naslednjega stoletja je vključitev patriarhalne kneževine Akvileje v [[Beneška republika|Beneško republiko]] spodbudila goriške grofe k politiki uravnoteženja med [[Habsburžani]] in Beneško republiko. Politični premik proti Beneški republiki je bil prisiljen s padcem [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Gorica je pravzaprav od beneškega doža (1424) zahtevala fevdalno investituro za grofijska ozemlja, ki jih je patriarh prej podelil grofu. S tem dejanjem se je Gorica znašla v dvoumnem položaju vazala Beneške republike, države naslednice patriarhata, glede nekaterih furlanskih fevdov onkraj reke Soča, in vazala habsburškega cesarja glede ozemelj, ki so zgodovinsko sestavljala starodavno grofijo. Leta 1455 so bila okrožja zunaj obrambnega obzidja južnega območja (tako imenovano Spodnje mesto), delno naseljena s Slovenci, z razširitvijo mestnih privilegijev vključena v Gorico. === Habsburško obdobje === Na cvetno nedeljo, 12. aprila 1500, je zadnji goriški grof Leonardo di Gorizia umrl brez potomcev v mestu Lienz in grofijo zapustil [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanu I. Habsburškemu]]. Do prenosa je prišlo po zaslugi posredovanja Leonardovega upravitelja Virgilia di Grabna s pomočjo njegovega sina Luce di Grabna v Gorici.<ref>La signora di Schwarzenegg. Un feudo goriziano sul Carso alle porte di Trieste, XIV-XIX secolo, S. 38, von Ugo Cova (2009)</ref> Akt, ki so ga Benečani, ki so zahtevali priključitev Goriške grofije k Beneški republiki zaradi starodavnih vazalnih pravic, razglasili za neveljavnega, je bil ''casus belli'', ki je Benečane spodbudil k obsodbi kršitve teh starodavnih pogodb. Vsak beneški poskus zavzetja mesta, četudi s silo, je bil zaman. Šele med aprilom 1508 in avgustom 1509 je vojski Beneške republike, ki je bila takrat prav tako v vojni z Ludvikom XII., uspelo zasesti spodnji del mesta, ne pa tudi goriškega gradu. Nekaj ​​mesecev pozneje, po beneškem porazu v bitki pri Agnadellu (14. maja 1509) s strani francoskih sil, je bila okupacijska sila Beneške republike prisiljena zapustiti Gorico. [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|Obseg [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|knežje grofije Gorica in Gradiška]]]] Od takrat naprej je bila Gorica del dednih zemljišč Habsburške hiše, najprej kot glavno mesto istoimenske grofije, kasneje pa kot glavno mesto [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|poknežene grofije Goriške in Gradiške]]. Od sredine 19. stoletja je slednja postala del [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]], upravne regije [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], ustanovljene leta 1849 po zatiranju prejšnjega [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. 30. aprila 1848 je goriški nadškof [[Franc Ksaver Lušin]] na zahtevo cesarskega komisarja objavil anonimni poziv beneškim kmetom, naj odložijo orožje in ne sledijo več revolucionarjem, pri čemer se je podpisal preprosto kot ''Dober katoliški duhovnik''.<ref>Riccardo Pasqualin, ''Antonio Maresio Bazolle. Antirisorgimento veneto'', 2025, Club di Autori Indipendenti, Castellammare di Stabia, pp=48-50</ref> Do leta 1918 je naziv goriškega grofa prehajal na avstrijske vladarje, razen s kratko prekinitvijo: francosko okupacijo, ki je trajala od leta 1809 do 1813 z vključitvijo mesta v [[Ilirske province]], guvernerstvo, ki ga je [[Napoleon]] ustvaril v okviru [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]]. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost, ki je privedla do priključitve Benečije k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], je avstrijska cesarska uprava v drugi polovici 19. stoletja povečala svoje vmešavanje v politično upravljanje ozemlja, da bi zmanjšala vpliv italijanske etnične skupine, saj se je bala njenih iredentističnih tokov. Med sestankom ministrskega sveta 12. novembra 1866 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]] orisal daljnosežen načrt, katerega cilj je bil germanizacija oziroma slovanizacija območij cesarstva z italijansko prisotnostjo: {{quote|»Njegovo veličanstvo je izdalo natančen ukaz, da se odločno ukrepa proti vplivu italijanskih elementov, ki so še vedno prisotni v nekaterih regijah krone, in da se z ustrezno zapolnitvijo položajev javnih uslužbencev, sodnih uradnikov in učiteljev ter z uporabo vpliva tiska v Južni Tirolski, Dalmaciji in Primorju energično in brez zadržkov pogermanizira in slovanizira ta ozemlja, kot to zahtevajo okoliščine. Njegovo veličanstvo opominja centralne urade na njihovo močno dolžnost, da na ta način nadaljujejo s tem, kar je bilo vzpostavljeno.« (Francis Jožef I. Avstrijski, kronski svet z dne 12. novembra 1866.<ref>''Die Protokolle des Österreichischen Ministerrates 1848/1867. V Abteilung: Die Ministerien Rainer und Mensdorff. VI Abteilung: Das Ministerium Belcredi'', Wien, Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst 1971</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Jürgen Baurmann|author2=Hartmut Gunther|author3=Ulrich Knoop| title=Homo scribens : Perspektiven der Schriftlichkeitsforschung | year= 1993 | publisher= | ISBN= 3-484-31134-7|p=279|language=de|url=https://books.google.com.au/books?id=l3tCTXoeAysC&pg=279}}</ref>}} Politika sodelovanja z lokalnimi Slovani, ki sta jo uvedla Ghiglianovich iz [[Zadar|Zadra]] in Giovanni Avoscani iz [[Dubrovnik]]a, je nato Italijanom omogočila, da so leta 1899 osvojili občinsko upravo Dubrovnika. Leta 1909 pa je bil italijanski jezik prepovedan v vseh javnih stavbah, Italijani pa so bili izgnani iz občinskih uprav.<ref name="treccani">''Dizionario Enciclopedico Italiano'' (Vol. III, pag. 730), Roma, Ed. Istituto dell'Enciclopedia Italiana, fondata da Giovanni Treccani, 1970</ref> Ta vmešavanja so skupaj z drugimi dejanji, ki so bila v prid slovanski etnični skupini, ki jo je cesarstvo imelo za najbolj zvesto kroni, še poslabšala razmere in spodbudila najbolj ekstremistične in revolucionarne tokove. === Prehod v Italijo === [[File:P39.265-01 Gorizia - Parco delle Rimembranze Monumento ai caduti.jpg|thumb|left|Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v spominskem parku]] Usodo Goriške pokrajine, ustanovljene leta 1919, so zapečatili rezultati splošnih volitev leta 1921, na katerih so bili izvoljeni štirje slovenski poslanci in en italijanski komunistični poslanec. To je vznemirilo nacionalistične sile, ki so si začele prizadevati za normalizacijo julijske lokalne uprave in njeno uskladitev s splošnim modelom države. Novo ustanovljena Goriška pokrajina je bila nato leta 1923 ukinjena. To ukinitev je bila torej motivirana z upravnimi in političnimi razlogi. Z nastopom fašističnega režima, ko so bile demokratične svoboščine odpravljene in je bil vladni primež dovolj močan, je bila Gorica sprva dodeljena pokrajini Furlaniji (1923), vendar je že leta 1927 z reorganizacijo pokrajinskih okrožij postala glavno mesto nove pokrajine Gorica, z nekoliko drugačnimi mejami v primerjavi s tistimi iz leta 1923:<ref>s:R.D.L. 2 gennaio 1927, n. 1 - Riordinamento delle circoscrizioni provinciali</ref> zlasti so bile v primerjavi s slednjo združene sosednje občine [[Ločnik, Gorica|Lucinico]], [[Podgora, Gorica|Piedimonte del Calvario]], [[Solkan|Salcano]], [[Šempeter pri Gorici|San Pietro di Gorizia]] in [[Štandrež|Sant'Andrea di Gorizia,]] leta 1928 pa še sosednja občina [[Vrtojba|Vertoiba]].<ref>R.D. 25 ottobre 1928, n. 2520</ref> Med letoma 1927 in 1947 se je pokrajina Gorica tako raztezala na bistveno večjem ozemlju kot danes, saj je vključevala tudi zgornjo in srednjo dolino reke Soče s pritoki do [[Gradišče ob Soči|Gradisce]]. Le delno je ustrezala stari Goriški pokrajini, ki je bila ukinjena leta 1923. Jurisdikcija nove pokrajine iz leta 1927 je še vedno vključevala celotno vzhodno Furlanijo, vendar je bila tokrat odvzeta okrožja Bisiacaria in Grado, ki sta bila združena s tržaško pokrajino, in okrožje Cervignano, ki je ostalo znotraj pokrajine Furlanije. [[File:Litorale 1.png|thumb|upright=2.0|Spremembe vzhodne meje Italije od leta 1920 do 1975 {{legenda|#ffff00|Avstrijsko primorje, kasneje preimenovano v Julijsko krajino, je bilo leta 1920 z Rapalsko pogodbo (s prilagoditvami meja leta 1924 po Rimski pogodbi) dodeljeno Italiji in nato leta 1947 s Pariškimi pogodbami predano Jugoslaviji.}} {{legenda|#10FF20|Območja, priključena Italiji leta 1920 in ostala italijanska po letu 1947.}} {{legenda|#00fa9a|Območja, priključena Italiji leta 1920, prenesena na Svobodno tržaško ozemlje leta 1947 s Pariškimi pogodbami in dokončno dodeljena Italiji leta 1975 z Osimsko pogodbo.}} {{legenda|#eee8aa|Območja, priključena Italiji leta 1920, prenesena na Svobodno tržaško ozemlje leta 1947 s Pariškimi pogodbami in dokončno dodeljena Jugoslaviji leta 1975 z Osimsko pogodbo.}}]] Obnova je bila izvedena predvsem v dvajsetletnem fašističnem obdobju. Odprte so bile nove ceste in razvito skromno industrijsko območje. Med [[Štandrež|Sant'Andreo]] in Mirnom je bilo zgrajeno novo pokopališče, pa tudi prvi delujoči objekti letališča Gorizia, ki so še vedno posvečeni [[Amadej Savojski, vojvoda d'Aosta|Amedeu Duci d'Aosta]], junaku iz Ambe Alagija. Jugovzhodno od mestnega središča je bil zgrajen zdravstveni dom, vključno z bolnišnico, kjer je v 1960-ih delal zdravnik [[Franco Basaglia]]. Basaglia je bil utemeljitelj sodobnega koncepta duševnega zdravja,<ref name="Russo">{{navedi splet |url = http://www.psychodyssey.net/wp-content/uploads/2011/05/Dismantling-asylums-The-Italian-Job.pdf |title = Dismantling asylums: The Italian Job |author1 = Giovanna Russo |author2 = Francesco Carelli |publisher = London Journal of Primary Care |language = en |access-date = 13. maj 2018 |date = 16. marec 2017 |archive-date = 2017-03-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20170316112759/http://www.psychodyssey.net/wp-content/uploads/2011/05/Dismantling-asylums-The-Italian-Job.pdf |url-status = dead }}</ref><ref name="ВM">{{navedi splet|title=Buon compleanno Italia|work=Il Bollettino Medico|number=3, year V|date=March 2011|p=1|url=http://www.studiocastellazzi.com/files/Bollettino%20medico%20marzo%202011.pdf|access-date=27 June 2011|url-status= dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326071438/http://www.studiocastellazzi.com/files/Bollettino%20medico%20marzo%202011.pdf|archive-date=26 March 2012}}</ref>, reformator psihiatrične discipline v Italiji in navdih za tako imenovani Basagliajev zakon (št. 180/1978), ki je uvedel veliko regulativno prenovo psihiatričnih bolnišnic v Italiji in spodbudil pomembne spremembe v zdravljenju v skupnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.estoria.it/storia_di_gorizia.htm|title=Storia di Gorizia|date=22. julij 2011|accessdate=2025-12-23|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722032941/http://www.estoria.it/storia_di_gorizia.htm|url-status=dead}}</ref> Kar zadeva medetnične odnose, je fašistični režim od sredine dvajsetih let prejšnjega stoletja začel izvajati politiko italijanizacije Slovencev, prisotnih v Gorici, tako kot v preostalem delu Julijske krajine. Najprej so bila poitalijančena krajevna imena; nato so od leta 1927 poitalijančili tudi priimke, leta 1929 pa je bil pouk v slovenščini prepovedan v vseh javnih šolah v mestu na vseh ravneh. V mestu se je slovenščina še nekaj let uporabljala v škofijskih verskih ustanovah, zahvaljujoč zaščiti in osebnemu ugledu goriškega nadškofa [[Frančišek Borgia Sedej|Frančiška Borgia Sedeja]], zagovornika medetničnega dialoga in ključne osebnosti goriških katoličanov. Leta 1931, takoj po Sedejevem odstopu in smrti, je bila slovenščina prepovedana tudi kot uradni jezik v škofijskih šolah. === Druga svetovna vojna === Ta zatiralska politika, ki jo je spremljalo nasilje in zatiranje (vključno z atentatom na slovenskega skladatelja [[Lojze Bratuž|Lojzeta Bratuža]] v goriški vasi), je imela resne posledice za že tako slabše odnose med narodnostmi in je vzbudila jezo slovenskih antifašističnih organizacij, kot je bil [[TIGR]]. Od leta 1941, ko so fašistične oblasti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] napadle Jugoslavijo, so začele internirati določeno število ''alogenov'' (ali ''aloglotov''), ki so prebivali tako v mestu kot v njegovi pokrajini, v koncentracijska taborišča (koncentracijsko taborišče Arbe, koncentracijsko taborišče Gonars, koncentracijsko taborišče Visco, Poggio Terza Armata).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istitutogasparini.it/prefazioni/Prefazione_cronache_ordinaria_persecuzione.pdf|title=Storia del Campo di Sdraussina - Poggio Terza Armata|access-date=5 March 2019}}</ref> Mnogi se od njih se niso nikoli vrnili, zdesetkani zaradi bolezni in lakote. Med drugo svetovno vojno, takoj po Badogliovi razglasi 8. septembra 1943 in poznejši italijanski predaji, je bilo območje Gorice prizorišče spopadov med nekdanjima zaveznicama Italijo in Nemčijo, ki sta si ime prevzeli po glavnem mestu: bitka za Gorico (11.–26. september 1943). Za kratek čas (1943–1945) je bila pod nemško vojaško upravo in vključena v Avstrijsko primorje, guvernerstvo, ki je bilo nato pod neposrednim nadzorom Friedricha Rainerja, gaulleiterja Koroške. [[File:Provincia di Gorizia.png|thumb|Z oranžno barvo so označene meje pokrajine Gorica v letih 1941–1943 (ko je imela enako velikost kot v letih 1927–1947). Teritorialne širitve Kraljevine Italije, prikazane na zemljevidu, so bile posledica invazije na Jugoslavijo med drugo svetovno vojno.]] Z vojaško okupacijo mesta s strani partizanov 9. slovenskega korpusa so se maja 1945, po koncu druge svetovne vojne, v Gorici začele čistke. Te čistke so dosegle vrhunec med 2. in 20. majem, usmerjene pa so bile proti nasprotnikom ali potencialnim nasprotnikom režima (predvsem Italijanom, pa tudi Slovencem). Na območju Gorice je bilo pogrešanih 332 ljudi, od tega 182 civilistov in 150 vojaškega osebja,<ref>"Čistka na meji: Dvoumne sankcije proti fašizmu v Julijski krajini 1945–1948" Roberto Spazzali, Collana: "LEGuerre", Libreria Editrice Goriziana 2000 rif. pag. 58-63</ref><ref>Pirina poroča, da je zadnja registracija iz ljubljanskega taborišča datirana 30. decembra 1945. Zapis dokumentira ukinitev oskrbe s hrano, ker je, kot pojasnjuje zapis z zloveščim stavkom, "italijanski problem (italijanskih ujetnikov) odpravljen.". cfr. "Scomparsi" Marco Pirina, Annamaria D'Antonio Adria Storia, Silentes Loquimur 1995 rif. pag. 206-220</ref> po končani zgodovinski analizi pa se je število povzpelo na 665 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.coordinamentoadriatico.it/gorizia-sopravvissuti-molti-dei-665-deportati/|title=Gorizia: sopravvissuti molti dei 665 deportati|access-date=3. marec 2019}}</ref> Večina deportiranih je bila pobitih v različnih delih Jugoslavije, zlasti v Ljubljani, ali pa prepeljanih v notranjost Jugoslavije. Ob koncu vojne je bila občina s pariško pogodbo prisiljena odstopiti približno tri petine svojega ozemlja Jugoslaviji, skupaj s 15 % prebivalstva. Vendar pa sta zgodovinsko središče in večina mestnega območja ostala na italijanskem ozemlju. === Povojno obdobje in okrevanje === Vendar je del severnega in vzhodnega obrobja (zaselki Solkan, Šempeter pri Gorici in Vrtojba) ostal na jugoslovanskem ozemlju, prav tako velik del njene pokrajine. Meja je potekala skozi pol-osrednje območje mesta, tako da je v slovenskem delu, poleg prej omenjenih zaselkov, ostalo še veliko javnih stavb in objektov. Med njimi je bila [[Železniška postaja Nova Gorica|železniška postaja Gorizia Montesanto]], ki je stala ob [[Bohinjska proga|Bohinjski proga]], ki je povezovala »avstrijsko Nico«, kot je bila Gorica znana, s Srednjo Evropo. Trg pred postajo, razdeljen med obema narodoma, je od leta 2004 prosto dostopen na obeh straneh po rušenju goriškega zidu s pristopom Slovenije k Evropski uniji. V njegovem središču je zdaj mozaik in spominska kovinska plošča, ki označujeta mejo med državama. V slovenskem delu mesta je bila Nova Gorica zgrajena v 1950-ih na pobudo jugoslovanskega političnega vodstva. Ozemlja goriške pokrajine, ki jih je Jugoslavija priključila, z zaprto mejo proti zahodu, ki so veljala za sovražnika, so ostala brez upravnega in gospodarskega središča, okoli katerega bi se lahko osredotočala. [[File:Gorizia2.png|thumb|Projugoslovanske demonstracije v Gorici leta 1946 med obiskom zavezniške komisije]] [[File:L'edificio della Stazione Transalpina.jpg|thumb|Železniška postaja, zdaj na slovenskem ozemlju. Slika prikazuje tudi čezmejno turistično informacijsko točko.]] V primerjavi z Berlinom,<ref>Morda neprimerno: meja Gorice je bila na skrajnem vzhodnem obrobju, onkraj meje pa je ostalo le nekaj kmečkih hiš in nekaj podeželskih vil. Vendar je izgubila več kot 60 % svojega občinskega ozemlja in več kot 90 % svojega deželnega ozemlja.</ref> ki ga na dva dela prereka meja, varovana z mitraljeznimi stolpi, je Gorica v drugi polovici 1940-ih in 1950-ih predstavljala tajno mejno točko za številne državljane Jugoslavije in držav Varšavskega pakta, ki so se kasneje brezhibno vključili v gospodarsko in družbeno tkivo mesta. Po Titovem prelomu z državami sovjetskega bloka leta 1948 je Gorica kljub več trenutkom napetosti (leta 1953 je Tito grozil, da bo Gorico in Trst zavzel s silo, zato je v Okroglici, manj kot 10 km od mesta, zbral sto tisoče veteranov), postopoma normalizirala odnose, zlasti po zaslugi Videmskih sporazumov, ki so uvedli 'prepustnico', ki je poenostavila postopke za prečkanje meje. V 1960-ih je Gorica vzpostavila dobrososedske odnose z Novo Gorico, ki so se razvili v desetletju takoj po meji leta 1947. Dejansko so kulturni in športni dogodki pogosto zbliževali obe mesti. Prisotnost slovenske skupnosti v Gorici je to sodelovanje spodbudila. Osimski sporazumi, ki so dokončno vzpostavili ''status quo'' na meji, so pomembno prispevali k končni spravi z Jugoslavijo in nato s kasnejšo Republiko Slovenijo. == Spomeniki in zanimivosti == === Goriški grad === {{glavni|Goriški grad}} Morda najbolj znan spomenik mesta stoji na vrhu strmega hriba. Grad pozdravlja obiskovalce z beneškim levom, ki pa ni tisti, ki ga je tja postavila Beneška republika med kratko okupacijo mesta (1508–1509), temveč fašistična vlada po temeljiti obnovi, končani leta 1937. Ta obnova, ki jo je zahtevala huda škoda, ki jo je stavba utrpela med prvo svetovno vojno, ni obnovila prvotne pobeljene renesančne palače, temveč videz, ki ga je goriški grad verjetno imel v 14. stoletju, na vrhuncu sijaja goriških grofov. Posebna pozornost pa je bila namenjena obnovi z gvelfskimi obzidji, ki simbolizirajo njegovo italijansko pripadnost, namesto prvotnih gibelinskih obzidj, simbola zvestobe Svetemu rimskemu cesarstvu. Zahodno od gradu leži zgodovinsko središče mesta s kapelo Svetega Duha in srednjeveško vasjo. === Verska arhitektura === * [[Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica]]: posvečena oglejskima svetnikoma Hilariju in Tacijanu ter leta 1752 povzdignjena v stolnico, je glavna cerkvena stavba v Gorici. Prvotno preprosta cerkev, prav tako posvečena obema svetnikoma, je bila verjetno zgrajena med 13. in 14. stoletjem ter kasneje vključena v bližnjo kapelo Sant'Acazio. * [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega, Gorica|Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]]: gre za baročno stavbo, zgrajeno med letoma 1654 in 1723–1724, posvečena pa je bila šele leta 1767. Medtem ko je fasada sinteza avstrijskih in latinskih elementov, je notranjost izrazito latinskega izvora. Vsebuje dragocene poslikave in freske. Stoji na osrednjem trgu imenovanem [[Travnik, Gorica|Travnik]]. * [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]]: edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. * [[Goriška sinagoga]]: stoji na severni strani mesta na območju starega geta. Zgrajena je bila leta 1756 in je nadomestila oratorij, začasno postavljen leta 1699 kot prostor za skupno molitev. === Trgi === === Piazza della Transalpina === Piazza della Transalpina, v Sloveniji [[Trg Evrope]], je dobil ime po železniški progi Jesenice-Trst (v italijanščini nepravilno imenovani Transalpska železnica), ki vključuje postajo na slovenskem ozemlju. Ta odsek, ki ga je leta 1906 odprl nadvojvoda Franc Ferdinand, povezuje Trst z Jesenicami in se nato razteza v Srednjo Evropo. V sodobnem času je bil celoten trg preurejen v enoten javni prostor, kjer se lahko pešci prosto gibljejo. Namesto osrednjega dela goriškega zidu, ki je nekoč delil trg, je krožni mozaik, državna meja – odstranjena fizična ovira – pa je zdaj označena z vrsto kamnitih ploščic. Po prenovi trga je Slovenija predlagala preimenovanje območja v Trg združene Evrope, vendar ta predlog ni bil uresničen. Zaradi svoje simbolične narave se območje pogosto uporablja za mednarodne dogodke in demonstracije. === [[Travnik, Gorica|Travnik]] === Glavni mestni trg pod gričem je bil nekoč velik travnik, zato ga še danes Slovenci tako imenujejo. V italijanščini se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v politično navdahnjen ''Trg Zmage'' (Piazza della Vittoria). Največji mestni trg gleda na cerkev Sant'Ignazio. Nasproti stoji steber Sant'Ignazio, ki ga je leta 1687 podaril grof Andrea di Porcia. Tu se nahaja tudi Casa Torriana iz 16. stoletja, danes sedež prefekture. Med številnimi uglednimi gosti, ki so tam bivali, je bil tudi Giacomo Casanova, ki je tam bival leta 1773. [[File:GO26 144928obelisco.jpg|thumb|150px|GO! Pharus, kalejdoskopski obelisk barv in svetlobe]] V središču trga je Neptunov vodnjak, ki ga je sredi 18. stoletja zgradil Padovanec Marco Chiereghin po načrtih Nicolòja Pacassija. Nasproti se začne Via Giorgio Bombi, ki vodi do predora pod gradom, odprtega v petdesetih letih prejšnjega stoletja in desetletja uporabljenega kot prehod za pešce in kolesarje. Po obdobju zaprtja in delih za urbano regeneracijo in prenovo je konec leta 2025 dala življenje DAG – Digitalni umetniški galeriji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.go2025.eu/sl/whats-up/dogodki/dag-digital-art-gallery-gorica|title= DAG – Digital Art Gallery Gorica|website=go2025.eu|access-date=20 February 2026}}</ref> === Trg Rdeče hiše === Trg je eden od simboličnih krajev nekdanje meje med Italijo in Slovenijo, kjer v spomin na Go! 25 izstopa Go! Pharus, kalejdoskopski obelisk barv in svetlobe, visok približno deset metrov.<ref>{{navedi splet|author=Margherita Reguitti|url=https://www.ilnordest.it/vivere-il-nord-est/turismo/gorizia-statue-dove-si-trovano-itinerari-nem-bjhcuzsd|title=Gorizia, la città scolpita|website=www.ilnordest.it|accessdate=2026-06-03|language=it}}</ref> == Demografija == Po podatkih ISTATA iz 30. novembra 2025 je tedaj v Gorici živelo 33.690 prebivalcev s tujim državljanstvom: Na dan 1. januarja 2025 je bilo v Gorici {{formatnum:4090}} prebivalcev izven Italije. To je bilo {{formatnum:12,2}} % prebivalstva. Največje skupine so:<ref>{{navedi splet|url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2022&i=P03|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 1st January 2025 by gender and citizenship|accessdate=31 January 2026}}</ref><ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/29-gorizia/statistiche/cittadini-stranieri-2025/ Cittadini stranieri] tuttiitalia.it</ref> {{div col}} # {{flag|Slovenija}} {{formatnum:776}} # {{flag|Kosovo}} {{formatnum:368}} # {{flag|Bosna in Hercegovina}} {{formatnum:275}} # {{flag|Romunija}} {{formatnum:273}} # {{flag|Pakistan}} {{formatnum:229}} # {{flag|Ukrajina}} {{formatnum:203}} # {{flag|Kitajska}} {{formatnum:200}} # {{flag|Maroko}} {{formatnum:200}} # {{flag|Severna Makedonija}} {{formatnum:183}} # {{flag|Hrvaška}} {{formatnum:129}} {{div col end}} === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosednji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 Goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala ter preganjala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. V Gorici uporabljajo različne jezike: [[italijanščina|italijanščino]], [[slovenščina|slovenščino]] in [[furlanščina|furlanščino]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče <small>(''Località Groppai'')</small> ## Soline ## Hudičeva luknja <small>(''Località Busa dal Diau'')</small> # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Cerje, Gorica|Cerje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === [[slovenska manjšina v Italiji|Slovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče ([[Personalna župnija|personalno župnijo]]) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 5 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu **Občina Krmin: ***Ludvik Zorzut v Bračanu * Nižje srednje šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Ivan Trinko v Gorici **Občina Gorica: *** Višji sredji izobraževalni center: * Licejski pol Gregorčič Trubar * Tehniški pol Cankar Vega Zois == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je bila 18. decembra 2020 proglašena za nosilko naziva »[[Evropska prestolnica kulture]]« v letu 2025. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulinarike. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je pečena gubanca, [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} Med letoma 2017 in 2020 je bila Gorica središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo) === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenja === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611142106/http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|url-status=dead}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] *[[Friderika Podgornik]] (1880–1948) [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]] *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Ljubka Šorli]] (1910-1993) [[Slovenci|slovenska]] [[Pesnik|pesnica]] in [[Učitelj|učiteljica]] *[[Damjana Bratuž]] (1927-2025) [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Profesor|univerzitetna profesorica]] *[[Bogdana Bratuž]] (1934-2021) [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki igralec|gledališka igralka]] *[[Lojzka Bratuž]] (1934-2019) [[Slovenci|slovenska]] [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]] in [[Profesor|univerzitetna profesorica]], kulturna delavka v [[Zamejski prostor|zamejskem prostoru]] na [[Goriška pokrajina|Goriškem]] *[[Anica Mihelangela Maraž]] (1938—1996), medicinska sestra, vzgojiteljica mladine in dobrodelnica == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] rz47sc9ves7q18rmtfog19znm6kinw0 0 42335 6721270 6339488 2026-07-28T16:16:01Z Signal 28172 /* Življenje in delo */ pop. sklanjatev 6721270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ante Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[partizan]] [[prvoborec]] in [[statistika|statistik]], * [[11. april]] [[1911]], [[Benkovec]], [[Hrvaška]], † [[30. december]] [[1991]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Pedagogika|Pedagogiko]] je študiral v [[Zagreb]]u in 1938 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je večinoma živel v [[Maribor]]u, kjer se je kot srednješolec približal komunističnemu gibanju; od 1934 je bil član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], od 1935 tudi član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]], od 1936 v vodstvu SKOJ za Slovenijo, 1937 obsojen pred Državnim sodiščem za zaščito države zaradi komunističnega delovanja (bil organizator odhoda slovenskih komunistov v Mednarodno brigado med špansko državljansko vojno) na leto dni strogega zapora, kazen je odslužil v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]]. V prvih mesecih [[okupacija|okupacije]] je deloval v ilegalni tehniki [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] v Ljubljani, ter sredi septembra 1941 odšel v partizane, kjer je bil [[politični komisar]] Krimskega in Kočevskega bataljona ter [[Tretja grupa odredov|III. grupe odredov]] ter komandant Prvega bataljona Kočevskega odreda<ref>[https://www.delo.si/sobotna/epska-partizanska-bitka-biljardnih-krogel-in-zupnikova-liricna-zahvala-s-priznice.html Epska partizanska bitka biljardnih krogel in župnikova lirična zahvala s prižnice], ''Delo'' 02. februar 2018</ref> V letih 1944 in 1945 je bil načelnik [[propaganda|propagandnega]] oddelka [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]], maja in junija 1945 direktor Radia Trst. Po umiku enot [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske armade]] iz [[Trst]]a je bil do julija 1946 prvi direktor [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], nato med drugim še glavni direktor radiofuzije [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], vodja za evidenco v zvezni planski komisiji, direktor zveznega zavoda za statistiko (1953-1963) ter direktor Inštituta za sociologijo in filozofijo pri [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] (1967- 1973). Pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je obravnaval pedagoška vprašanja, po 1945 pa objavljal teoretična dela iz statistike. Predaval je na Višji šoli za statistiko v [[Beograd]]u in na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]. Prejel je več državnih [[odlikovanje|odlikovanj]]. Njegovi sinovi: * pesnik in komparativist [[Boris A. Novak]] * komponist in profesor kitare [[Jerko Novak]] * komponist in profesor kitare [[Miro Novak]] Njegovi bratje so bili politkomisar [[Krimski odred (NOV in POS)|krimskega odreda]] [[2. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ljubo Šercer«|bataljona Ljuba Šercerja]] [[Mirko Friderik-Fric Novak (Jože)]], odgovoren za množične poboje pri [[Krimska jama|Krimski jami]] 1942., Jerolim (Jerko) Novak, letalski as [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] in komunistični aktivist in skladatelj ter [[Leon Novak]], ki je 1941 organiziral odporniško gibanje v Mariboru. == Odlikovanja == * [[Red dela|red dela z rdečo zastavo]] * [[red za hrabrost]] * [[Red dela|red dela z zlatim vencem ]] * [[Red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki]] * [[Red bratstva in enotnosti|red bratstva in enornosti s srebrnim vencem]] * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 9, str. 90-97. [[Logatec]], [[2002]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam nosilcev partizanske spomenice]] * [[Mirko (Friderik) Novak|Mirko (Friderik) Novak – Fric]] ==Opombe== {{sklici}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Ante}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] pcuz4p26c56vhi3qt01gy983gj6oa2e 6721271 6721270 2026-07-28T16:19:02Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ante Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[partizan]] [[prvoborec]] in [[statistika|statistik]], * [[11. april]] [[1911]], [[Benkovec]], [[Hrvaška]], † [[30. december]] [[1991]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Pedagogika|Pedagogiko]] je študiral v [[Zagreb]]u in 1938 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je večinoma živel v [[Maribor]]u, kjer se je kot srednješolec približal komunističnemu gibanju; od 1934 je bil član [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], od 1935 tudi član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]], od 1936 v vodstvu SKOJ za Slovenijo, 1937 obsojen pred Državnim sodiščem za zaščito države zaradi komunističnega delovanja (bil organizator odhoda slovenskih komunistov v Mednarodno brigado med špansko državljansko vojno) na leto dni strogega zapora, kazen je odslužil v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]]. V prvih mesecih [[okupacija|okupacije]] je deloval v ilegalni tehniki [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] v Ljubljani, ter sredi septembra 1941 odšel v partizane, kjer je bil [[politični komisar]] Krimskega in Kočevskega bataljona ter [[Tretja grupa odredov|III. grupe odredov]] ter komandant Prvega bataljona Kočevskega odreda<ref>[https://www.delo.si/sobotna/epska-partizanska-bitka-biljardnih-krogel-in-zupnikova-liricna-zahvala-s-priznice.html Epska partizanska bitka biljardnih krogel in župnikova lirična zahvala s prižnice], ''Delo'' 02. februar 2018</ref> V letih 1944 in 1945 je bil načelnik [[propaganda|propagandnega]] oddelka [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]], maja in junija 1945 direktor Radia Trst. Po umiku enot [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske armade]] iz [[Trst]]a je bil do julija 1946 prvi direktor [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], nato med drugim še glavni direktor radiofuzije [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], vodja za evidenco v zvezni planski komisiji, direktor zveznega zavoda za statistiko (1953-1963) ter direktor Inštituta za sociologijo in filozofijo pri [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] (1967- 1973). Pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je obravnaval pedagoška vprašanja, po 1945 pa objavljal teoretična dela iz statistike. Predaval je na Višji šoli za statistiko v [[Beograd]]u in na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]. Prejel je več državnih [[odlikovanje|odlikovanj]]. Njegovi sinovi: * pesnik in komparativist [[Boris A. Novak]] * komponist in profesor kitare [[Jerko Novak]] * komponist in profesor kitare [[Miro Novak]] Njegovi bratje so bili politkomisar [[Krimski odred (NOV in POS)|krimskega odreda]] [[2. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ljubo Šercer«|bataljona Ljuba Šercerja]] [[Mirko Friderik-Fric Novak (Jože)]], odgovoren za množične poboje pri [[Krimska jama|Krimski jami]] 1942., Jerolim (Jerko) Novak, letalski as [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] in komunistični aktivist in skladatelj ter [[Leon Novak]], ki je 1941 organiziral odporniško gibanje v Mariboru. == Odlikovanja == * [[Red dela|red dela z rdečo zastavo]] * [[red za hrabrost]] * [[Red dela|red dela z zlatim vencem ]] * [[Red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki]] * [[Red bratstva in enotnosti|red bratstva in enornosti s srebrnim vencem]] * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 9, str. 90-97. [[Logatec]], [[2002]] == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam nosilcev partizanske spomenice]] * [[Mirko (Friderik) Novak|Mirko (Friderik) Novak – Fric]] ==Opombe== {{sklici}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Ante}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] boto1vrnbyzskg4eaewt8nj5er1wjg8 0 49796 6721389 6714390 2026-07-29T08:46:08Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6721389 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[leksikograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *Ivona Ajanović-Malinar *[[Ivan Andrović]] *[[Vladimir Anić]] *Franjo Marija Appendini *[[Ivan Armanda]] == B == *[[Božo Babić]] *[[Stjepan Babić]] *Vjekoslav Babukić *[[Vesna Badurina Stipčević]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Slavko Batušić]] *[[Ivan Belostenec]] *[[Julije Benešić]] *[[Đuro Blažeka]] *[[Damir Boras]] *[[Josip Bratulić]] *[[Vladimir Brodnjak]] *[[Ivan Broz]] *[[Dalibor Brozović]] *[[Dunja Brozović Rončević]] *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') *[[Željko Bujas]] == C == * [[Lovro Cekinić]] * Ljiljana Cikota *[[Ilija Crijević]] *[[Ivana Crljenko]] == Č == *[[Željka Čavka]] *[[Milan Čurčin]] == Ć == * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Ardelio Della Bella]] *[[Dunja Detoni-Dujmić]] *[[Đuro Deželić]] (1838 - 1907) *[[Velimir Deželić stariji]] (1864 - 1941) *[[Ivan Dežman]] *[[Mirko Divković]] *[[Žarko Domljan]] *[[Josip Drobnič]] *[[Vlatka Dugački]] == E == * [[Ivan Esih]] == F == * ([[Dragutin Feletar]]) * [[Goran Filipi]] (1954-2021) *[[Ivan Filipović]] *[[Marijan Filipović]] *[[Rudolf Filipović]] *[[Božidar Finka]] *[[Višnja Flego]] *[[Vilim Frančić]] *[[Marin Franičević]] *[[Rudolph Fröhlich]] (Veselić) == G == *[[Marinko Gjivoje]] *[[Venancij Glavina]] *[[Alemko Gluhak]] *[[Vlatka Godinić Mikulčić]] *[[Ivo Goldstein]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Oton Gorski]] *[[Draško Gospodnetić]] *[[Frano Gospodnetić]] *[[Igor Gostl]] *[[Martina Grčević]] *[[Marijan Grgić]] *[[Ljubiša Grlić]] *[[Juraj Guić]] *Mladen Grubiša? *Vinko Grubišić? == H == * [[Juraj Habdelić]] (1609-1678) *[[Filip Hameršak]] *[[Fabijan Hausser]] *[[Zdenka Hercegovac]] *[[Zlatko Herkov]] (1904-94) *Igor Hofman *Đeno Horvat *[[Stjepan Horvat]] (enigmatik) *Maja Hribar-Ožegović (teatrologinja) *Antun Hurm == I == * [[Jasna Ivančić]] * [[Franjo Iveković]] *[[Dubravka Ivšić]] Majić == J == *Matija Jakobović (18. stol.) *[[Zvonimir Jakobović]] *[[Andrija Jambrešić|Andrija (Andrej) Jambrešić]] *[[Mile Japunčić]] *[[Alojz Jembrih]] *[[Zdenko Jecić]] *[[Josip Jedvaj]] *[[Nataša Jermen]] *[[Josip Jernej]]? *Ljiljana Jojić *[[Ljubica Josić]] *[[Ante Jurević]] *[[Josip Jurin]] *[[Blaž Jurišić]]? *[[Bartol Jurjević]] ([[Bartul Đurđević]]) == K == *[[Veljko Kajtazi]] *[[Vladimir Karabaić]] *[[Bartol Kašić]] *[[Matija Petar Katančić]] *[[Bratoljub Klaić]] *[[Željko Klaić]] *[[Mladen Klemenčić]] *[[Iva Klobučar Srbić]] *[[Martina Kokolari]] *[[Josip Kolanović]] *[[Nikica Kolumbić]] *[[August Kovačec]] *[[Krešimir Kovačević]] *[[Marko Kovačević]]? *[[Bruno Kragić]] *[[Cvijeta Kraus]] *[[Zoran Kravar]] *[[Ivo Krbek]] *[[Marko Kristić]] *[[Mišo Krkljuš|Mišo (Mijo) Krkljuš]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Krunoslav Krstić|Kruno(slav) Krstić]] *[[Meri Kunčić]] *[[Marija Kuntarić]] *[[Rajko Kušević]] *[[Mladen Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Ante Lakoš]] *[[Ljudevit Lalić]] *[[Marijan Lanosović]] *[[Tomislav Lipljin]] *[[Vladimir Loknar]] *[[Mijo Lončarić]] *[[Nella Lonza]] *[[Nikša Lučić]] *[[Aldo Luppi]] == M == *[[Trpimir Macan]] *[[Rudolf Maixner]] *[[Nikola Majnarić|Niko(la) Majnarić]] *[[Anđelko Malinar]] *[[Oleg Mandić]] *[[Iva Mandušić]] *[[Petar Mardešić]] *[[Tomislav Maretić]] *[[Jozo Marević]] *Ivica Martinović *[[Ranko Matasović]] *[[Josip Matešić]] *[[Đuro Matijašević]] (Mattei) *[[Robert Matijašić]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Rudolf Maixner]] *[[Mira Menac Mihalić]] *[[Nedjeljko Mihanović]] * [[Jakov Mikalja]] (Micalia) * [[Milan Moguš]] * [[Andre Mohorovičić]] * [[Vladimir Muljević]] (1913-2007) *[[Stjepan Musulin]] == N == * [[Anja Nikolić-Hoyt]] * [[Darko Novaković]] == O == * [[Nives Opačić]] * [[Otto Opitz]] *[[Marko Orešković]] == P == *[[Elizabeta Palanović]] *[[Adam Patačić]] *[[Slavko Pavešić]] *[[Vlatko Pavletić]]? *[[Žarko Pavunić]] *[[Olga Perić]] *[[Ante Peterlić]] *[[Marijana Pintar]] *[[Rikard Podhorsky]] *[[Zvonimir Potočić]] *[[Fran Potočnjak]] *[[Svetozar Požar]] *[[Klara Pranjko]] *[[Ivo Pranjković]] *[[Hrvoje Pravdić]] *[[Nenad Prelog]] *[[Tijmen Pronk]] == R == * [[Slaven Ravlić]] *[[Adalbert Rebić]] (1937-2014) *[[Krešimir Regan]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Tea Rogić Musa]] == S == *[[Željko Sabol]] *[[Ljerka Schiffler-Premec]] (1941-2016) *[[Ante Sekulić]] *[[Stjepan Senc]] *[[Boris Senker]] *[[Ante Sentić]] *[[Pavao Skalić]] *[[Joža Skok|Joža (Josip) Skok]] *[[Petar Skok]] *[[Ivan Smolčić]] *[[Ružica Smrečki]] *[[Mavro Spicer]] *[[Šime Starčević]] *[[Irina Starčević Stančić]] *[[Aleksandar Stipčević]] *[[Joakim Stulli]] *[[Darko Stuparić]] *[[Franjo Sušnik]] == Š == *[[Tomislav Šakić]] *[[Gustav Šamšalović]] *[[Ambrozije Šarčević]] *[[Josip Šentija]] (1931–2020) *[[Anica Šeparović]]? *[[Mirko Šeper]] *[[Mate Šimundić]] *[[Ivana Šiprak]] *[[Antun Šojat]] *[[Lada Šojat]] *[[Duško Štefanović]] (1937-2023) *[[Bogoslav Šulek]] *[[Mladen Švab]] (1945-2000) == T == * [[Blaž Tadijanović]] *[[Ivan Tanzlingher Zanotti]] * [[Lada Tajčević]] * [[Ivan Tanzlingher Zanotti]] * [[Mladena Tkalčević]] * [[Jasminka Tolj]] *[[Andrija Tomašek]] (1919-2019) *Darja Tomić == U == * [[Aleksandar Ugrenović]] *[[Mate Ujević]] *[[Jakov Užarević]] == V == * [[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Saša Vereš]] *[[Domagoj Vidović]] *[[Živan Viličić]] * [[Velimir Visković]] * [[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Josip Voltić]] *[[Josip Vončina]] * [[Faust Vrančić]] * [[Dragica Vranjić-Golub]] * [[Vladimir Vratović]] *[[Jere Luiđi Vrdoljak]] *[[Antun Vujić]] == Z == * Vesna Zečević * [[Ivan Zoch]] / [[Ivan Branislav Zoch]] (1843-1921) ("Čika Apik") == Ž == * [[Miljenko Žagar]] * [[Milan Žepić]] *[[Sebastijan Žepič]] *[[Josip Živković]] *[[Ante Žužul]]? {{seznami narodov po poklicu|leksikografov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Leksikografi]] [[Kategorija:Hrvaški leksikografi|*]] cinqlfrqk56zwggaxi2rfbj5pk2wddc 6721390 6721389 2026-07-29T08:46:32Z ~2026-32552-67 260877 /* Š */ 6721390 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[leksikograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *Ivona Ajanović-Malinar *[[Ivan Andrović]] *[[Vladimir Anić]] *Franjo Marija Appendini *[[Ivan Armanda]] == B == *[[Božo Babić]] *[[Stjepan Babić]] *Vjekoslav Babukić *[[Vesna Badurina Stipčević]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Slavko Batušić]] *[[Ivan Belostenec]] *[[Julije Benešić]] *[[Đuro Blažeka]] *[[Damir Boras]] *[[Josip Bratulić]] *[[Vladimir Brodnjak]] *[[Ivan Broz]] *[[Dalibor Brozović]] *[[Dunja Brozović Rončević]] *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') *[[Željko Bujas]] == C == * [[Lovro Cekinić]] * Ljiljana Cikota *[[Ilija Crijević]] *[[Ivana Crljenko]] == Č == *[[Željka Čavka]] *[[Milan Čurčin]] == Ć == * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Ardelio Della Bella]] *[[Dunja Detoni-Dujmić]] *[[Đuro Deželić]] (1838 - 1907) *[[Velimir Deželić stariji]] (1864 - 1941) *[[Ivan Dežman]] *[[Mirko Divković]] *[[Žarko Domljan]] *[[Josip Drobnič]] *[[Vlatka Dugački]] == E == * [[Ivan Esih]] == F == * ([[Dragutin Feletar]]) * [[Goran Filipi]] (1954-2021) *[[Ivan Filipović]] *[[Marijan Filipović]] *[[Rudolf Filipović]] *[[Božidar Finka]] *[[Višnja Flego]] *[[Vilim Frančić]] *[[Marin Franičević]] *[[Rudolph Fröhlich]] (Veselić) == G == *[[Marinko Gjivoje]] *[[Venancij Glavina]] *[[Alemko Gluhak]] *[[Vlatka Godinić Mikulčić]] *[[Ivo Goldstein]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Oton Gorski]] *[[Draško Gospodnetić]] *[[Frano Gospodnetić]] *[[Igor Gostl]] *[[Martina Grčević]] *[[Marijan Grgić]] *[[Ljubiša Grlić]] *[[Juraj Guić]] *Mladen Grubiša? *Vinko Grubišić? == H == * [[Juraj Habdelić]] (1609-1678) *[[Filip Hameršak]] *[[Fabijan Hausser]] *[[Zdenka Hercegovac]] *[[Zlatko Herkov]] (1904-94) *Igor Hofman *Đeno Horvat *[[Stjepan Horvat]] (enigmatik) *Maja Hribar-Ožegović (teatrologinja) *Antun Hurm == I == * [[Jasna Ivančić]] * [[Franjo Iveković]] *[[Dubravka Ivšić]] Majić == J == *Matija Jakobović (18. stol.) *[[Zvonimir Jakobović]] *[[Andrija Jambrešić|Andrija (Andrej) Jambrešić]] *[[Mile Japunčić]] *[[Alojz Jembrih]] *[[Zdenko Jecić]] *[[Josip Jedvaj]] *[[Nataša Jermen]] *[[Josip Jernej]]? *Ljiljana Jojić *[[Ljubica Josić]] *[[Ante Jurević]] *[[Josip Jurin]] *[[Blaž Jurišić]]? *[[Bartol Jurjević]] ([[Bartul Đurđević]]) == K == *[[Veljko Kajtazi]] *[[Vladimir Karabaić]] *[[Bartol Kašić]] *[[Matija Petar Katančić]] *[[Bratoljub Klaić]] *[[Željko Klaić]] *[[Mladen Klemenčić]] *[[Iva Klobučar Srbić]] *[[Martina Kokolari]] *[[Josip Kolanović]] *[[Nikica Kolumbić]] *[[August Kovačec]] *[[Krešimir Kovačević]] *[[Marko Kovačević]]? *[[Bruno Kragić]] *[[Cvijeta Kraus]] *[[Zoran Kravar]] *[[Ivo Krbek]] *[[Marko Kristić]] *[[Mišo Krkljuš|Mišo (Mijo) Krkljuš]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Krunoslav Krstić|Kruno(slav) Krstić]] *[[Meri Kunčić]] *[[Marija Kuntarić]] *[[Rajko Kušević]] *[[Mladen Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Ante Lakoš]] *[[Ljudevit Lalić]] *[[Marijan Lanosović]] *[[Tomislav Lipljin]] *[[Vladimir Loknar]] *[[Mijo Lončarić]] *[[Nella Lonza]] *[[Nikša Lučić]] *[[Aldo Luppi]] == M == *[[Trpimir Macan]] *[[Rudolf Maixner]] *[[Nikola Majnarić|Niko(la) Majnarić]] *[[Anđelko Malinar]] *[[Oleg Mandić]] *[[Iva Mandušić]] *[[Petar Mardešić]] *[[Tomislav Maretić]] *[[Jozo Marević]] *Ivica Martinović *[[Ranko Matasović]] *[[Josip Matešić]] *[[Đuro Matijašević]] (Mattei) *[[Robert Matijašić]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Rudolf Maixner]] *[[Mira Menac Mihalić]] *[[Nedjeljko Mihanović]] * [[Jakov Mikalja]] (Micalia) * [[Milan Moguš]] * [[Andre Mohorovičić]] * [[Vladimir Muljević]] (1913-2007) *[[Stjepan Musulin]] == N == * [[Anja Nikolić-Hoyt]] * [[Darko Novaković]] == O == * [[Nives Opačić]] * [[Otto Opitz]] *[[Marko Orešković]] == P == *[[Elizabeta Palanović]] *[[Adam Patačić]] *[[Slavko Pavešić]] *[[Vlatko Pavletić]]? *[[Žarko Pavunić]] *[[Olga Perić]] *[[Ante Peterlić]] *[[Marijana Pintar]] *[[Rikard Podhorsky]] *[[Zvonimir Potočić]] *[[Fran Potočnjak]] *[[Svetozar Požar]] *[[Klara Pranjko]] *[[Ivo Pranjković]] *[[Hrvoje Pravdić]] *[[Nenad Prelog]] *[[Tijmen Pronk]] == R == * [[Slaven Ravlić]] *[[Adalbert Rebić]] (1937-2014) *[[Krešimir Regan]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Tea Rogić Musa]] == S == *[[Željko Sabol]] *[[Ljerka Schiffler-Premec]] (1941-2016) *[[Ante Sekulić]] *[[Stjepan Senc]] *[[Boris Senker]] *[[Ante Sentić]] *[[Pavao Skalić]] *[[Joža Skok|Joža (Josip) Skok]] *[[Petar Skok]] *[[Ivan Smolčić]] *[[Ružica Smrečki]] *[[Mavro Spicer]] *[[Šime Starčević]] *[[Irina Starčević Stančić]] *[[Aleksandar Stipčević]] *[[Joakim Stulli]] *[[Darko Stuparić]] *[[Franjo Sušnik]] == Š == *[[Tomislav Šakić]] *[[Gustav Šamšalović]] *[[Ambrozije Šarčević]] *[[Josip Šentija]] (1931–2020) *[[Anica Šeparović]]? *[[Mirko Šeper]] *[[Mate Šimundić]] *[[Ivana Šiprak]] *Josip Šiklić *[[Antun Šojat]] *[[Lada Šojat]] *[[Duško Štefanović]] (1937-2023) *[[Bogoslav Šulek]] *[[Mladen Švab]] (1945-2000) == T == * [[Blaž Tadijanović]] *[[Ivan Tanzlingher Zanotti]] * [[Lada Tajčević]] * [[Ivan Tanzlingher Zanotti]] * [[Mladena Tkalčević]] * [[Jasminka Tolj]] *[[Andrija Tomašek]] (1919-2019) *Darja Tomić == U == * [[Aleksandar Ugrenović]] *[[Mate Ujević]] *[[Jakov Užarević]] == V == * [[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Saša Vereš]] *[[Domagoj Vidović]] *[[Živan Viličić]] * [[Velimir Visković]] * [[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Josip Voltić]] *[[Josip Vončina]] * [[Faust Vrančić]] * [[Dragica Vranjić-Golub]] * [[Vladimir Vratović]] *[[Jere Luiđi Vrdoljak]] *[[Antun Vujić]] == Z == * Vesna Zečević * [[Ivan Zoch]] / [[Ivan Branislav Zoch]] (1843-1921) ("Čika Apik") == Ž == * [[Miljenko Žagar]] * [[Milan Žepić]] *[[Sebastijan Žepič]] *[[Josip Živković]] *[[Ante Žužul]]? {{seznami narodov po poklicu|leksikografov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Leksikografi]] [[Kategorija:Hrvaški leksikografi|*]] qcjbi97xoz6slj14mlusakx98jk7qee 0 51576 6721295 6710303 2026-07-28T18:13:17Z ~2026-41873-86 263566 popravek sklona 6721295 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Mira Voglar''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in [[pedagog]]inja, * [[1. maj]] [[1935]], [[Ravne na Koroškem]]. == Življenje == Študij [[muzikologija|muzikologije]] in glasbene pedagogike je končala leta 1969 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], podiplomski študij glasbene pedagogike pa na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Poučevala je metodiko glasbene vzgoje na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, zatem, do upokojitve, pa je bila profesorica na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]. Mira Voglar je avtorica glasbenih pravljic, glasbeno didaktičnih iger, ugank, izštevank, radijskih in televizijskih oddaj, scenske glasbe za otroška gledališča in pesmi za otroke. Je tudi avtorica knjig za vzgojitelje in učitelje in utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje. Leta 1981 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Žagarjevo priznanje]] za delo na vzgojno-izobraževalnem področju. == Značilnosti otroških pesmi Mire Voglar == Veliko otroških pesmi Mire Voglar je ponarodelih. Pesmi lahko otroci ne le prepevajo, ampak tudi spremljajo z malimi instrumenti. Melodije so preproste, vesele, igrive. Pesmi govorijo o stvareh, ki so otrokom dobro znane, o ljudeh, predmetih, živalih. V pesmih so velikokrat uporabljene pomanjševalnice, medmeti, ponavljanja. Pesmi imajo otroci radi, ker jih lahko prepevajo in pri tem uporabljajo male instrumente. == Bibliografija == * ''Leze, leze polžek počasi''. Nekaj pesmi in iger za najmlajše, 1961 {{COBISS|ID=4207673}} * ''Mali kino'', 1966 {{COBISS|ID=9121081}} * ''Čirule Čarule'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}} * ''Pojte pesmice in rajajte'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}} * ''Osnutek okvirnega načrta glasbene vzgoje v vzgojno-varstvenih zavodih'', 1971 in 1972 {{COBISS|ID=29394433}} * ''Otrok in glasba. Metodika predšolske vzgoje'', 1973 {{COBISS|ID=7942913}} * ''[[b:Uganke|Uganke]]'', 1975 {{COBISS|ID=1264904}} * ''[[Biba, buba, baja]]'', 1979 {{COBISS|ID=1450760}} * ''Kako približamo otrokom glasbo'', 1979 {{COBISS|ID=4444161}} * ''Glasbena vzgoja predšolskih otrok načrtovanje'', 1980 {{COBISS|ID=18536960}} * ''Kam pa kam: za petje in ustvarjanje'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1980 {{COBISS|ID=22262272}} * ''Bibanke ugibanke'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1981 {{COBISS|ID=22261248}} * ''Bibarije'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1982 {{COBISS|ID=177457}} * ''[[Majhna sem bila]]'' (z [[Milena Nograšek|Mileno Nograšek]]), 1982 {{COBISS|ID=4207929}} * ''Bibe v avtošoli'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1983 {{COBISS|ID=52017}} * ''Rad imam glasbo'', 1984 {{COBISS|ID=117045}} * ''Mali instrumenti'', 1985 {{COBISS|ID=20216833}} * ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=7909122}} * ''Palček, miška in dva slona'', 1995 {{COBISS|ID=51805184}} * ''Miška, ki je rada takšna, kakršna je'', 1998 {{COBISS|ID=74480128}} * ''Poletje v gozdu: didaktične igre za uvajanje in spoznavanje Orffovih instrumentov'', 2007 {{COBISS|ID=74480128}} * ''Palček, pomagaj'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2008 {{COBISS|ID=512919592}} * ''Klip Klop; pravljica za Anico'', 2000 {{COBISS|ID=106309120}} * ''Kahlica bahlica'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2010 {{COBISS|ID=250947584}} '''''Notna gradiva''''' * ''Uganka'', 1958 {{COBISS|ID=512663848}} * ''Novoletna'', 1958 {{COBISS|ID=512667176}} * ''Žiga-Žaga'', 1958 {{COBISS|ID=512670504}} * ''Ježek in medved'', 1959 {{COBISS|ID=512670504}} * ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=13989888}} * ''Prečudovite pesmi o soncu: uglasbene pesmi za k zibelki, otroke vseh starosti, starše, vzgojitelje in za tebe'', 1990 {{COBISS|ID=19875328}} * ''Kvakova glasbena barvanka'', 1994 {{COBISS|ID=47212544}} * ''Polžek je gospod'', 1996 {{COBISS|ID=57688832}} * ''Majhna sem bila'', 1996 {{COBISS|ID=61681408}} * ''Dva psa'', 2000 {{COBISS|ID=108255488}} * ''Sonce za krta'', 2000 {{COBISS|ID=108259840}} * ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=218799360}} * ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=223024384}} '''''Članki''''' * ''Slovenska predšolska glasbena vzgoja''. Pedagoška obzorja. – ISSN 0353-1392. – Let. 2, št. 5-6 (1987), str. 13–17. * ''Glasbene čararije Palčka Izmišljavčka. Pravljica o štirih bratih, štirih kamnih in najdenčku''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 45, št. 6 (februar 1990), str. 22–26. * ''Kaj stori Biba, če sreča mrtvega ptička? / Kaj stori Biba, če sreča izgubljenega medvedka?''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 52, št. 3 (november 1996), str. 8–9. * ''Ena''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 1 (september 1997), str. [8]–[9]. * ''Sonce za krta''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 10 (junij 1998), str. 74–75. '''Zvočni posnetki''' * ''[[Pleši, pajacek, pleši]]'', 1972 {{COBISS|ID=10967861}} * ''Cicibanove urice'', 1983 {{COBISS|ID=6741256}} * ''Rad imam glasbo'' (5 zvočnih zapisov), 1984 {{COBISS|ID=1680956}} * ''Smešne pesmi'', 1984 {{COBISS|ID=2140042}} * ''Se glasba lahko smeji'', 1984 {{COBISS|ID=41054465}} * ''Polžek je gospod'', 2000 {{COBISS|ID=13999163}} * ''Gradič'', 2004 {{COBISS|ID=14424123}} * ''Živalski karneval'', 2004 {{COBISS|ID=14424379}} * ''Papirnat čolniček'', 2004 {{COBISS|ID=214891776}} * ''Živali pri babici zimi'', 2004 {{COBISS|ID=214893824}} * ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=4940318}} * ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=12590645}} * ''Palček, pomagaj'', 2007 {{COBISS|ID=7323721}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] * [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikiknjiga: predstavitev slikanice Mire Voglar Uganke]] * [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikivir: Mira Voglar, Uganke]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Voglar, Mira}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] 0bzdvqa0b27q1vwxy92hxm2f5u72ttx 6721416 6721295 2026-07-29T09:43:47Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721416 wikitext text/x-wiki {{več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Mira Voglar''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in [[pedagog]]inja, * [[1. maj]] [[1935]], [[Ravne na Koroškem]], † [[julij]] [[2026]]. == Življenje == Študij [[muzikologija|muzikologije]] in glasbene pedagogike je končala leta 1969 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], podiplomski študij glasbene pedagogike pa na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Poučevala je metodiko glasbene vzgoje na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, zatem, do upokojitve, pa je bila profesorica na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]. Mira Voglar je avtorica glasbenih pravljic, glasbeno didaktičnih iger, ugank, izštevank, radijskih in televizijskih oddaj, scenske glasbe za otroška gledališča in pesmi za otroke. Je tudi avtorica knjig za vzgojitelje in učitelje in utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje. Leta 1981 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Žagarjevo priznanje]] za delo na vzgojno-izobraževalnem področju. == Značilnosti otroških pesmi Mire Voglar == Veliko otroških pesmi Mire Voglar je ponarodelih. Pesmi lahko otroci ne le prepevajo, ampak tudi spremljajo z malimi instrumenti. Melodije so preproste, vesele, igrive. Pesmi govorijo o stvareh, ki so otrokom dobro znane, o ljudeh, predmetih, živalih. V pesmih so velikokrat uporabljene pomanjševalnice, medmeti, ponavljanja. Pesmi imajo otroci radi, ker jih lahko prepevajo in pri tem uporabljajo male instrumente. == Bibliografija == * ''Leze, leze polžek počasi''. Nekaj pesmi in iger za najmlajše, 1961 {{COBISS|ID=4207673}} * ''Mali kino'', 1966 {{COBISS|ID=9121081}} * ''Čirule Čarule'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}} * ''Pojte pesmice in rajajte'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}} * ''Osnutek okvirnega načrta glasbene vzgoje v vzgojno-varstvenih zavodih'', 1971 in 1972 {{COBISS|ID=29394433}} * ''Otrok in glasba. Metodika predšolske vzgoje'', 1973 {{COBISS|ID=7942913}} * ''[[b:Uganke|Uganke]]'', 1975 {{COBISS|ID=1264904}} * ''[[Biba, buba, baja]]'', 1979 {{COBISS|ID=1450760}} * ''Kako približamo otrokom glasbo'', 1979 {{COBISS|ID=4444161}} * ''Glasbena vzgoja predšolskih otrok načrtovanje'', 1980 {{COBISS|ID=18536960}} * ''Kam pa kam: za petje in ustvarjanje'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1980 {{COBISS|ID=22262272}} * ''Bibanke ugibanke'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1981 {{COBISS|ID=22261248}} * ''Bibarije'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1982 {{COBISS|ID=177457}} * ''[[Majhna sem bila]]'' (z [[Milena Nograšek|Mileno Nograšek]]), 1982 {{COBISS|ID=4207929}} * ''Bibe v avtošoli'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1983 {{COBISS|ID=52017}} * ''Rad imam glasbo'', 1984 {{COBISS|ID=117045}} * ''Mali instrumenti'', 1985 {{COBISS|ID=20216833}} * ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=7909122}} * ''Palček, miška in dva slona'', 1995 {{COBISS|ID=51805184}} * ''Miška, ki je rada takšna, kakršna je'', 1998 {{COBISS|ID=74480128}} * ''Poletje v gozdu: didaktične igre za uvajanje in spoznavanje Orffovih instrumentov'', 2007 {{COBISS|ID=74480128}} * ''Palček, pomagaj'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2008 {{COBISS|ID=512919592}} * ''Klip Klop; pravljica za Anico'', 2000 {{COBISS|ID=106309120}} * ''Kahlica bahlica'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2010 {{COBISS|ID=250947584}} '''''Notna gradiva''''' * ''Uganka'', 1958 {{COBISS|ID=512663848}} * ''Novoletna'', 1958 {{COBISS|ID=512667176}} * ''Žiga-Žaga'', 1958 {{COBISS|ID=512670504}} * ''Ježek in medved'', 1959 {{COBISS|ID=512670504}} * ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=13989888}} * ''Prečudovite pesmi o soncu: uglasbene pesmi za k zibelki, otroke vseh starosti, starše, vzgojitelje in za tebe'', 1990 {{COBISS|ID=19875328}} * ''Kvakova glasbena barvanka'', 1994 {{COBISS|ID=47212544}} * ''Polžek je gospod'', 1996 {{COBISS|ID=57688832}} * ''Majhna sem bila'', 1996 {{COBISS|ID=61681408}} * ''Dva psa'', 2000 {{COBISS|ID=108255488}} * ''Sonce za krta'', 2000 {{COBISS|ID=108259840}} * ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=218799360}} * ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=223024384}} '''''Članki''''' * ''Slovenska predšolska glasbena vzgoja''. Pedagoška obzorja. – ISSN 0353-1392. – Let. 2, št. 5-6 (1987), str. 13–17. * ''Glasbene čararije Palčka Izmišljavčka. Pravljica o štirih bratih, štirih kamnih in najdenčku''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 45, št. 6 (februar 1990), str. 22–26. * ''Kaj stori Biba, če sreča mrtvega ptička? / Kaj stori Biba, če sreča izgubljenega medvedka?''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 52, št. 3 (november 1996), str. 8–9. * ''Ena''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 1 (september 1997), str. [8]–[9]. * ''Sonce za krta''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 10 (junij 1998), str. 74–75. '''Zvočni posnetki''' * ''[[Pleši, pajacek, pleši]]'', 1972 {{COBISS|ID=10967861}} * ''Cicibanove urice'', 1983 {{COBISS|ID=6741256}} * ''Rad imam glasbo'' (5 zvočnih zapisov), 1984 {{COBISS|ID=1680956}} * ''Smešne pesmi'', 1984 {{COBISS|ID=2140042}} * ''Se glasba lahko smeji'', 1984 {{COBISS|ID=41054465}} * ''Polžek je gospod'', 2000 {{COBISS|ID=13999163}} * ''Gradič'', 2004 {{COBISS|ID=14424123}} * ''Živalski karneval'', 2004 {{COBISS|ID=14424379}} * ''Papirnat čolniček'', 2004 {{COBISS|ID=214891776}} * ''Živali pri babici zimi'', 2004 {{COBISS|ID=214893824}} * ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=4940318}} * ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=12590645}} * ''Palček, pomagaj'', 2007 {{COBISS|ID=7323721}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] * [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikiknjiga: predstavitev slikanice Mire Voglar Uganke]] * [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikivir: Mira Voglar, Uganke]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Voglar, Mira}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] t1f044efi9q6b9v8m9ovgnr5zeka3ne 0 53251 6721179 6297803 2026-07-28T12:53:20Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6721179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Grad Bokalce | image = Grad Bokalce1.jpg | image_size = 240px | caption = | location = Pot na Bokalce 32, [[Ljubljana]] | map_type = Ljubljana | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Ljubljane | start_date = | completion_date = 2. polovica 17. stoletja | opening = | renovation_date = | building_type = graščina | roof = | top_floor = | floor_count = 2 | cost = | floor_area = | architect = | architectural_style = | client = | developer = | owner = | management = | url = | references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Graščina Bokalce | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=8773 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''[[Grad]] Bokalce''' stoji na vzpetini ob [[Ljubljana|ljubljanski]] zahodni obvoznici blizu potoka [[Gradaščica]], na naslovu Pot na Bokalce 32. == Zgodovina == [[Slika:Bokalce Strobelhoff.jpg|thumb|left|Bakrorez v Valvasorjevi Topografiji, 1679]] Na njegovem mestu naj bi že v [[12. stoletje|12. stoletju]] stala utrdba, katere lastnica bi bila [[plemiška rodbina Egkh]]. Od leta 1580 do prve polovice [[17. stoletje|17. stoletja]] so bili lastniki [[plemiška rodbina Diennersberg|Diennersbergi]]. Leta 1657 je Ditrih pl. Dienersberg grad prodal ljubljanskemu poštnemu mojstru Matiji Stroblu. Ta ga prezidal in poimenoval Stroblhof. Kot lastniki so sledili: 1675 Wolf Sigmund baron Stroblhof, 1706 hči Eva Frančiška, ta pa je posest prenesla na moža Wolfa Herberta grofa Lamberga. Grof Janez Nepomuk Lamberg je en del gospostva leta 1809 prodal [[Sigismund Pagliaruzzi|Sigmundu Pagliaruzziju]], drugi del, ki je obsegal grajsko poslopje, pa leta 1817 Jožefu Seunigu. Po njem je nasledil leta 1834 sin Jožef Kalasanc, preko dedovanja pa do konca stoletja grad poseduje Evgen baron Müller pl Dietenhod. Leta 1899 je bilo posestvo ponovno združeno. Deželna vlada je leta 1919 proglasila nad gospostvom [[sekvestracija|sekvestracijo]], ki je bila preklicana leta 1924. Leta 1938 ga je odkupila Vincencijeva družba. Leta 1942 je bil del poslopja uničen v požaru. Po letu 1945 je bil grad nacionaliziran, v tretje tisočletje pa je vstopil kot stanovanjski grad, ki ga je močno načel zob časa. V gradu je dolgo časa stal [[Narcisov vodnjak, Ljubljana|Narcisov vodnjak]], ki se danes nahaja na dvorišču [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskega Magistrata]]. == Arhitektura == [[slika:Grad Bokalce - portal.jpg|thumb|Glavni portal in nadstropji]] Prvotna zgradba je bila nadstropna, pravokotna, renesančna, imela je bogato oblikovan vhod, profilirane okenske okvire, sedlasto streho na čop ter stolpičemv osi fasade. V okolici so bila tri gospodarska poslopja in stolpič. V bližini je bil mlin na Gradaščici. Sobe naj bi bile okrašene s slikarijami slikarja Almanacha in drugih, ena soba je imela tudi štukaturo. V dvorcu je bila tudi kapela. Pred dvorcem je bil ribnik, konjušnica in kašča. Tako je opisal stavbo Valvasor (o.c. ibid). V naslednjih letih, predvsem pa v 18. stoletju preurejen dvorec pa je precej spremenjen. Stavba je dobila dodatno nadstropje, stolpič z uro je bil zamenjan s trikotno atiko tudi z uro. Fasada je poudarjena z gredo nad pritličjem ter pilastsko členitev. Kletna okna so kvadratna in zamrežena, v nadstropjih pa pravokotna s polkrožnimi in trikotnimi čeli. Na zadnji strani je pravokotno prizidan enonadstropni trakt s stolpom na vogalu. Skozi kamnit vhodni portal se pride v obokano vežo, iz te pa v obokane stranske prostore pritličja. Na kocu je triramno zrcalno stopnišče naslonjeno na marmorne stebre in vodi v gosposko nadstropje. V gosposkem nadstropju so bile pred prezidavo Dolga soba, Odmevna soba in druge sobe s štukaturami in freskami. O teh mojstrovinah je pisala Barbara Jaki Mozetič v monografiji Vtis obila. O nekdanji opremi gradu ni znano skoraj nič. V Narodni galeriji je shranjena slika Almanachove gostije, kip Narcisa, delo Francesca Robbe pa je v mestni hiši. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Ivan Stopar, Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji 1/4, Ljubljana Grad in dvorci, Viharnik 1999, ISBN 961-6057-22-7 == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bokalce Castle}} [https://falajfl.si/kraji-turizem-potovanje/grad-bokalce-ujeto-v-objektiv/ Falajfl.si]{{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Ljubljani|Bokalce]] 2oki38nljf315udf5sk00fw6efnmscr 0 60112 6721404 6714557 2026-07-29T09:08:07Z Stebunik 55592 /* Slavni nosilci imena */ 6721404 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Pavel |image = Paul de tarse rembrandt.jpg |imagesize = |caption = Sveti Pavel iz Tarza, [[Rembrandt]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''majhen'' |region = latinsko ime |origin = Paulus |name day = 15. in 25. januar, 6. februar |related name = |fotonotes = }} '''Pavel''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice imena == * moške oblike imena: Pavl, Pavle, Pavlek, Pavlin, Pavlo, Pavo, Paul, Nandino * ženske oblike imena: Pavla, Pavli, Pavlina, Paula == Tujejezikovne različice imena == * pri [[Angleži]]h: Paul, Paulie *pri [[Francozi]]h in [[Nemci]]h: Paul * pri [[Italijani]]h: Paolo *pri [[Španci]]h: Pablo *v [[Katalonščina|Katalonščini]] in [[Okcitanščina|Okcitanš]][[Okcitanščina|čini]]: Pau (katal. tudi Pal) *pri [[Portugalci]]h in [[Galicijščina|Galicijc]]<nowiki/>ih: Paulo *pri [[Nizozemci|Nizozemcih]]: Paulus, Paul *pri [[Flamcih]]: Pauwel *pri [[Irci|Ircih]]: Pól *pri [[Škoti|Škotih]]: P`ol *pri [[Danci|Dancih]]: Poul, Paul, Palle *pri [[Islandci|Islandcih]] in v [[Ferščina|Ferščini]]: Pall *pri [[Švedi]]h in [[Norvežani|Norvežanih]]: P°al, Paul * pri [[Finci]]h: Paavo, Pauli, Paavali *pri [[Estonci|Estoncih]]: Paul, Paavo *pri [[Grki|Grkih]]: ''Paulós'' *pri [[Poljaki]]h: Paweł *pri [[Rusi]]h, [[Bolgari|Bolgarih]] in [[Čehi]]h: Pavel (rus. manjš. ''Paša'') *pri [[Slovaki|Slovakih]]: Pavol *pri [[Belorusija|Belorusih]]: Paval, Pavel, Paviel *pri [[Latvijci|Latvijcih]]/''Letoncih'': Pauls, Pāvels, Pāvils *pri [[Litovci|Litvancih]]: Pauli(u)s *pri [[Ukrajinci|Ukrajincih]], tudi [[Estonci|Estoncih]]?: Pavlo *pri [[Srbi|Srbih]] in [[Gruzinci|Gruzincih]]: Pavle (pri Srbih tudi Paja) *pri [[Makedonci|Makedoncih]]: Pavle, Pavel *pri [[Hrvati|Hrvatih]]: Pavao, Pavle, Pavo *pri [[Madžari|Madžarih]]: Pál *pri [[Romuni]]h: Paul, Pavel? *pri [[Albanci|Albancih]]: Pal, Pali, Pavli *pri [[Armenci|Armencih]]: Boghos, Poghos *pri [[Arabci|Arabcih]]: Boulos, Bulus *v [[Malteščina|Malteščini]]: Pawlu *v [[Sardinščina|Sardinščini]]: P`aulu *v [[Esperanto|Esperantu]]: Paŭlo, Paĉjo *v [[Korziščina|Korzijščini]]: Paulu *v [[Maori|Maor]]<nowiki/>ščini: Paora == Priimki == ''Pavli, Pauli, [[Pavlič]]'', ''[[Pavlin]]'', ''[[Pavlinc]]'', ''[[Pavlinec]], [[Paulinič]], [[Pavlišič]]'', ''[[Pavletič]] (Pavletić)'', ''Pavelič'' (''Pavelić''), ''[[Pavlovič]] ([[Pavlović]])'', ''[[Pavšek]]'', ''[[Pavšič]]'', ''[[Pavlinič]]'', ''[[Pavliha]]'', ''[[Pavšič]]'', ''[[Pavček]]'', ''Paul, Pavel'' == Izvor == [[Ime]] Pavel izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Paulus''. To razlagajo iz latinskega pridevnika ''paulus'' v pomenu besede »majhen«.<ref>Keber, Janez, leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Pavel: 2.823. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Pavel po pogostosti uporabe uvrščeno na 83. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Pavel|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] je ime '''Pavel''' zapisano sedemkrat. Pregled [[god]]ovnih dni po novem bogoslužnem koledarju v katerih goduje Pavel.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[15. januar]], [[Sveti Pavel Puščavnik|Pavel puščavnik]] († 15. jan. v 4. stol.) * [[25. januar]], [[Sveti Pavel|spreobrnjenje apostola Pavla]] * [[26. januar]], Pavel, [[mučenec]] (26. jan. 362) * [[6. februar]], [[Sveti Pavel Miki|Pavel Miki]] in japonski mučenci († 6. feb. [[1597]]) * [[7. marec]], Pavel preprosti, [[puščavnik]] († 7. mar. v 4. stol.) * [[29. junij]], [[Sveti Pavel|Pavlovo mučeništvo]] (praznik apostolov [[Sveti Peter|Petra]] in Pavla) * [[19. oktober]], [[Sveti Pavel od Križa|Pavel od Križa]], redovni ustanovitelj († 15. jan. v 4. stol.) == Slavni nosilci imena == * [[papež Pavel III.]] * [[papež Pavel IV.]] * [[papež Pavel V.]] * [[papež Pavel VI.]] * [[apostol Pavel]] (tudi Sveti Pavel) * [[Pavel I. Ruski]] * [[Pavel I. Bribirski]] * [[Pavel Diakon]] *[[Pavel iz Teb]] (Pavel Puščavnik) * [[Pavel Stojčević]], srbski patriarh (1990-2009) == Zanimivost == V Sloneniji je 21 [[cerkev (zgradba)|cerkva]] ''sv. Pavla'' in 20 cerkva ''sv. Petra in Pavla''. Po cerkvah ''sv. Pavla'' so poimenovana tudi [[naselje|naselja]]: [[Pavlica]], [[Pavlova vas]], [[Pavlovci]], [[Pavlovski Vrh]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Šentpavel na Dolenjskem]] in [[Šentpavel pri Domžalah]]. == Glej tudi == *[[Sveti Pavel (razločitev)|Sveti Pavel]] (razločitev) *[[Avgust Pavel]] *[[Pavlinci]] *[[Pavlin Oglejski]] *[[Sveti Peter in Pavel]] *[[Peter]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[seznam osebnih imen na P]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] nica3i45pg27tiiqjqvwjvh9j23240z 0 68085 6721330 6559738 2026-07-28T23:25:14Z ~2026-32552-67 260877 /* F */ 6721330 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Perujci|perujskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Perujcev|Peru|perujskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Gustavo Lino Adrianzén Olaya]] - [[Ciro Alegría]] - [[Luis Alva Castro]] - [[Maricarmen Alva]] - [[Alberto Andrade]] - [[Ernesto Julio Álvarez Miranda]] - [[Pedro Miguel Angulo Arana]] - [[Eduardo Arana Ysa]] - [[Mercedes Aráoz]] Fernández - [[Luis Enrique Arroyo Sánche]] - [[Denisse Azucena Miralles]] == B == [[Fernando Belaúnde Terry]] - [[Guido Bellido Ugarte]] - [[Violeta Bermúdez Valdivia]] - [[Hugo Blanco]] Galdós (trockist) - [[Dina Boluarte]] Zegarra - José Alfonso Ernesto Bustamante y Bustamante == C == [[Luis Castañeda Lossio]] - [[Pedro Castillo]] - [[Pedro Álvaro Cateriano Bellido]] - [[Vladimir Cerrón Rojas]] - [[José Antonio Chang]] - [[Betssy Chávez|Betssy Betzzabet Chávez]] Chino - [[Martha Chávez]] - [[Leyla Chihuán]] - [[Javier Pérez de Cuéllar]] ''de la Guerra'' (1920-2020) == D == [[Roberto Dañino]] - [[Javier Diez Canseco]] - [[Luis Solari De La Fuente]] == E == [[Luis Antonio Eguiguren]] - [[Marisol Espinoza]] == F == [[Rosario del Pilar Fernández]] Figueroa<code>-</code>[[Carlos Ferrero]] - [[Lourdes Flores]] - [[Alberto Fujimori]] - [[Keiko Fujimori]] (''Keiko Sofía Fujimori Higuchi'') == G == [[Luis Fernando Galarreta Velarde]]  - [[Alan García]] - [[Abimael Guzmán]] (maoist) == H == [[Víctor Raúl Haya de la Torre]] - [[Nadine Heredia]] - [[Susana Higuchi]] - [[Martha Hildebrandt]] - [[Ollanta Humala]] Tasso == I == [[Elena Iparraguirre]] == K == [[Pedro Pablo Kuczynski]] Godard == L == [[Augusto B. Leguía]] == M == [[José Carlos Mariátegui]] - [[Beatriz Merino]] Lucero - [[Manuel Merino]] de Lama - [[Vladimiro Montesinos]] - == O == [[Ambrosio O'Higgins]] - [[José de la Riva-Agüero y Osma]] - [[Luis Alberto Otárola Peñaranda]] - [[Gustavo Lino Adrianzén Olaya]] == P == [[Ricardo Palma]] - [[Valentín Paniagua]] - [[Manuel Prado Ugarteche]] - [[Javier Pérez de Cuéllar]] - == R == [[Óscar Ramírez]] - [[Ethel Ana del Rosario]] Jara == S == Francisco Rafael Sagasti Hochhausler - [[Luz Salgado]] - [[Yehude Simon]] == T == [[Alejandro Toledo]] - [[Augusta la Torre]] - [[Aníbal Torres Vásquez]]   == V == [[Héctor Valer Pinto]] - [[Mario Vargas Llosa]] - [[Mirtha Esther Vásquez Chuquilín]] - [[Javier Velásquez]] - [[César Villanueva]] Arévalo - [[Martín Vizcarra]] Cornejo- == W == [[Allan Wagner Tizón]] - [[Moises Wolfenson]] - == Z == [[Fernando Zavala]] - [[Vicente Antonio Zeballos Salinas]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Perujcev|Politiki]] [[Kategorija:Perujski politiki|*]] al8kbspuduy72jdxifqeaa9i47b0md7 0 72766 6721227 6721038 2026-07-28T13:53:39Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721227 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Videm}} {{Infobox Italian comune | name = Videm | official_name = Città di Udine | native_name = Udine | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Udine collage.png | imagesize = | image_alt = | image_caption = V smeri urinega kazalca: Trg svobode z Ložo sv. Janeza, grad, angelski kip na gradu, stolnica, Matteottijev trg, Lionellova loža, Ulica stare tržnice (''Mercatovecchio'') | image_shield = Udine-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm]] | frazioni = Baldasseria, Beivârs, Casali Sartori, Chiavris, Cormôr, Cussignacco, Gervasutta, Godia, Laipacco, Molin Nuovo, Paderno, Paparotti, Rizzi, San Bernardo, San Domenico, San Gottardo, Sant'Osvaldo, San Paolo, San Rocco, Sant'Ulderico, Vât, Villaggio del Sole | mayor_party = Levosredinski neodvisni | mayor = Alberto Felice De Toni | population_demonym = Videmčani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33100 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.udine.it | footnotes = }} [[Slika:Udin_Videm_city_hall.jpg|thumb|300px|Videmska mestna hiša]] '''Videm''' (tudi ''Viden''<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnik|last=Merku|first=Pavle|publisher=Mladika|year=1999|location=Trst|page=77}}</ref>; {{Jezik-fur|Udin}}, {{Jezik-it|Udine}}, {{Jezik-de|Weiden}}, {{Jezik-la|Utinum}}) je z več vidikov najpomembnejše [[mesto]] v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v središču [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Je administrativno središče [[Enota deželne decentralizacije Videm|Enote deželne decentralizacije Videm]] (nekdanje Videmske pokrajine), ozemeljsko in številčno največje oziroma osrednje pokrajine te dežele. Ima približno {{IT|p}} prebivalcev.<ref name="IT-P"/> Največje mesto [[Furlanija|Furlanije]] in drugo največje mesto v deželi (za [[Trst]]om) leži na prodni ravnini (na severnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]) med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], v zračni črti le okoli 15 kilometrov zahodno od [[Slovenija|slovenske]] državne meje oz. slovenskega poselitvenega ozemlja. Zaradi središčne lege je pomembno cestno in železniško križišče, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in cerkveno središče Furlanije. Po oceni živi v Vidmu in bližnji okolici več kot 2000 prebivalcev slovenskega rodu, ki so se naselili sem bodisi neposredno iz [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] ali kot povratniki iz drugih migrantskih okolij v Evropi. == Zgodovina== Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] (1238) je bil v Videm iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]] vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campoformia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]]. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno [[1866]]. Ob ukinitvi Oglejskega patriarhata sredi 18. stoletja je bila ustanovljena [[Nadškofija Videm]] za beneški del njegovega ozemlja, [[Goriška nadškofija]] pa za avstrijskega. == Gospodarstvo== Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železarsko in mehanično industrijo. == Šolstvo in izobraževanje == V mestu je od 1978 sedež druge univerze v deželi, univerze ''[[Univerza v Vidmu|Università degli studi di Udine]]''. V Vidmu je tudi Mednarodni center strojništva. == Kultura == Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm. == Osebnosti == * [[Terezija Dush]] (1845-1870), beneško slovenska pastirica, služkinja, varuška in Marijina vidkinja ==Viri== {{sklici}} * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} == Sklici == {{sklici}} {{Province of Udine}} {{Zbirka|Udine|Videm}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Videm, Italija|*]] {{normativna kontrola}} of3bg7fo5v0l4nu9r8mnsjfnl36rgw1 6721228 6721227 2026-07-28T13:54:23Z Dušan Kreheľ 196549 the population year 6721228 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Videm}} {{Infobox Italian comune | name = Videm | official_name = Città di Udine | native_name = Udine | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Udine collage.png | imagesize = | image_alt = | image_caption = V smeri urinega kazalca: Trg svobode z Ložo sv. Janeza, grad, angelski kip na gradu, stolnica, Matteottijev trg, Lionellova loža, Ulica stare tržnice (''Mercatovecchio'') | image_shield = Udine-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm]] | frazioni = Baldasseria, Beivârs, Casali Sartori, Chiavris, Cormôr, Cussignacco, Gervasutta, Godia, Laipacco, Molin Nuovo, Paderno, Paparotti, Rizzi, San Bernardo, San Domenico, San Gottardo, Sant'Osvaldo, San Paolo, San Rocco, Sant'Ulderico, Vât, Villaggio del Sole | mayor_party = Levosredinski neodvisni | mayor = Alberto Felice De Toni | population_demonym = Videmčani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33100 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.udine.it | footnotes = }} [[Slika:Udin_Videm_city_hall.jpg|thumb|300px|Videmska mestna hiša]] '''Videm''' (tudi ''Viden''<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnik|last=Merku|first=Pavle|publisher=Mladika|year=1999|location=Trst|page=77}}</ref>; {{Jezik-fur|Udin}}, {{Jezik-it|Udine}}, {{Jezik-de|Weiden}}, {{Jezik-la|Utinum}}) je z več vidikov najpomembnejše [[mesto]] v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v središču [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Je administrativno središče [[Enota deželne decentralizacije Videm|Enote deželne decentralizacije Videm]] (nekdanje Videmske pokrajine), ozemeljsko in številčno največje oziroma osrednje pokrajine te dežele. Ima približno {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Največje mesto [[Furlanija|Furlanije]] in drugo največje mesto v deželi (za [[Trst]]om) leži na prodni ravnini (na severnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]) med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], v zračni črti le okoli 15 kilometrov zahodno od [[Slovenija|slovenske]] državne meje oz. slovenskega poselitvenega ozemlja. Zaradi središčne lege je pomembno cestno in železniško križišče, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in cerkveno središče Furlanije. Po oceni živi v Vidmu in bližnji okolici več kot 2000 prebivalcev slovenskega rodu, ki so se naselili sem bodisi neposredno iz [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] ali kot povratniki iz drugih migrantskih okolij v Evropi. == Zgodovina== Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] (1238) je bil v Videm iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]] vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campoformia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]]. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno [[1866]]. Ob ukinitvi Oglejskega patriarhata sredi 18. stoletja je bila ustanovljena [[Nadškofija Videm]] za beneški del njegovega ozemlja, [[Goriška nadškofija]] pa za avstrijskega. == Gospodarstvo== Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železarsko in mehanično industrijo. == Šolstvo in izobraževanje == V mestu je od 1978 sedež druge univerze v deželi, univerze ''[[Univerza v Vidmu|Università degli studi di Udine]]''. V Vidmu je tudi Mednarodni center strojništva. == Kultura == Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm. == Osebnosti == * [[Terezija Dush]] (1845-1870), beneško slovenska pastirica, služkinja, varuška in Marijina vidkinja ==Viri== {{sklici}} * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} == Sklici == {{sklici}} {{Province of Udine}} {{Zbirka|Udine|Videm}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Videm, Italija|*]] {{normativna kontrola}} sufvrtc3hij78atasi9bshib519agzk 6721230 6721228 2026-07-28T13:54:48Z Dušan Kreheľ 196549 population 6721230 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Videm}} {{Infobox Italian comune | name = Videm | official_name = Città di Udine | native_name = Udine | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Udine collage.png | imagesize = | image_alt = | image_caption = V smeri urinega kazalca: Trg svobode z Ložo sv. Janeza, grad, angelski kip na gradu, stolnica, Matteottijev trg, Lionellova loža, Ulica stare tržnice (''Mercatovecchio'') | image_shield = Udine-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm]] | frazioni = Baldasseria, Beivârs, Casali Sartori, Chiavris, Cormôr, Cussignacco, Gervasutta, Godia, Laipacco, Molin Nuovo, Paderno, Paparotti, Rizzi, San Bernardo, San Domenico, San Gottardo, Sant'Osvaldo, San Paolo, San Rocco, Sant'Ulderico, Vât, Villaggio del Sole | mayor_party = Levosredinski neodvisni | mayor = Alberto Felice De Toni | population_demonym = Videmčani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33100 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.udine.it | footnotes = }} [[Slika:Udin_Videm_city_hall.jpg|thumb|300px|Videmska mestna hiša]] '''Videm''' (tudi ''Viden''<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnik|last=Merku|first=Pavle|publisher=Mladika|year=1999|location=Trst|page=77}}</ref>; {{Jezik-fur|Udin}}, {{Jezik-it|Udine}}, {{Jezik-de|Weiden}}, {{Jezik-la|Utinum}}) je z več vidikov najpomembnejše [[mesto]] v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v središču [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Je administrativno središče [[Enota deželne decentralizacije Videm|Enote deželne decentralizacije Videm]] (nekdanje Videmske pokrajine), ozemeljsko in številčno največje oziroma osrednje pokrajine te dežele. Ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Največje mesto [[Furlanija|Furlanije]] in drugo največje mesto v deželi (za [[Trst]]om) leži na prodni ravnini (na severnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]) med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], v zračni črti le okoli 15 kilometrov zahodno od [[Slovenija|slovenske]] državne meje oz. slovenskega poselitvenega ozemlja. Zaradi središčne lege je pomembno cestno in železniško križišče, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in cerkveno središče Furlanije. Po oceni živi v Vidmu in bližnji okolici več kot 2000 prebivalcev slovenskega rodu, ki so se naselili sem bodisi neposredno iz [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] ali kot povratniki iz drugih migrantskih okolij v Evropi. == Zgodovina== Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in kot tak izhodišče za pot v [[Beljak]] preko [[Tablja|Tablje]] ali [[Trbiž]]a. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je Videm ležal na prometnici ''Via Julia Augusta'', kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta [[983]], ko se je začel razvijati zaradi zatona [[Oglej]]a, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V [[1230.|tridesetih letih]] [[13. stoletje|13. stoletja]] (1238) je bil v Videm iz Ogleja prestavljen sedež [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta [[1420]] je Videm postal del [[Beneška republika|Beneške republike]] vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campoformia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]]. V [[Kraljevina Italija|Italijansko kraljestvo]] je bilo mesto vključeno [[1866]]. Ob ukinitvi Oglejskega patriarhata sredi 18. stoletja je bila ustanovljena [[Nadškofija Videm]] za beneški del njegovega ozemlja, [[Goriška nadškofija]] pa za avstrijskega. == Gospodarstvo== Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železarsko in mehanično industrijo. == Šolstvo in izobraževanje == V mestu je od 1978 sedež druge univerze v deželi, univerze ''[[Univerza v Vidmu|Università degli studi di Udine]]''. V Vidmu je tudi Mednarodni center strojništva. == Kultura == Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm. == Osebnosti == * [[Terezija Dush]] (1845-1870), beneško slovenska pastirica, služkinja, varuška in Marijina vidkinja ==Viri== {{sklici}} * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} == Sklici == {{sklici}} {{Province of Udine}} {{Zbirka|Udine|Videm}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Videm, Italija|*]] {{normativna kontrola}} mn4ug8z7sym50jnw03gv8cgcabs9thq 0 74825 6721432 6367089 2026-07-29T10:49:56Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Talleresa de Córdoba]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721432 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Carlos Tévez | fullname = Carlos Alberto Martínez | height = 173 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1992–1996 |youthclubs1 = [[All Boys]] | youthyears2 = 1997–2001 |youthclubs2 = [[Boca Juniors]] | years1 = 2001–2004 |clubs1 = [[Boca Juniors]] |caps1 = 75 |goals1 = 26 | years2 = 2004–2006 |clubs2 = [[Sport Club Corinthians Paulista|Corinthians]] |caps2 = 38 |goals2 = 25 | years3 = 2006–2007 |clubs3 = [[West Ham United F.C.|West Ham United]] |caps3 = 26 |goals3 = 7 | years4 = 2007–2009 |clubs4 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] |caps4 = 63 |goals4 = 19 | years5 = 2009–2013 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 113 | goals5 = 58 | years6 = 2013–2015 |clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps6 = 66 |goals6 = 39 | years7 = 2015–2016 |clubs7 = [[Boca Juniors]] |caps7 = 34 |goals7 = 13 | years8 = 2016–2017 |clubs8 = [[Šanghaj Šenhua F.C.|Šanghaj Šenhua]] |caps8 = 16 |goals8 = 4 | years9 = 2018–2021 |clubs9 = [[Boca Juniors]] |caps9 = 66 |goals9 = 22 | totalcaps = 517 | totalgoals = 227 | nationalyears1 = 2001 |nationalteam1 = Argentina do 17 let |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2004–2015 |nationalteam2 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] |nationalcaps2 = 76 |nationalgoals2 = 13 | manageryears1 = 2022 | managerclubs1 = [[Rosario Central]] | manageryears2 = 2023–2024 | managerclubs2 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | manageryears3 = 2025–2026 | managerclubs3 = [[Talleres de Córdoba|Talleres]] | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}} }} '''Carlos Alberto Tévez''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[5. februar]] [[1984]], [[Ciudadela]], [[Buenos Aires (provinca)|Buenos Aires]], [[Argentina]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]]. Konec leta 2016 je podpisal dveletno pogodbo s [[Kitajska|kitajskim]] moštvom [[Šanghaj Šenhua F.C.|Šenhua]] iz [[Šanghaj]]a za 42 milijonov ameriških dolarjev letno in s tem postal najbolje plačani nogometaš na svetu, po zaslužku za eno sezono.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/nogomet/carlos-tevez-najbolje-placani-nogometas-na-svetu.html|title= Carlos Tevez s prestopom na Kitajsko najbolje plačani nogometaš na svetu|accessdate= 29. december 2016|date= 29. december 2016|format= |work= delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam argentinskih nogometašev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tévez, Carlos}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Corinthiansa]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Šanghaj Šenhue F.C.]] [[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Rosario Centrala]] [[Kategorija:Trenerji Independienta]] [[Kategorija:Trenerji Talleresa de Córdoba]] 4fms4bxmh8r9ni0amnkcufrdkrvybmq 0 75653 6721265 5872117 2026-07-28T15:32:32Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6721265 wikitext text/x-wiki {{National football team | Name = Italija | Badge = [[Slika:Logo Italy National Football Team - 2023.svg|100px]] | Nickname = Azzurri | Association = [[Italijanska nogometna federacija]]<br />(''Federazione Italiana<br />Giuoco Calcio'') | Coach = [[Roberto Mancini]] | Most caps = [[Gianluigi Buffon]] (171) | Top scorer = [[Luigi Riva|Gigi Riva]] (35) | stemma kit y=45|stemma kit x=8| pattern_la1=|pattern_b1=_itah06|pattern_ra1=| pattern_sh1 = _bandonwhite | leftarm1=3366CC|body1=3366CC|rightarm1=3366CC|shorts1=33558A|socks1=3366CC| pattern_la2=|pattern_b2=_italia|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=3366CC|rightarm2=FFFFFF|shorts2=3366CC|socks2=FFFFFF| First game = Italija 6 - 2 [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]<br />([[Milano]], [[Italija]]; [[15. maj]] [[1910]]) | Largest win = Italija 9 - 0 [[Ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]<br />([[Brentford]], [[Anglija]]; [[2. avgust]] [[1948]]) | Largest loss = [[Madžarska nogometna reprezentanca|Madžarska]] 7 - 1 Italy<br />([[Budimpešta]], [[Madžarska]]; [[6. april]] [[1924]]) | World cup apps = 15 | World cup first = 1934 | World cup best = zmagovalci, [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropsko prvenstvo]] | Regional cup apps = 6 | Regional cup first = [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] | Regional cup best = {{Hlist|zmagovalci, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]]|zmagovalci, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021]]}} }} {{MedalTop}} {{MedalSport | Moški [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogomet]]}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 1936|1936 Berlin]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1936|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 1928|1928 Amsterdam]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1928|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Athens]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|Nogomet]]}} {{MedalBottom}} '''Italijanska nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Italija|Italijo]] na mednarodnih [[nogomet]]nih [[tekmovanje|tekmovanjih]] in deluje v okviru [[Italijanska nogometna federacija|Italijanske nogometne federacije]] (FIGC - Federazione Italiana Giuoco Calcio). Italija velja za eno najuspešnejših reprezentanc, saj je osvojila štiri [[svetovno prvenstvo v nogometu|svetovna prvenstva]] in dve [[evropsko prvenstvo v nogometu|evropski]]. == Zgodovina == == Nastopi == === Olimpijske igre === === Svetovno prvenstvo === {| class="wikitable" |- !Leto !! Končna uvrstitev !! Zmage !! Porazi !! Neodločene !! Doseženi goli !! Prejeti goli |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | ''Niso nastopili'' || || || || || |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | '''1. mesto''' || 4 || 0 || 1 || 12 || 3 |- !|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | '''1. mesto''' ||4 || 0 || 0 || 9 || 4 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | Krog 1 || 1 || 1 || 0 || 4 || 3 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | Krog 1 || 1 || 2 || 0 || 6 || 7 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | ''Se niso uvrstili'' || || || || || |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | Krog 1 || 1 || 1 || 1 || 3 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | Krog 1 || 1 || 2 || 0 || 2 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | 2. mesto || 3 || 1 || 2 || 10 || 8 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | Krog 1 || 1 || 1 || 1 || 5 || 4 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | 4. mesto || 4 || 2 || 1 ||9 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | '''1. mesto''' || 4 || 0 || 3 || 12 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | Krog 2 || 1 || 1 || 2 || 5 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | 3. mesto || 6 || 1 || 0 || 10 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] | 2. mesto || 4 || 2 || 1 || 8 || 5 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | Četrtfinale || 3 || 1 || 1 || 8 || 3 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | Krog 2 || 1 || 2 || 1 || 5 || 5 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | '''1. mesto''' || 6 || 0 || 1 || 12 || 2 |- !'''Skupaj''' || '''16/18''' || '''45''' || '''18''' || '''15''' || '''119''' || '''68''' |} === Evropsko prvenstvo === * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|1960]] — ''Niso nastopili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|1964]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] — '''1. mesto''' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1972|1972]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1980|1980]] — 4. mesto * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1984|1984]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|1988]] — Polfinale * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|1992]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] — Krog 1 * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|2000]] — 2. mesto * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]] — Krog 1 *[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|2021]] — '''1. mesto''' == Igralci == === Znameniti igralci === {| |valign="top"| * [[Demetrio Albertini]] * [[Enrico Albertosi]] * [[Alessandro Altobelli]] * [[Amedeo Amadei]] * [[Dino Baggio]] * [[Roberto Baggio]] * [[Franco Baresi]] * [[Romeo Benetti]] * [[Roberto Bettega]] * [[Giuseppe Bergomi]] * [[Amedeo Biavati]] * [[Roberto Boninsegna]] * [[Giampiero Boniperti]] * [[Gianluigi Buffon]] * [[Antonio Cabrini]] * [[Fabio Capello]] * [[Franco Causio]] * [[Luigi Cevenini]] * [[Giorgio Chinaglia]] * [[Giampiero Combi]] * [[Bruno Conti]] |width="50"|&nbsp; |valign="top"| * [[Mario Corso]] * [[Alessandro Costacurta]] * [[Roberto Donadoni]] * [[Alberigo Evani]] * [[Giacinto Facchetti]] * [[Giovanni Ferrari]] * [[Guglielmo Gabetto]] * [[Claudio Gentile]] * [[Francesco Graziani]] * [[Felice Levratto]] * [[Ezio Loik]] * [[Paolo Maldini]] * [[Roberto Mancini]] * [[Virgilio Maroso]] * [[Sandro Mazzola]] * [[Valentino Mazzola]] * [[Giuseppe Meazza]] * [[Romeo Menti]] * [[Luis Monti]] * [[Raimundo Orsi]] |width="50"|&nbsp; |valign="top"| * [[Gianluca Pagliuca]] * [[Carlo Parola]] * [[Armando Picchi]] * [[Silvio Piola]] * [[Paolo Pulici]] * [[Fabrizio Ravanelli]] * [[Paolo Rossi]] * [[Luigi Riva|Gigi Riva]] * [[Gianni Rivera]] * [[Giuseppe Signori]] * [[Claudio Sala]] * [[Salvatore Schillaci]] * [[Gaetano Scirea]] * [[Marco Tardelli]] * [[Mauro Tassotti]] * [[Francesco Toldo]] * [[Francesco Totti]] * [[Gianluca Vialli]] * [[Christian Vieri]] * [[Walter Zenga]] * [[Dino Zoff]] * [[Gianfranco Zola]] |} === Največ nastopov === : ''Podatki točni do [[10. julij]]a [[2006]].'' {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Kariera !Nastopi !Goli |- !1 |align="left"|[[Paolo Maldini]] |1988–2002 |126 |7 |- !2 |align="left"|[[Dino Zoff]] |1968–1982 |112 |0 |- !3 |align="left"|[[Fabio Cannavaro]] |1997— |100 |1 |- !4 |align="left"|[[Giacinto Facchetti]] |1963–1974 |94 |3 |- !rowspan="3" valign="top"|5 |align="left"|[[Franco Baresi]] |1982–1994 |81 |1 |- |align="left"|[[Giuseppe Bergomi]] |1982–1999 |81 |0 |- |align="left"|[[Marco Tardelli]] |1976–1985 |81 |6 |- !rowspan="2" valign="top"|8 |align="left"|[[Demetrio Albertini]] |1991–2002 |79 |2 |- |align="left"|[[Alessandro Del Piero]] |1995— |79 |28 |- !10 |align="left"|[[Gaetano Scirea]] |1975–1986 |78 |2 |- |} === Največ zadetkov === :''Podatki točni do [[10. julij]]a [[2006]].'' {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Kariera !Goli (nastopi) !Goli na tekmo |- !1 |style="text-align:left;"|[[Luigi Riva]] |1965–1973 |35 (42) |0.83 |- !2 |style="text-align:left;"|[[Giuseppe Meazza]] |1930–1939 |33 (53) |0.62 |- !3 |style="text-align:left;"|[[Silvio Piola]] |1935–1952 |30 (34) |0.88 |- !4 |style="text-align:left;"|[[Alessandro Del Piero]] |1995— |28 (79) |0.35 |- !5 |style="text-align:left;"|[[Roberto Baggio]] |1990–2004 |27 (56) |0.48 |- !rowspan="2" valign="top"|6 |style="text-align:left;"|[[Alessandro Altobelli]] |1981–1989 |25 (61) |0.41 |- |style="text-align:left;"|[[Adolfo Baloncieri]] |1920–1933 |25 (47) |0.53 |- !rowspan="2" valign="top"|8 |style="text-align:left;"|[[Francesco Graziani]] |1975–1982 |23 (64) |0.53 |- |style="text-align:left;"|[[Christian Vieri]] |1997— |23 (49) |0.47 |- !rowspan="2" valign="top"|10 |style="text-align:left;"|[[Filippo Inzaghi]] |1997— |22 (50) |0.44 |- |style="text-align:left;"|[[Alessandro Mazzola]] |1963–1974 |22 (70) |0.31 |} === Trenutna postava === {{nat fs g start|background=#0066bc|color=white}} {{nat fs g player|no=1|pos=GK|name=[[Gianluigi Buffon]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]|age={{birth date and age|1978|1|28|df=y}}|caps=169|goals=0|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA|latest=v. {{fb|NED}}, 28 March 2017}} {{nat fs g player|no=12|pos=GK|name=[[Gianluigi Donnarumma]]|age={{birth date and age|1999|2|25|df=y}}|caps=4|goals=0|club=[[A.C. Milan|Milan]]|clubnat=ITA|latest=v. {{fb|NED}}, 28 March 2017}} {{nat fs g player|no=14|pos=GK|name=[[Simone Scuffet]]|age={{birth date and age|1996|5|31|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=2|pos=DF|name=[[Andrea Conti (footballer, born 1994)|Andrea Conti]]|age={{birth date and age|1994|3|2|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Atalanta B.C.|Atalanta]]|clubnat=ITA}}{{nat fs g player|no=3|pos=DF|name=[[Giorgio Chiellini]]|age={{birth date and age|1984|8|14|df=y}}|caps=92|goals=7|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=4|pos=DF|name=[[Matteo Darmian]]|age={{birth date and age|1989|12|2|df=y}}|caps=30|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=7|pos=DF|name=[[Leonardo Spinazzola]]|age={{birth date and age|1993|03|25|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[Atalanta B.C.|Atalanta]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=13|pos=DF|name=[[Davide Astori]]|age={{birth date and age|1987|1|7|df=y}}|caps=13|goals=1|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=15|pos=DF|name=[[Andrea Barzagli]]|age={{birth date and age|1981|5|8|df=y}}|caps=68|goals=0|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=19|pos=DF|name=[[Leonardo Bonucci]]|age={{birth date and age|1987|5|1|df=y}}|caps=70|goals=5|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=21|pos=DF|name=[[Danilo D'Ambrosio]]|age={{birth date and age|1988|09|09|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Gian Marco Ferrari]]|age={{birth date and age|1992|2|15|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[F.C. Crotone|Crotone]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=5|pos=MF|name=[[Lorenzo Pellegrini]]|age={{birth date and age|1996|6|19|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=6|pos=MF|name=[[Antonio Candreva]]|age={{birth date and age|1987|2|28|df=y}}|caps=47|goals=6|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=8|pos=MF|name=[[Roberto Gagliardini]]|age={{birth date and age|1994|4|7|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=16|pos=MF|name=[[Daniele De Rossi]]|age={{birth date and age|1983|7|24|df=y}}|caps=114|goals=21|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=18|pos=MF|name=[[Riccardo Montolivo]]|age={{birth date and age|1985|1|18|df=y}}|caps=65|goals=2|club=[[A.C. Milan|Milan]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=20|pos=MF|name=[[Federico Bernardeschi]]|age={{birth date and age|1994|2|16|df=y}}|caps=9|goals=1|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=9|pos=FW|name=[[Andrea Belotti]]|age={{birth date and age|1993|12|20|df=y}}|caps=9|goals=4|club=[[Torino F.C.|Torino]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=10|pos=FW|name=[[Lorenzo Insigne]]|age={{birth date and age|1991|6|4|df=y}}|caps=16|goals=3|club=[[S.S.C. Napoli|Napoli]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=11|pos=FW|name=[[Ciro Immobile]]|age={{birth date and age|1990|2|20|df=y}}|caps=24|goals=6|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=17|pos=FW|name=[[Éder (Italian footballer)|Éder]]|age={{birth date and age|1986|11|15|df=y}}|caps=23|goals=6|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=22|pos=FW|name=[[Stephan El Shaarawy]]|age={{birth date and age|1992|10|27|df=y}}|caps=21|goals=3|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=23|pos=FW|name=[[Manolo Gabbiadini]]|age={{birth date and age|1991|11|26|df=y}}|caps=8|goals=2|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs end|background=#0066bc}} == Glej tudi == * [[nogomet v Italiji]] * [[seznam nogometnih reprezentanc]] * [[seznam italijanskih nogometnih reprezentantov]] {{Reprezentance FIFA 1934}} {{Reprezentance FIFA 1938}} {{Reprezentance FIFA 1950}} {{Reprezentance FIFA 1954}} {{Reprezentance FIFA 1962}} {{Reprezentance FIFA 1966}} {{Reprezentance FIFA 1970}} {{Reprezentance FIFA 1974}} {{Reprezentance FIFA 1978}} {{Reprezentance FIFA 1982}} {{Reprezentance FIFA 1986}} {{Reprezentance FIFA 1990}} {{Reprezentance FIFA 1994}} {{Reprezentance FIFA 1998}} {{Reprezentance FIFA 2002}} {{Reprezentance FIFA 2006}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Športne reprezentance Italije|Nogomet]] [[Kategorija:Italijanska nogometna reprezentanca|*]] {{normativna kontrola}} qq59l3122gqebqi51u0ulwrsqbj772i 6721266 6721265 2026-07-28T15:33:04Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6721266 wikitext text/x-wiki {{National football team | Name = Italija | Badge = Logo Italy National Football Team - 2023.svg | Nickname = Azzurri | Association = [[Italijanska nogometna federacija]]<br />(''Federazione Italiana<br />Giuoco Calcio'') | Coach = [[Roberto Mancini]] | Most caps = [[Gianluigi Buffon]] (171) | Top scorer = [[Luigi Riva|Gigi Riva]] (35) | stemma kit y=45|stemma kit x=8| pattern_la1=|pattern_b1=_itah06|pattern_ra1=| pattern_sh1 = _bandonwhite | leftarm1=3366CC|body1=3366CC|rightarm1=3366CC|shorts1=33558A|socks1=3366CC| pattern_la2=|pattern_b2=_italia|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=3366CC|rightarm2=FFFFFF|shorts2=3366CC|socks2=FFFFFF| First game = Italija 6 - 2 [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]<br />([[Milano]], [[Italija]]; [[15. maj]] [[1910]]) | Largest win = Italija 9 - 0 [[Ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]<br />([[Brentford]], [[Anglija]]; [[2. avgust]] [[1948]]) | Largest loss = [[Madžarska nogometna reprezentanca|Madžarska]] 7 - 1 Italy<br />([[Budimpešta]], [[Madžarska]]; [[6. april]] [[1924]]) | World cup apps = 15 | World cup first = 1934 | World cup best = zmagovalci, [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropsko prvenstvo]] | Regional cup apps = 6 | Regional cup first = [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] | Regional cup best = {{Hlist|zmagovalci, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]]|zmagovalci, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021]]}} }} {{MedalTop}} {{MedalSport | Moški [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogomet]]}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 1936|1936 Berlin]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1936|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 1928|1928 Amsterdam]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1928|Nogomet]]}} {{Bronasta medalja | [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Athens]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|Nogomet]]}} {{MedalBottom}} '''Italijanska nogometna reprezentanca''' predstavlja [[Italija|Italijo]] na mednarodnih [[nogomet]]nih [[tekmovanje|tekmovanjih]] in deluje v okviru [[Italijanska nogometna federacija|Italijanske nogometne federacije]] (FIGC - Federazione Italiana Giuoco Calcio). Italija velja za eno najuspešnejših reprezentanc, saj je osvojila štiri [[svetovno prvenstvo v nogometu|svetovna prvenstva]] in dve [[evropsko prvenstvo v nogometu|evropski]]. == Zgodovina == == Nastopi == === Olimpijske igre === === Svetovno prvenstvo === {| class="wikitable" |- !Leto !! Končna uvrstitev !! Zmage !! Porazi !! Neodločene !! Doseženi goli !! Prejeti goli |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | ''Niso nastopili'' || || || || || |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | '''1. mesto''' || 4 || 0 || 1 || 12 || 3 |- !|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | '''1. mesto''' ||4 || 0 || 0 || 9 || 4 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | Krog 1 || 1 || 1 || 0 || 4 || 3 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | Krog 1 || 1 || 2 || 0 || 6 || 7 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | ''Se niso uvrstili'' || || || || || |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | Krog 1 || 1 || 1 || 1 || 3 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | Krog 1 || 1 || 2 || 0 || 2 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | 2. mesto || 3 || 1 || 2 || 10 || 8 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | Krog 1 || 1 || 1 || 1 || 5 || 4 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | 4. mesto || 4 || 2 || 1 ||9 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | '''1. mesto''' || 4 || 0 || 3 || 12 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | Krog 2 || 1 || 1 || 2 || 5 || 6 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | 3. mesto || 6 || 1 || 0 || 10 || 2 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] | 2. mesto || 4 || 2 || 1 || 8 || 5 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | Četrtfinale || 3 || 1 || 1 || 8 || 3 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | Krog 2 || 1 || 2 || 1 || 5 || 5 |- ![[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | '''1. mesto''' || 6 || 0 || 1 || 12 || 2 |- !'''Skupaj''' || '''16/18''' || '''45''' || '''18''' || '''15''' || '''119''' || '''68''' |} === Evropsko prvenstvo === * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|1960]] — ''Niso nastopili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|1964]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]] — '''1. mesto''' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1972|1972]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1980|1980]] — 4. mesto * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1984|1984]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|1988]] — Polfinale * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|1992]] — ''Se niso uvrstili'' * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]] — Krog 1 * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000|2000]] — 2. mesto * [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]] — Krog 1 *[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|2021]] — '''1. mesto''' == Igralci == === Znameniti igralci === {| |valign="top"| * [[Demetrio Albertini]] * [[Enrico Albertosi]] * [[Alessandro Altobelli]] * [[Amedeo Amadei]] * [[Dino Baggio]] * [[Roberto Baggio]] * [[Franco Baresi]] * [[Romeo Benetti]] * [[Roberto Bettega]] * [[Giuseppe Bergomi]] * [[Amedeo Biavati]] * [[Roberto Boninsegna]] * [[Giampiero Boniperti]] * [[Gianluigi Buffon]] * [[Antonio Cabrini]] * [[Fabio Capello]] * [[Franco Causio]] * [[Luigi Cevenini]] * [[Giorgio Chinaglia]] * [[Giampiero Combi]] * [[Bruno Conti]] |width="50"|&nbsp; |valign="top"| * [[Mario Corso]] * [[Alessandro Costacurta]] * [[Roberto Donadoni]] * [[Alberigo Evani]] * [[Giacinto Facchetti]] * [[Giovanni Ferrari]] * [[Guglielmo Gabetto]] * [[Claudio Gentile]] * [[Francesco Graziani]] * [[Felice Levratto]] * [[Ezio Loik]] * [[Paolo Maldini]] * [[Roberto Mancini]] * [[Virgilio Maroso]] * [[Sandro Mazzola]] * [[Valentino Mazzola]] * [[Giuseppe Meazza]] * [[Romeo Menti]] * [[Luis Monti]] * [[Raimundo Orsi]] |width="50"|&nbsp; |valign="top"| * [[Gianluca Pagliuca]] * [[Carlo Parola]] * [[Armando Picchi]] * [[Silvio Piola]] * [[Paolo Pulici]] * [[Fabrizio Ravanelli]] * [[Paolo Rossi]] * [[Luigi Riva|Gigi Riva]] * [[Gianni Rivera]] * [[Giuseppe Signori]] * [[Claudio Sala]] * [[Salvatore Schillaci]] * [[Gaetano Scirea]] * [[Marco Tardelli]] * [[Mauro Tassotti]] * [[Francesco Toldo]] * [[Francesco Totti]] * [[Gianluca Vialli]] * [[Christian Vieri]] * [[Walter Zenga]] * [[Dino Zoff]] * [[Gianfranco Zola]] |} === Največ nastopov === : ''Podatki točni do [[10. julij]]a [[2006]].'' {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Kariera !Nastopi !Goli |- !1 |align="left"|[[Paolo Maldini]] |1988–2002 |126 |7 |- !2 |align="left"|[[Dino Zoff]] |1968–1982 |112 |0 |- !3 |align="left"|[[Fabio Cannavaro]] |1997— |100 |1 |- !4 |align="left"|[[Giacinto Facchetti]] |1963–1974 |94 |3 |- !rowspan="3" valign="top"|5 |align="left"|[[Franco Baresi]] |1982–1994 |81 |1 |- |align="left"|[[Giuseppe Bergomi]] |1982–1999 |81 |0 |- |align="left"|[[Marco Tardelli]] |1976–1985 |81 |6 |- !rowspan="2" valign="top"|8 |align="left"|[[Demetrio Albertini]] |1991–2002 |79 |2 |- |align="left"|[[Alessandro Del Piero]] |1995— |79 |28 |- !10 |align="left"|[[Gaetano Scirea]] |1975–1986 |78 |2 |- |} === Največ zadetkov === :''Podatki točni do [[10. julij]]a [[2006]].'' {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !# !Ime !Kariera !Goli (nastopi) !Goli na tekmo |- !1 |style="text-align:left;"|[[Luigi Riva]] |1965–1973 |35 (42) |0.83 |- !2 |style="text-align:left;"|[[Giuseppe Meazza]] |1930–1939 |33 (53) |0.62 |- !3 |style="text-align:left;"|[[Silvio Piola]] |1935–1952 |30 (34) |0.88 |- !4 |style="text-align:left;"|[[Alessandro Del Piero]] |1995— |28 (79) |0.35 |- !5 |style="text-align:left;"|[[Roberto Baggio]] |1990–2004 |27 (56) |0.48 |- !rowspan="2" valign="top"|6 |style="text-align:left;"|[[Alessandro Altobelli]] |1981–1989 |25 (61) |0.41 |- |style="text-align:left;"|[[Adolfo Baloncieri]] |1920–1933 |25 (47) |0.53 |- !rowspan="2" valign="top"|8 |style="text-align:left;"|[[Francesco Graziani]] |1975–1982 |23 (64) |0.53 |- |style="text-align:left;"|[[Christian Vieri]] |1997— |23 (49) |0.47 |- !rowspan="2" valign="top"|10 |style="text-align:left;"|[[Filippo Inzaghi]] |1997— |22 (50) |0.44 |- |style="text-align:left;"|[[Alessandro Mazzola]] |1963–1974 |22 (70) |0.31 |} === Trenutna postava === {{nat fs g start|background=#0066bc|color=white}} {{nat fs g player|no=1|pos=GK|name=[[Gianluigi Buffon]]|other=[[Captain (association football)|kapetan]]|age={{birth date and age|1978|1|28|df=y}}|caps=169|goals=0|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA|latest=v. {{fb|NED}}, 28 March 2017}} {{nat fs g player|no=12|pos=GK|name=[[Gianluigi Donnarumma]]|age={{birth date and age|1999|2|25|df=y}}|caps=4|goals=0|club=[[A.C. Milan|Milan]]|clubnat=ITA|latest=v. {{fb|NED}}, 28 March 2017}} {{nat fs g player|no=14|pos=GK|name=[[Simone Scuffet]]|age={{birth date and age|1996|5|31|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Udinese Calcio|Udinese]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=2|pos=DF|name=[[Andrea Conti (footballer, born 1994)|Andrea Conti]]|age={{birth date and age|1994|3|2|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[Atalanta B.C.|Atalanta]]|clubnat=ITA}}{{nat fs g player|no=3|pos=DF|name=[[Giorgio Chiellini]]|age={{birth date and age|1984|8|14|df=y}}|caps=92|goals=7|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=4|pos=DF|name=[[Matteo Darmian]]|age={{birth date and age|1989|12|2|df=y}}|caps=30|goals=1|club=[[Manchester United F.C.|Manchester United]]|clubnat=ENG}} {{nat fs g player|no=7|pos=DF|name=[[Leonardo Spinazzola]]|age={{birth date and age|1993|03|25|df=y}}|caps=3|goals=0|club=[[Atalanta B.C.|Atalanta]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=13|pos=DF|name=[[Davide Astori]]|age={{birth date and age|1987|1|7|df=y}}|caps=13|goals=1|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=15|pos=DF|name=[[Andrea Barzagli]]|age={{birth date and age|1981|5|8|df=y}}|caps=68|goals=0|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=19|pos=DF|name=[[Leonardo Bonucci]]|age={{birth date and age|1987|5|1|df=y}}|caps=70|goals=5|club=[[Juventus F.C.|Juventus]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=21|pos=DF|name=[[Danilo D'Ambrosio]]|age={{birth date and age|1988|09|09|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=|pos=DF|name=[[Gian Marco Ferrari]]|age={{birth date and age|1992|2|15|df=y}}|caps=0|goals=0|club=[[F.C. Crotone|Crotone]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=5|pos=MF|name=[[Lorenzo Pellegrini]]|age={{birth date and age|1996|6|19|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=6|pos=MF|name=[[Antonio Candreva]]|age={{birth date and age|1987|2|28|df=y}}|caps=47|goals=6|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=8|pos=MF|name=[[Roberto Gagliardini]]|age={{birth date and age|1994|4|7|df=y}}|caps=1|goals=0|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=16|pos=MF|name=[[Daniele De Rossi]]|age={{birth date and age|1983|7|24|df=y}}|caps=114|goals=21|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=18|pos=MF|name=[[Riccardo Montolivo]]|age={{birth date and age|1985|1|18|df=y}}|caps=65|goals=2|club=[[A.C. Milan|Milan]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=20|pos=MF|name=[[Federico Bernardeschi]]|age={{birth date and age|1994|2|16|df=y}}|caps=9|goals=1|club=[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]|clubnat=ITA}} {{nat fs break|background=#0066bc}} {{nat fs g player|no=9|pos=FW|name=[[Andrea Belotti]]|age={{birth date and age|1993|12|20|df=y}}|caps=9|goals=4|club=[[Torino F.C.|Torino]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=10|pos=FW|name=[[Lorenzo Insigne]]|age={{birth date and age|1991|6|4|df=y}}|caps=16|goals=3|club=[[S.S.C. Napoli|Napoli]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=11|pos=FW|name=[[Ciro Immobile]]|age={{birth date and age|1990|2|20|df=y}}|caps=24|goals=6|club=[[S.S. Lazio|Lazio]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=17|pos=FW|name=[[Éder (Italian footballer)|Éder]]|age={{birth date and age|1986|11|15|df=y}}|caps=23|goals=6|club=[[Inter Milan|Inter]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=22|pos=FW|name=[[Stephan El Shaarawy]]|age={{birth date and age|1992|10|27|df=y}}|caps=21|goals=3|club=[[A.S. Roma|Roma]]|clubnat=ITA}} {{nat fs g player|no=23|pos=FW|name=[[Manolo Gabbiadini]]|age={{birth date and age|1991|11|26|df=y}}|caps=8|goals=2|club=[[Southampton F.C.|Southampton]]|clubnat=ENG}} {{nat fs end|background=#0066bc}} == Glej tudi == * [[nogomet v Italiji]] * [[seznam nogometnih reprezentanc]] * [[seznam italijanskih nogometnih reprezentantov]] {{Reprezentance FIFA 1934}} {{Reprezentance FIFA 1938}} {{Reprezentance FIFA 1950}} {{Reprezentance FIFA 1954}} {{Reprezentance FIFA 1962}} {{Reprezentance FIFA 1966}} {{Reprezentance FIFA 1970}} {{Reprezentance FIFA 1974}} {{Reprezentance FIFA 1978}} {{Reprezentance FIFA 1982}} {{Reprezentance FIFA 1986}} {{Reprezentance FIFA 1990}} {{Reprezentance FIFA 1994}} {{Reprezentance FIFA 1998}} {{Reprezentance FIFA 2002}} {{Reprezentance FIFA 2006}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Športne reprezentance Italije|Nogomet]] [[Kategorija:Italijanska nogometna reprezentanca|*]] {{normativna kontrola}} 6uyv0fm4meoh6tt43sfxmjh8u70ui1o 0 90957 6721168 6712811 2026-07-28T12:37:06Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721168 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Rimini | official_name = Comune di Rimini | latin_name = Ariminum | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Rimini Montage.jpg|thumb|Rimini Montage | imagesize = 270px | image_alt = Rimini Montage.jpg | image_caption = Zgoraj levo:pogled na Jadransko morje; zgoraj desno: pogled na obalo Rimini in območje Lungomare; spodaj levo: Malatesta Temple; spodaj sredina: Arch of Augustus; spodaj zgornje desno: mestni muzej in papež Pavel V na trgu Cavour; spodaj spodnje desno: most Tiberius | image_shield = Rimini-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 03 |lats = 00 |latNS = N | longd = 12 |longm = 34 |longs = 00 |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija-Romanja]] | province = [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] (RN) | frazioni = Bellariva, Corpolò, Marebello, Miramare di Rimini, Rivabella, Rivazzurra, San Fortunato, San Giuliano a Mare, San Vito, Santa Aquilina, Santa Giustina, Torre Pedrera, Viserba, Viserbella | mayor_party = demokratska stranka | mayor = Andrea Gnassi | population_demonym = Riminesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Gavdencij (Veselko)|Sveti Gavdencij]] | day = 14. oktober | postal_code = 47921, 47922, 47923, 47924 | area_code = 0541 | website = {{official website|http://www.comune.rimini.it}} | footnotes = }} '''Rimini''' je italijansko obmorsko [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> in glavno mesto [[Pokrajina Rimini|pokrajine Rimini]] v [[Italija|italijanski]] [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja]]. Leži v vzhodni Italiji, v neposredni bližini [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Glavni dejavnosti sta [[ribištvo]] in [[turizem]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.comune.rimini.it/ Spletna stran mestnega sveta] {{ikona it}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivoyage|Rimini}} {{Province of Rimini}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Rimini|*]] {{normativna kontrola}} s57wo2uutkrqb1zlx5q97eb4w0fj7xz 0 91628 6721261 6366871 2026-07-28T15:29:47Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Al-Sadda SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Roberto Mancini | height = 179 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 1981–1982 | clubs1 = [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | caps1 = 30 | goals1 = 9 | years2 = 1982–1997 | clubs2 = [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | caps2 = 424 | goals2 = 132 | years3 = 1997–2001 | clubs3 = [[S.S. Lazio|Lazio]] | caps3 = 87 | goals3 = 15 | years4 = 2001 | clubs4 = → [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (pos.) | caps4 = 4 | goals4 = 0 | totalcaps = 545 | totalgoals = 156 | nationalyears1 = 1982–1986 | nationalteam1 = Italija U21 | nationalcaps1 = 26 | nationalgoals1 = 9 | nationalyears2 = 1984–1994 | nationalteam2 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] | nationalcaps2 = 36 | nationalgoals2 = 4 | manageryears1 = 2001–2002 | managerclubs1 = [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | manageryears2 = 2002–2004 | managerclubs2 = [[S.S. Lazio|Lazio]] | manageryears3 = 2004–2008 | managerclubs3 = [[Inter Milan|Internazionale]] | manageryears4 = 2009–2013 | managerclubs4 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | manageryears5 = 2013–2014 | managerclubs5 = [[Galatasaray]] | manageryears6 = 2014–2016 | managerclubs6 = [[Inter Milan|Internazionale]] | manageryears7 = 2017–2018 | managerclubs7 = [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] | manageryears8 = 2018–2023 | managerclubs8 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] | manageryears9 = 2023–2024 | managerclubs9 = [[Nogometna reprezentanca Saudove Arabije|Saudova Arabija]] | manageryears10 = 2025–2026 | managerclubs10 = [[Al Sadd SC|Al-Sadd]] | manageryears11 = 2026– | managerclubs11 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] }} '''Roberto Mancini''', [[italijani|italijanski]] [[nogomet]]ni [[trener]], * [[27. november]] [[1964]], [[Iesi]], [[Italija]]. Mancini je nekdanji italijanski [[nogometaš]] in trener, ki od leta vodi [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijansko reprezentanco]]. Kot [[nogometaš]] je Mancini nastopal za [[Bologna F.C. 1909|Bologno]] (1981-1982), [[U.C. Sampdoria|Sampdorijo]] (1982-1997), [[S.S. Lazio|Lazio]] (1997-2000) in [[Leicester City F.C.|Leicester City]]. Največje igralske uspehe je dosegel pri Sampdoriji, s katero je osvojil [[Serie A|scudetto]] (1991), štirikrat je postal zmagovalec [[Coppa Italia|italijanskega pokala]] (1985, 1988, 1989 in 1994), leta 1990 pa je osvojil tudi [[Pokal pokalnih zmagovalcev]]. V Sampdoriji je nekaj časa igral skupaj s [[Srečko Katanec|Srečkom Katancem]]. Mancini je zbral 36 nastopov za [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijansko nogometno reprezentanco]], za katero je dosegel štiri zadetke. Leta 2001 je pričel s [[trener]]sko kariero. Najprej je vodil [[ACF Fiorentina|Fiorentino]] (do leta 2002), nato je prevzel [[S.S. Lazio|Lazio]] (2002-2004), od leta 2004 do leta 2008 pa je bil trener [[Internazionale Milano F.C.|Interja]]. V svoji karieri je postal znan kot ''gospod Coppa Italia'', kajti poleg štirih [[Coppa Italia|pokalnih]] lovorik v času igralske kariere, je pokal štirikrat osvojil tudi kot trener. Leta 2001 s Fiorentino, 2004 z Laziem, v letih 2005 in 2006 pa je pokal osvojil z Interjem, s katerim je leta 2005 osvojil tudi [[Italijanski superpokal]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam italijanskih nogometnih trenerjev]] * [[Seznam italijanskih nogometašev]] * [[Seznam italijanskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mancini, Roberto}} [[Kategorija:Italijanski nogometaši]] [[Kategorija:Italijanski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Italijanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bologne F.C. 1909]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]] [[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]] [[Kategorija:Trenerji Fiorentine]] [[Kategorija:Trenerji S.S. Lazia]] [[Kategorija:Trenerji Internazionala]] [[Kategorija:Trenerji Manchester Cityja]] [[Kategorija:Trenerji Galatasarayja]] [[Kategorija:Trenerji Zenita]] [[Kategorija:Selektorji italijanske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Saudove Arabije]] [[Kategorija:Trenerji Al-Sadda SC]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] ppxd4hgmzq082r3en82ticxgwy2cdgz 0 92031 6721449 6711985 2026-07-29T11:40:00Z Janezdrilc 3152 /* Glej tudi */ - 18 let stara čačka 6721449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena=1791 |prej= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |sedez=[[Dvorjane]] |name=Župnija Sveti Martin pri Vurberku}} '''[[Župnija]] [[Dvorjane|Sveti Martin pri Vurberku]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Maribor|Dekanije Maribor]] [[mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Martin pri Vurberku]] [[Kategorija:Dekanija Maribor]] [[Kategorija:Dvorjane]] iv5bhkrjw802od7cfkmfhs3omuvznpo 14 93564 6721435 3978818 2026-07-29T10:52:38Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Banfield F.C.]]; dodal [[Kategorija:Club Atlético Banfield]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721435 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[nogometaš]]ih [[Banfield F.C.|Banfielda]]. {{Kategorija v Zbirki|Players of Club Atlético Banfield}} [[Kategorija:Club Atlético Banfield]] [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Argentini|Banfield F.C.]] 6nxw09x2dypxb8279otsda5bbyxurri 0 96242 6721160 6718492 2026-07-28T12:25:32Z Dušan Kreheľ 196549 /* Emilija - Romanja */ wl 6721160 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|razlog=Nepravilna uporaba predlog za sklicevanje, italijanšina |datum=julij 2026}} Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}). == Mesto kot častni naslov == Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, * ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne, * ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in * ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi. Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna. == Seznam občin s statusom mesta == === Abruci === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}</ref> |- || [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}</ref> |- || [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]<ref>{{navedi splet|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}</ref> |- || [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}} |- || [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15. december 2018}}</ref> |- || [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007 |- || [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25. oktober 2024}}</ref> |- || [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi novice | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23. avgust 2012 | date = 19. maj 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]<ref>{{navedi knjigo|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}</ref> |- || [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10. november 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|13. julij 2004}} |- |[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije<ref>{{navedi knjigo|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}</ref> |- || [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- |[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22. februar 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2. december 2015|website = Archivio - il Centro|archive-date = 2016-03-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20160310113759/http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|url-status = dead}}</ref> |- || '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}</ref> |- || [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 |- ||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005 |- || [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || || <ref>{{navedi splet|url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004}}</ref> |- |[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022<ref>{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}</ref> <references group="513" responsive="0" /> |- || [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007 |- || [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]<ref>Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.</ref> |- || [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo (title I, art. 16) |format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}</ref> |- || '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju<ref>{{navedi knjigo|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}</ref> |} === Bazilikata === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991 |- || [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735 |- || [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005, |- || [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7. april 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}</ref> |- || [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- ||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021 |- || '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom>{{Navedi splet |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ |titel=Ufficio araldico - Fascicoli comunali |sito=Archivio Centrale dello Stato |date=15. januar 2014 |access-date=15. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419233606/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ }}</ref> |- || '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024<ref>{{navedi splet |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010 |- || [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967<ref name=ACSFascCom /> |} === Kalabrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |+ |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973<ref>{{navedi splet|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994 |- || [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}} |- || '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] |- || [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012<ref>{{navedi splet| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}</ref> |- || [[Corigliano Calabro]]<ref name="Corigliano-Rossano">Il 31. marec 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{navedi splet|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2. februar 2018, n. 2|format=PDF|date=2. februar 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27. februar 2022}}</ref>|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2. september 1997<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15. april 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29. januar 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}</ref> |- || [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]<ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}</ref> |- || [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000 |- || [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963 |- || [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}</ref> |- || [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002 |- | [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2. junij 2016 |access-date=27. marec 2017}}</ref> |- || [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile |- || [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24. marec 2012 }}</ref> |- || [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13. november 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|url-status=dead}}</ref> |- || [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8. februar 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24. november 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}</ref> |- || '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934<ref>Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.</ref> |- || [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14. april 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3. junij 1745<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || <ref>{{navedi splet |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21. december 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]<ref name="Corigliano-Rossano" /> || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}</ref> |- || [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&p=378&event=vediallegato&id=356&seq=fileupload&allegato=fileupload&bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12. februar 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27. oktober 2020}}</ref> |- || [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||<ref name=":6" /> |- || [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref name=":6">{{navedi splet |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15. julij 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}</ref> |- || [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}</ref> |- || [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974<ref>{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}</ref> |- || [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008<ref>{{navedi splet|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&id_file=6288&id_doc=30171223&sez=10&date1=30/12/2020&date2=14/01/2021&view=si |access-date=21. december 2024 |format=pdf |p=8 }}</ref> |- || [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009<ref>{{navedi splet |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di "location" |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8. maj 2009 |access-date=21. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24. november 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28. julij 2005 |- || [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20. april 2018 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]] |- || '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005 |} === Kampanija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt |- || [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25. september 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2. avgust 1754 |- || [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino<ref name=":5">{{navedi knjigo|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> |- || [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999 |- || [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002 |- || [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998 |- || [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Atrani]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |830 c.a |priznanje s strani bizantinskega cesarja<ref name=":5" /> |- || '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990 |- || [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10. junij 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}</ref> |- || [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010<ref>{{navedi splet |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29. junij 2010 |access-date=16. marec 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000 |- || [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]<ref>{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |title= Statuto comunale di Campagna (Art. 3) }}</ref> |- || [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV<ref name=":5" /> |- || [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990 |- || [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{navedi splet| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3. april 2022| archive-date= 3. oktober 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}</ref> |- || '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863 |- || [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965<ref>{{navedi splet | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}</ref> |- || [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11. marec 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve<!-- title generato automaticamente -->|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|url-status=dead}}</ref> |- || [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12. junij 2013|archive-date=3. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}</ref> |- || [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}</ref> |- |[[Gragnano]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |2024 |DPR 9. januarja 2024 |- || [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}</ref> |- |[[Lettere, Italija|Lettere]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |892 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734 |- || [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9. junij 2015<ref>{{navedi splet|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}</ref>. |- || [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- |[[Minori, Italija|Minori]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |897 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}</ref> |- || [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007 |- || [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006 |- || [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997<ref>{{navedi splet|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}</ref> |- || [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel. junij 1510<ref>A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata "location fedelissima e nobilissima" e "location demaniale" con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)</ref> |- || [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005 |- || [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008 |- || [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870 |- || [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002 |- || [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR |- || [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007 |- || [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000 |- || [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949<ref>{{navedi splet|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21. december 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|url-status=dead}}</ref><ref>Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23. junij 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21. december 2024}}</ref> |- || [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016 |- || [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998<ref>{{navedi splet| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html|title=San Giorgio celebra il suo title di location}}</ref> |- || [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005<ref>{{navedi splet| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}</ref> |- || [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}</ref> |- || [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto<ref>{{navedi splet |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9. april 2018}}</ref> |- || [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20. junij 1930<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005 |- || [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}} |- || [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}</ref> |- || [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''<ref>{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4. oktober 2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4. oktober 2015</ref> |- || [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale<ref>{{navedi splet |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |title=Comune di Teggiano<!-- title generato automaticamente --> |access-date=9. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014<ref>{{navedi splet|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16. januar 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008<ref>{{navedi splet|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}</ref> |- || [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3. november 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}</ref> |- || [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132|title=Trevico}}</ref> |- || [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8. julij 2000 |- || [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002 |} === Emilija - Romanja === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015<ref>{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}</ref> |- || [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10. junij 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}</ref> DCG 8. novembra 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}</ref> |- || [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}} |- || [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa "location": ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}</ref> |- || [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006<ref>{{navedi splet|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7. november 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castel. maj re]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel. maj re |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |url-status= dead }}</ref> |- || [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10. januar 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}} |- || '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4. april 2021}}</ref> |- || [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024<ref>{{navedi splet|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9. november 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3. september 2022|editor=buongiornoRimini}}</ref> |- || [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10. maj 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}</ref>; confermato con RDL 29. november 1928 |- || [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999<ref>{{navedi splet |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2. april 2022 |archive-date= 2. april 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||<ref>{{navedi splet|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}<ref name=":0">Creata "location di prima classe" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013<ref>{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}</ref> |- || [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}} |- || [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019<ref>{{navedi splet |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-. marec -2019.html |title= Anche Formigine diventa una "location". Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13. marec 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023 |- || [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14. marec 2016 }}</ref> |- || [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16. december 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}</ref> |- || [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2. julij 2002<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9. december 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}</ref> |- || [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 7. september 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]<ref>{{navedi knjigo|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13. april 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}</ref> |- || '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":0" /> |- || [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26. november 2009 |archive-date= 12. februar 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":1">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.</ref> |- || [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII<ref>{{navedi splet| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}</ref> |- || '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938<ref name=":1" /><ref>{{navedi splet |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18. julij 2006 |- || '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}} |- || '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7. december 2016 |archive-date= 20. december 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928 |- || [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001<ref>[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]</ref> |- || [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8. avgust 1828<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}</ref> |- || [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003 |- || [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}</ref> |- || [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}</ref> |} === Furlanija - Julijska krajina === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |2009 |Decreto del Presidente della Regione 13. november 2009<ref>{{navedi splet| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25. november 2009 }}</ref> |- || [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423 |- || [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||<ref name=citta-taa/> Vedi<ref>{{navedi splet|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}</ref> |- || [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108 |- || '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983<ref>{{navedi splet|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}</ref> |- || [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39 |- || [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73 |- || [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72 |- || [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}</ref> |- || [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71 |- || '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840 | Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)<ref name=citta-ven/><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}</ref> |- |[[Ronke]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |2022 |Dekret predsednika dežele<ref>{{navedi splet| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-. marec -2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}</ref> |- || [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||<ref name=citta-ven/> |- || [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138 |- || [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||<ref>{{navedi knjigo|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10. december 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}</ref> |- || [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}</ref> |- || '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815<ref name="regia-ven">Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |} === Lacij === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]<ref>{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}</ref> |- |[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006<ref>{{navedi splet| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}</ref> |- || [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}} |- || [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||<ref>{{navedi splet| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}</ref> |- || [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location <!-- |website= Il Pontino.it -->|website=web.archive.org|date=1º. februar 2014|access-date=2. september 2020|archive-date=1. februar 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024<ref>{{navedi splet |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21. marec 2024 |access-date=13. april 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27. januar 2016 |access-date=27. januar 2016}}</ref> |- || [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989<ref>{{navedi splet|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref>{{navedi splet|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}</ref> |- || [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17. maj 1844<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}</ref> |- || [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4. avgust 1863<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}} </ref> |- || [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004 |- || [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli "Statuta Civitatis Ferentini"<ref>{{navedi splet |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}</ref> |- || [[Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title= Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}} |- || '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||<ref>Art. 2 dello Statuto comunale.</ref> |- || [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}} |- || [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23. september 1828 {{navedi vir}} |- || [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}</ref> |- || [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011 |- || [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011 |- || [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||<ref>{{navedi splet | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI<ref>{{navedi splet | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3. julij 1835 {{navedi vir}} |- || [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021 |- || [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja<ref>[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]</ref> |- || [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845<ref>Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.</ref> |- || [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842<ref>{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}} |- || [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23. maj 1837)<ref>{{navedi splet |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29. marec 2018 |access-date=29. marec 2018 |archive-date=30. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005<ref>{{navedi splet |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI<ref>{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}</ref> |- || [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11. november 1952)<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}</ref> |- || [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997 |- || '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' ("Urbe" per antonomasia sin dall'antichità)<ref>{{navedi knjigo|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}</ref> |- || [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII<ref>{{navedi splet| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}</ref> |- || [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 || |- || [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021<ref>{{navedi splet|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}</ref> |- || [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27. julij 2021<ref>{{navedi splet| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995 |- || [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929 |- || [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26. september 1843 |- || [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}</ref> |- || [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]<ref>{{navedi splet|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X<ref>{{navedi splet| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&id=644 |title= Comune di Zagarolo }}</ref> |} === Ligurija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alassio]] |[[Provincia di Savona|Savona]] |1540 |<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}</ref> |- || [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Bordighera]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}</ref> |- || [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}</ref> |- || [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006<ref>{{navedi splet|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648 | Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}</ref><ref name=":2">Creata "location di seconda classe" (rango di conte) durante il primo Impero francese.</ref> |- |[[Diano Marina]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}</ref> |- || [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006 |- || '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":3">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22. junij 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]</ref> |- || '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}</ref> |- || '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}</ref> |- |[[Luni]] |[[Provincia della Spezia|La Spezia]] |2021 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}</ref> |- || [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021 |- || [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]<ref>{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}</ref> |- || '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}<ref name=":2" /> |- |[[Sestri Levante]] |[[location metropolitana di Genova|Genova]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}</ref> |- || [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |} === Lombardija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}</ref> |- || [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref>{{navedi splet|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}</ref> |- || [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}</ref> |- || [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7. oktober 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; DPR 20. aprila 1954<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010<ref>"Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67"</ref> |- || '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom">Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.</ref><ref name=":8">{{navedi knjigo|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30. september 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}</ref> |- || [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}</ref><ref>{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}</ref> |- || [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594<ref>{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28. julij 2014}}</ref> |- || '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /><ref name=":4">Creata "Buona location" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25. julij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title="Non chiamatelo Comune: Bresso è location"}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}</ref> |- || [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}</ref> |- || [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}</ref> |- || [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19. november 2019|archive-date=30. julij 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}</ref> |- || [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}</ref> |- || [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18. julij 2012<ref>{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14. december 2015|archive-date=22. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}</ref> |- || [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}</ref> |- || [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}</ref> priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6. oktober 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975<ref>{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title= Comune di Casalpusterlengo - Statuto}}</ref> |- || [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17. maj 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}</ref> |- |[[Cassano d'Adda]] |[[location metropolitana di Milano|Milano]] |2009 |DPR 8. aprila 2009<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}</ref> |- || [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997<ref>{{navedi splet|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref>{{navedi knjigo|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}</ref> |- || [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002<ref>{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974<ref>{{navedi splet|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}</ref> |- || [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001 |- |[[Castiglione Olona]] |[[Provincia di Varese|Varese]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}</ref> |- || [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005 |- || [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 5. oktober 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957<ref>{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}</ref><ref>{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}</ref> |- || [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15. april 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}</ref><ref name=":0" /> |- || [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018 |- || [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}</ref> |- || '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002 |- || [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- |[[Erbusco]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2022 |[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&set=p.461885556131376&type=3 DPR 25. november 2022] |- || [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19. december 1860<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14. december 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}</ref>; riconoscimento DPCM 30. avgust 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gambolò]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2004 |DPR 23. aprila 2004<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}</ref> |- || [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27. december 2021 |archive-date=27. december 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27. junij 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21. december 2024 }}</ref> |- || [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024 |- || [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}</ref> |- || [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]] |[[Provincia di Mantova|Mantova]] |2016 |DPR 6. oktobra 2016<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}</ref> |- || [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003 |- |[[Gropello Cairoli]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2011 |DPR 3. maja 2011 |- |- || [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13. julij 2004 |- || '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22. junij 1848<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> riconfermato nel 1859<ref>{{navedi knjigo|capitolo=Decreto 9. julij 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&pg=PA69}}</ref> |- || [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018<ref>{{navedi splet|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26. april 2018|access-date=2. oktober 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006 |- || [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Lumezzane]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2012 |DPR 3. oktobra 2012<ref>{{navedi splet| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}</ref> |- || [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010 |- || [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}</ref> |- || '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996<ref>{{navedi splet|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}</ref> |- || [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011 |- || [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Mede]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1985 |DPR 6. avgusta 1985<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}</ref> |- || [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&A=2016&Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2. april 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11. april 1816<ref>{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}</ref>; location Regia dal 1857<ref name=regia-lom/> |- || [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000<ref>{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}</ref> |- || [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}</ref> |- |[[Nova Milanese]] |[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]] |2008 |DPR 9. januarja 2008<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30. november 2017 |access-date=31. marec 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, |- || [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date=. junij 2013 |pp= 15-16 }}</ref> |- || [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954<ref>{{navedi splet|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}</ref> |- |[[Palestro]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2006 |DPR 25. julij 2006<ref>{{navedi splet | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Ponte San Pietro]] |[[Provincia di Bergamo|Bergamo]] |2021 |DPR 8. aprila 2021<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julij 2006 |- || [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022<ref>{{navedi novice|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref>{{navedi splet|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}</ref> |- |[[Robbio]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1998 |DPR 22. aprila 1998<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}</ref> |- || [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003 |- || [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014 |- || [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019 |- || [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860 |- || [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021 |- || [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{navedi splet|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&ATPRSER=10112&pag=&ATPRTIP=&ATPRNUD=&date_delibere=&delibera_dal=&delibera_al=&ATPRGDE=&ATPRCAS=&ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}</ref> |- || [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31. januar 2014}}</ref> |- || [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19. november 2019 |archive-date= 20. september 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003 |- || [[Solferino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007 |DPR 2007<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11. marec 2010 |archive-date= 31. oktober 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |url-status= dead }}</ref> |- || '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31. oktober 1839<ref name=regia-lom/> |- || [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923<ref>{{navedi splet|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}</ref> |- || [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958<ref>{{navedi splet|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}</ref> |- || [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860<ref>{{navedi splet |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19. september 2013 |archive-date= 15. april 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8. julij 2008 |- || [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816<ref name=":0" /> |- |[[Varzi]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2021 |DPR 13. septembra 2021 |- || [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995<ref>{{navedi splet|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}</ref> |- || [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]<ref>title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2. februar 1532 {{navedi splet|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}</ref><ref name=citta-pie/><ref>Il title di "location" viene anche riconosciuto nel {{navedi splet |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30. marec 2019 |archive-date= 11. september 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}</ref> |- || [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950<ref>{{navedi splet|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}</ref> |- || [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8. junij 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}} |} === Marke === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017<ref>{{navedi splet|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio">Elencata tra le "location. maj ri". Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.</ref> |- |[[Arcevia]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |1817 |concesso da papa Pio VII 16. september 1817<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}</ref> |- || '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Bolognola]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}</ref> |- ||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; DPR 28. julij 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}</ref> |- || [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007 |- || [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020 |- || [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}} |- || [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}</ref> |- || [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Filottrano]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2002 |DPR 27. februarja 2002<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}</ref> |- || [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR<ref>{{navedi splet|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17. avgust 2016}}</ref> |- || [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di "location Regia" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23. januar 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}</ref>; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}} |- |[[Maiolati Spontini]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2022 |DPR 20. oktobra 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}</ref> |- || [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}</ref>; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001 |- || [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}} |- |[[Offida]] |[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] |1831 |Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831 |- || [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30. julij 1790 {{navedi vir}} |- || [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}} |- || '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio2">Elencata tra le "location grandi". Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48</ref> |- || [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da "borgo marinaro" cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}</ref> |- |[[Porto San Giorgio]] |[[Provincia di Fermo|Fermo]] |2011 |DPR 31. maja 2011<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}</ref> |- || [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}} |- |[[Potenza Picena]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] |2015 |DPR 29. oktobra 2015<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}</ref> |- || [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}} |- || [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] <ref>''Illius fulciti presidio'' del 30. julij 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}</ref> |- || [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org">{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}</ref><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it">{{navedi splet|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&TipoPag=prodente|url-status=dead}}</ref> |- || [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] <ref>{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21. januar 2015}}</ref> |- || [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trecastelli]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2018 |DPR 27. aprila 2018<ref>{{navedi splet |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di "location" }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla "''Emixum animi nostri stadium''" del 2. julij 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org"/><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it"/> |- || '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}</ref> |} === Molize === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23. december 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]<ref>{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.</ref> |- || [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> (come "Boiano") |- || '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000 |- || [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Roccamandolfi]] |[[Provincia di Isernia|Isernia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}</ref> |- || [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8. marec 2009|archive-date=20. oktober 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.</ref> |- |} === Piemont === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}} |- || [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name="citta-pie">Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.</ref> |- || '''[[Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=":3" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838<ref name="Cenni Storici">{{navedi splet|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6. december 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||<ref name=":2" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}</ref> |- || [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}</ref> |- || [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024<ref>{{navedi splet|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10. oktober 2024 |access-date=21. december 2024 }}</ref> |- || [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762<ref name=":7">{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}</ref> |- || '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984<ref>[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250703110302/https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf |date=2025-07-03 }} Statuto Comunale</ref> |- || [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]</ref> |- || [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Borgomasino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}</ref> |- || [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760<ref name=":7" />; priznanje z DCG 4. februarja 1935<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}</ref> |- || <!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --> [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006 |- || [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16. junij 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia<ref>[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&pg=PA374&lpg=PA374&dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&source=bl&ots=NUvRWFfVU2&sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&f=false]</ref>; LLPP 15. maj 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}</ref> |- || [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}} |- || [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9. januar 2022 |archive-date=9. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15. december 2011|archive-date=27. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Cherasco]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}</ref> |- || [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}} |- || [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Crescentino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1752 |15. junija 1752<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}</ref> |- || [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Dronero]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] |1749 |RP 3. avgusta 1749<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}</ref> |- |[[Giaveno]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2005 |DPR 7. novembra 2005<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}} |- |[[Grugliasco]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |1984 |DPR 2. marca 1984<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=27. maj 2025|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}</ref> |- || [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000 | DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}</ref> |- || '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005<ref>{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}</ref> |- || [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}</ref> |- || [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||<ref name=citta-pie/> RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}} |- || [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}} |- |[[Rivalta di Torino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2017 |DPR 25. oktobra 2017<ref>{{navedi splet |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27. november 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> <ref>{{GURI|Regio decreto 22. marec 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || <ref>[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&pg=PA583&lpg=PA583&dq=Rivoli+title+di+location&source=bl&ots=a-il9gf6zu&sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&q=Rivoli%20location&f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]</ref> |- || [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29. oktober 1511<ref name=citta-pie/><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17. december 2011|archive-date=23. september 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{navedi splet|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}</ref> |- || [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Santhià]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1997 |DPR 29. oktobra 1997<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}} |- || [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19. november 2019|archive-date=21. september 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''<ref name=":3" /><ref name=citta-pie/> |- || [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1763 |LLPP 7. januarja 1763<ref>{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}</ref> |- |[[Valenza, Italija|Valenza]] |[[Provincia di Alessandria|Alessandria]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}</ref> |- |[[Varallo]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}</ref> |- || [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||<ref>{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&Alias=Nebula&Lang=it-IT&ItemID=315&mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''. februar 2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.</ref> |- || '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||<ref>{{navedi splet | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}</ref> |} === Apulija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alessano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1994 |DPR 14. aprila 1994<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}</ref> |- || [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}</ref> |- || '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||<ref>{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=22. junij 2025|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}</ref> |- || [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003 |- || '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 <!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --> |- || '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935 |- |[[Bisceglie]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013</ref> |- || [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo<ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31. januar 2008}}</ref> |- |[[Bovino, Italija|Bovino]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |2016 |DPR 10. marca 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}</ref> |- || '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960<ref>{{navedi splet|title= Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}</ref><ref>Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136<ref>{{navedi splet|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}</ref> |- || [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da "paese" a "location" |access-date=28. februar 2011 | url-status = dead }}</ref> |- |[[Copertino]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}</ref> |- || [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- |[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18. junij 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}</ref> |- || [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}</ref> |- |[[Giovinazzo]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2018 |DPR 28. februarja 2018<ref>{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17. januar 2019}}</ref> |- |[[Gravina in Puglia]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2025 |DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi splet|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}} |- || [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935<ref>{{navedi splet | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- |[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}</ref> |- |[[Martano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1992 |DPR 29. februarja 1992<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}</ref> |- || [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>L'atto è riportato da {{navedi splet|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11. julij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002<ref>Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001 |- |[[Melissano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2003 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}</ref> |- || [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003 |- || [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935 |- || [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015</ref> |- || [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003 |- |[[Monte Sant'Angelo]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |1401 |concesso da papa Bonifacio IX<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Noicattaro]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}</ref> |- || [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936 | DPCM 16. decembra 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}</ref> |- || [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005<ref>{{navedi splet|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}</ref> |- || [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006<ref name=StemmCitt2006>{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}</ref> |- |[[Putignano]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2024 |art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000 |- || [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010 |- || [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013<ref>{{navedi splet|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> (ratifica del title del 1580) |- || [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sava, Italija|Sava]] |[[Provincia di Taranto|Taranto]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}</ref> |- |[[Specchia]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}</ref> |- || [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}</ref> |- |[[Surbo]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2007 |DPR 6. decembra 2007<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610 |- || [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}</ref> |- || [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002<ref>{{navedi knjigo |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}</ref> |- || [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004 |- |[[Troia, Italija|Troia]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}</ref> |- || [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref name=StemmCitt2006 /> |- || [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004 |- |[[Vieste]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}</ref> |} === Sardinija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28. avgust 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici<ref name="regia-sar1">Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.</ref> |- || [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30. september 1499<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]<ref name=regia-sar1/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{navedi splet|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836<ref name="regia-sar2">Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).</ref> |- || [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/> |- || [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2. maj 2021|access-date=2. maj 2021}}</ref> |- || '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025<ref>{{navedi novice|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14. marec 2025 |access-date=4. april 2025}}</ref> |- || [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28. maj 2013|access-date=17. junij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18. oktober 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004<ref>{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23. marec 2009|archive-date=24. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.</ref> |} === Sicilija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt |- || [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005 |- || [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{navedi novice |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27. januar 2020 |access-date=27. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20. julij 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}</ref> |- || '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631<ref>{{navedi splet| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}</ref> |- || [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}</ref> |- || [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22. maj 1554, esecutoriato il 16. junij 1554<ref>Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152</ref> |- || [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}</ref> |- || [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009<ref>{{navedi splet | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16. december 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}</ref> |- || '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}} |- || [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987<ref>{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}</ref> |- || [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}</ref> |- || '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}} |- || [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}</ref> |- || [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}</ref> |- || [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{navedi splet|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10. marec 2020}}</ref> |- || '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}</ref> |- || [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}</ref> |- || [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 <ref>{{navedi splet |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4. marec 2025 |access-date=10. april 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987<ref>{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}</ref> |- || [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27. junij 1543<ref name=nobile-min>Contratto del 18. april 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27. junij 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, "Mineo", 1995. Cfr. L'allegato "B" dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30. julij 2004.</ref> |- |[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || <ref>{{navedi splet|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19. junij 2023|language=it|access-date=20. junij 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> DPR del 26. maj 2023 |- || [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}</ref> |- || [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}} |- || [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}</ref> |- || [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933<ref name=ACSFascCom /> (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}}) |- |[[Nicosia, Italija|Nicosia]] |[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}</ref> |- |[[Noto, Italija|Noto]] |[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}</ref> |- || [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- |[[Partinico]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] |1800 |25. aprila 1800<ref>{{navedi splet| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}</ref> |- || [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}</ref> (1473, 1753 {{navedi vir}}) |- || [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Polizzi Generosa]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}</ref> |- || [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009 |- || '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7. avgust 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}</ref> |- |[[Rometta]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}</ref> |- || [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sambuca di Sicilia]] |[[Provincia di Agrigento|Agrigento]] | |''ab antiquo''<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18. marec 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}</ref> |- |[[Santa Lucia del Mela]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}</ref> |- || [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]] || ||{{navedi vir}} |- || '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}} |- |[[Sutera]] |[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}</ref> |- || [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589<ref>{{navedi splet|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}}</ref> |- || [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015<ref>''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11. december 2015.</ref> |- |[[Tusa]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}</ref> |- |[[Vittoria, Italija|Vittoria]] |[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]] |1984 |DPR 10. januarja 1984<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}</ref> |- |[[Vizzini]] |[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}</ref> |} === Toskana === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name="nobile-tos">Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{navedi splet |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.</ref> |- || [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17. maj <ref name=ACSFascCom /> |- || [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Calci]] |[[Provincia di Pisa|Pisa]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}</ref> |- |[[Capoliveri]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}</ref> |- || '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010<ref>{{navedi splet | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2,. marec 2010 |access-date=5. december 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017<ref>{{navedi splet|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30. marec 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31. marec 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}</ref> |- || [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019 |- || [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998 |- || [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || <ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}</ref> |- || [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001 |- || [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016 |- || '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6. julij 1848 {{navedi vir}} |- || [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}</ref> |- |[[Fucecchio]] |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]] | |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}</ref> |- || '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''<ref name=storiasanti>Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&nbsp;123–127.</ref> |- || '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e 1750 |Cer. 19. marec 1606<ref>Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}</ref> e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]<ref>{{navedi splet|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30. avgust 2015}}</ref> |- || [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}</ref> |- |[[Monsummano Terme]] |[[Provincia di Pistoia|Pistoia]] |1993 |DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021<ref>{{navedi splet| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}</ref> |- || [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce "Storia" sul website del comune}}</ref> |- || [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e 1750 | Bolla papale 10. november 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/><ref>Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> |- || [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007 |- || [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}</ref> |- || [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462 2004 | 13. avgust 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]] Lettera del 15. marec 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica<ref>{{navedi splet|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23. avgust 2015}}</ref> |- || [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}} |- || [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927 |- || '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata "location imperiale" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220<ref>{{navedi splet |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23. avgust 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}</ref>; DPR 20. oktober 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17. maj 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Portoferraio]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] |1637 |<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/| title = Città di Portoferraio – (LI)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4. april 2018 |archive-date=4. april 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}</ref> |- || [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di "location" a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29. maj 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref>Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.</ref>; DPR 17. julij 2014<ref>{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}</ref> |- || [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22. september 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/>; DCG 26. marec 1935<ref name=ACSFascCom />, trascritto dalla Consulta Araldica il 28. marec 1935 |- || [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7. junij 1820<ref>{{navedi splet|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10. junij 2021|access-date=15. februar 2022}}</ref> |- || [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021<ref>{{navedi novice|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15. februar 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007<ref>{{navedi splet|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}</ref> |- || [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954<ref name=ACSFascCom /><ref>{{navedi splet|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º. oktober 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750<ref name=nobile-tos/> |} === Trentino - Južna Tirolska === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Ala, Italija|Ala]] |[[Provincia autonoma di Trento|Trento]] |1765 |decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}</ref> |- || [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||<ref name="citta-taa">location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]</ref> |- || [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A<ref>{{navedi splet|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11. april 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}</ref> |- || [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894<ref name=citta-taa/> |- || [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||<ref>{{navedi splet|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15. oktober 2012}}</ref> |- || [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||<ref>{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''</ref> |- || '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||<ref>Nel 1888 Trento ottenne lo status di "location a statuto proprio": Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su "Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana"'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.</ref> |- || [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||<ref name=citta-taa/> |} === Umbrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}} |- || [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|<ref>{{navedi splet| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/ |title=Campello su Clitunno ora può essere chiamata Città|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}} |- || [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || |{{navedi vir}} |- || [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{navedi splet |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26. november 2023 |access-date=31. januar 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]] |- || [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/| title=Città di Montecastrilli – (TR)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9. maj 1848 di [[Papa Pio IX]]<ref>{{navedi knjigo | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9. maj 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location " … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…"}} Si veda anche: {{navedi knjigo | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}</ref> |- || [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951<ref>Statuto comunale articolo 1{{navedi splet |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29. marec 2002 |access-date=31. januar 2024}}</ref> |- || [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/| title= Comune di Nocera Umbra – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/| title=Città di Norcia – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/| title=Città di Sellano – (PG)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- ||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale) |- || '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}} |- || [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781<ref>{{navedi splet| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}</ref> |} === Dolina Aoste === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||<ref name=citta-pie/> |} === Veneto === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||<ref>{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}</ref> |- || [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{navedi splet |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º. december |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15. november 2012 |access-date=9. oktober 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931<ref name="citta-ven">Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |- || [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817<ref name=citta-ven/>, DCG 4. avgusta 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''<ref name="regia-ven" />) |- || '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/> |- || [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013</ref> |- || [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021 |- || [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009 |- || [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021 |- || [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5. november 1860<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.</ref> |- | [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004<ref>{{navedi splet| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17. julij 2015}}</ref> |- || [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}} |- || [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24. marec 2025 }}</ref> |- || [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=citta-ven/> |- || [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6. maj 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}</ref> |- || [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007 |- || [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||<ref name=citta-ven/>, DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011 |- || [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||<ref name=citta-ven/>, DCG 28. aprila 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6. avgust 1832<ref name=citta-ven/> |- || [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref>{{navedi splet|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}</ref> |- || [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12. marec 2025 }}</ref> |- || [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962<ref>{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Mestre]]<ref>Nel 1926 (R.D. 15. julij ) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.</ref>|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923<ref>{{navedi splet |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13. september 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}</ref><ref>{{navedi splet|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&pg=PA107&lpg=PA107&dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&source=bl&ots=U8N8DS1zRv&sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&hl=it&sa=X&ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13. september 2015}}</ref> |- || [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002 |- || [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title= Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Montecchio. maj re]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}} |- || [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- ||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- ||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019<ref>{{navedi novice|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25. oktober 2019 |access-date= 7. april 2025 }}</ref> |- || [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999<ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21. september 2014 |archive-date=5. marec 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |url-status=dead }}</ref> |- || [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15. julij 2011<ref name="pastrengo">{{navedi splet|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1. december 2011}}</ref> |- |[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006<ref>{{navedi novice| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7. maj 2006}}</ref> |- || [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021 |- || [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26. november 1835<ref name=citta-ven/><ref>Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{navedi splet |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.</ref> |- || [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14. november 2001<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|date==05-12-2013|archive-date=10. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022 |- || [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |2014 |DPR 23. oktobra 2014<ref>{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/| title=Città di Rosolina – (RO)|access-date=2.7.2026}}</ref> |- || '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5. september 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{navedi knjigo|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10. julij a tutto. december 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}</ref> |- || [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968<ref>{{navedi splet|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}</ref> |- || [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||<ref>DPR 3. junija 2009</ref> |- || [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||<ref name=citta-ven/>, DM 29. avgusta 1870<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |1997 |DPR 2. septembra 1997<ref>{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}</ref> |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |1845 e 1857 |<ref>{{navedi splet|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&p_p_lifecycle=1&p_p_state=normal&p_p_mode=view&template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26. september 2018}}</ref> |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |2023 |DPR 22. junija 2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title "location di Trebaseleghe"|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5. julij 2023}}</ref> |- || '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955<ref>{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15. maj 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}</ref> |- || '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/><ref name=":4" />; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- |[[Vigonza]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |2015 |DPR 26. junija 2015<ref>{{navedi splet|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}</ref> |- || [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}} |- || [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6. julij 2010 |- || [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- |} == Mesto kot bivalno središče == {{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}} Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''. Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto) {| class="wikitable" |----- valign="top" | *[[Abano Terme]] *[[Acerbo]] *[[Acerra]] *[[Acireale]] (*) *[[Acqui Terme]] *[[Acri]] *[[Adrano]] *[[Adria]] *[[Afragola]] *[[Agrigento]] (*) *[[Alatri]] *[[Albano Laziale]] *[[Albenga]] *[[Alcamo]] *[[Alessandria]] * *[[Altamura]] (*) *[[Amalfi]] *[[Anagni]] *[[Ancona]] * *[[Andria]] *[[Angri]] *[[Anzio]] (*) *[[Aosta]] *[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*) *[[Arbatax]] *[[Arco]] *[[Ardea, Lacij|Ardea]] *[[Arezzo]] * *[[Ariccia]] *[[Arzignano]] *[[Ascoli Piceno]] (*) *[[Asola]] *[[Assemini]] *[[Assisi]] *[[Asti]] *[[Augusta]] *(*) *[[Avellino]] *[[Avezzano]] *[[Avola]] *[[Bagheria]] *[[Bagnacavallo]] *[[Bagno a Ripoli]] *[[Bari]] **(**) *[[Barletta]] (*) *[[Bassano del Grappa]] *[[Bastia Umbra]] *[[Battipaglia]] *[[Belluno]] *[[Belpasso]] *[[Benevento]] *[[Bergamo]] * *[[Biancavilla]] *[[Biella]] *[[Bisceglie]] *[[Bitonto]] (*) *[[Bologna]] **(**) *[[Bolzano]] / Bozen * *[[Borgomanero]] *[[Borgo San Lorenzo]] *[[Brescia]] ** *[[Bressanone]]/Brixen *[[Brindisi]] * *[[Brisighella]] *[[Bussolengo]]  *[[Busto Arsizio]] (*) | *[[Cagliari]] *(*) *[[Caltagirone]] *[[Caltanissetta]] (*) *[[Camaiore]] *[[Campobasso]] *[[Canicattì]] *[[Canosa di Puglia]] *[[Cantù]] *[[Capoterra]] *[[Carate Brianza]] *[[Carbonia]] *[[Carini]] *[[Carlentini]] *[[Carrara]] (*) *[[Carpi]] (*) *[[Casale Monferrato]] *[[Casalgrande]] *[[Caserta]] *[[Casoria]] *[[Cassano Magnago]] *[[Castelfranco Emilia]] *[[Castelfranco Veneto]] *[[Castel Gandolfo]] *[[Castellammare di Stabia]] *[[Castel San Pietro Terme]] *[[Castelvetrano]] *[[Castiglione delle Stiviere]] *[[Castrovillari]] *[[Catania]] **(**) *[[Catanzaro]] * *[[Cattolica]] *[[Cava de' Tirreni]] *[[Ceccano]] *[[Cecina]]     *[[Cefalù]] *[[Cerignola]] *[[Cerveteri]] *[[Cervia]] *[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli *[[Cesano Maderno]] *[[Cesena]] (*) *[[Cesenatico]] *[[Chiavari]] *[[Chieri]] *[[Chieti]] *[[Chioggia]] *[[Chiusi]] *[[Chivasso]] *[[Campi Bisenzio]] *[[Cittadella]] *[[Città di Castello]] *[[Čedad]] / Cividale del Friuli *[[Civita Castellana]] *[[Civitanova Marche]] *[[Civitavecchia]] *[[Codogno]] *[[Codroipo]] *[[Colle di Val d'Elsa]] *[[Collegno]] *[[Como]] (*) *[[Conegliano]] *[[Cordenons]] | *[[Corigliano Calabro]] *[[Correggio (mesto)]] *[[Comiso]] *[[Cortina d'Ampezzo]] *[[Cortona]] *[[Cosenza]] (*) *[[Crema]] *[[Cremona]] (*) *[[Crotone]] (*) *[[Cuneo]] *[[Desenzano del Garda]] *[[Desio]] *[[Domodossola]] *[[Eboli]] *[[Empoli]] *[[Enna]] *[[Erba]] *[[Ercolano]] *[[Erice]] *[[Fabriano]] *[[Faenza]] *[[Falconara Marittima]] *[[Fano]] *[[Fasano]] *[[Favara]] *[[Feltre]] *[[Ferentino]]   *[[Fermo]]   *[[Ferrara]] * *[[Fidenza]] *[[Firence]] **(**) *[[Fiumicino]] *[[Floridia]]    *[[Foggia]] * *[[Foligno]] *[[Follonica]] *Fondi *[[Forlì]] * *[[Forlimpopoli]] *[[Formia]] *[[Formigine]] *[[Francavilla Fontana]] *[[Frascati]] *[[Frosinone]] *[[Fucecchio]] *[[Gaeta]] *[[Gallarate]] *[[Gallipoli]] *[[Gela]] (*) *[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli) *[[Genova]] ***(*) *[[Genzano di Roma]] *[[Giarre]] *[[Ginosa]] *[[Gioia Tauro]] *[[Giulianova]] *[[Giugliano in Campania]] *[[Gorgonzola, Milano]] *[[Gorica]] (Gorizia) *[[Grado]] * [[Grosseto]] (*) *[[Grottaferrata]] *[[Grottaglie]] | *[[Grugliasco]] *[[Gualdo Tadino]] *[[Guastalla]] *[[Gubbio]] *[[Guidonia Monticello]](*) *[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]] *[[Imola]] *[[Imperia]] *[[Isernia]] *[[Ispica]] *[[Jesi]] *[[Jesolo]] *[[L'Aquila]] *[[Lamezia Terme]] (*) *[[La Spezia]] *[[Latina]] * *[[Latisana]] *[[Lecce]] (*) *[[Lecco]] *[[Legnano]] *[[Lentini]] *[[Licata]] *Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]] *[[Lido di Venezia]] *[[Lissone]] *[[Livorno]] * *[[Lodi]] *[[Loreto]] *[[Lucca]] (*) *[[Lucera]] *[[Lugo, Italija]] *[[Macerata]] *[[Manduria]] *[[Manfredonia]] *[[Maniago]] *[[Mantova]] (*) *[[Manzano]] *[[Mariano Comense]] *[[Marano di Napoli]] *[[Marsala]] (*) *[[Marsciano]] *[[Martellago]] *[[Martina Franca]] (*) *[[Massa]] *[[Massafra]] *[[Massarossa]] *[[Matera]] *[[Mazara del Vallo]] *[[Melfi]] *[[Merano]] *[[Messina]] ** *[[Milano]] ****(*) *[[San Miniato]] *[[Misilmeri]] *[[Mira, Italija|Mira]] *[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] *[[Mirano]] *[[Modena]] *(*) *[[Modica]] (*) *[[Mogliano Veneto]] | *[[Molfetta]] *[[Moncalieri]] *[[Mondovì]] *[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone) *[[Monreale]] *[[Monselice]] *[[Monserrato]] *[[Montalcino]] *[[Montebelluna]] *[[Montecchio. maj re]] *[[Montefiascone]] *[[Montemurlo]]  *[[Montepulciano]] *[[Monte San Savino]] *[[Montesilvano]] *[[Montevarchi]] *[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia *[[Neapelj]] (Napoli ****) *[[Narni]] *[[Nettuno]] *[[Nicastro]] *[[Nichelino]] *[[Nocera Inferiore]] *[[Nola]] *[[Noto]] *[[Novara]] * *[[Novi Ligure]] *[[Oderzo]] *[[Olbia - Tempio|Olbia]] *[[Orosei]] *[[Oristano]] *[[Ortona]] *[[Orvieto]] *[[Osimo]] *[[Ostuni]] *[[Pachino]] *[[Padova]] ** *[[Paese]]    *[[Pagani]] *[[Palermo]] ***(*) *[[Palestrina]] *[[Palma di Montechiaro]] *[[Palmanova]] *[[Palmi]] *[[Parma]] *(*) *[[Partinico]] *[[Paternò]] *[[Pavia]] *[[Perugia]] * *[[Pesaro]] (*) *[[Pescara]] * *[[Pescia]] *[[Piacenza]] * *[[Pienza]] *[[Pietrasanta]] *[[Pinerolo]] *[[Piombino]] *[[Pisa]] (*) *[[Pistoia]] (*) *[[Pitigliano]] *[[Pizzo]] *[[Poggibonsi]] *[[Pomezia]] | *[[Pompeji]] *[[Pontassieve]] *[[Pontedera]] *[[Porcia]] *[[Pordenone]] *[[Portici]] *[[Porto Empedocle]] *[[Portoferraio]] *[[Portogruaro]] *[[Potenza]] (*) *[[Potenza Picena]] *[[Pozzallo]] *[[Pozzuoli]] (*) *[[Prato]] ** *[[Quarrata]] *[[Quartu Sant'Elena]] (*) *[[Ragusa]] (*) *[[Rapallo]] *[[Ravena]] * *[[Recanati]]    *[[Reggio di Calabria]] *(*) *[[Reggio Emilia]] *(*) *[[Rende]] *[[Rho]] (*) *[[Ribera]] *[[Riccione]] *[[Rieti]] *[[Rimini]] * *[[Riva del Garda]] *[[Rivoli, Piemont|Rivoli]] *[[Rim]] (Roma) ****(*) *[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari) *[[Rosarno]] *[[Roseto degli Abruzzi]] *[[Rosolini]]   *[[Rossano]] *[[Rovigo]] *[[Ruma, Italija]] *[[Sabaudia]] *[[Sacile]] *[[Salerno]] * *[[Salò]] *[[Salsomaggiore Terme]] *[[San Benedetto del Tronto]] *[[San Bonifacio]] *[[San Dona di Piave]] *[[San Gimignano]] *[[San Giovanni Lupatoto]] *[[San Quirico d'Orcia]] *[[Sanremo]] *[[Sansepolcro]] *[[San Severo]] *[[Sarno]] *[[Saronno]] *[[Sarzana]] *[[Sassari]] * *[[Sassuolo]] *[[Savigliano]] *[[Savignano sul Rubicone]] *[[Savona]] *[[Scafati]] *[[Scandiano]] *[[Sesto Fiorentino]] *[[Scandici]] *[[Sciacca]] *[[Schio]] | *[[Scicli]] *[[Scorzè]] *[[Segni]] *[[Selargius]] *[[Senigallia]] *[[Seregno]] *[[Seriate]] *[[Sestu]] *[[Sestri Levante]] *[[Settimo Torinese]] *[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]] *[[Siderno]] *[[Siena]] (*) *[[Sinnai]] *[[Sirakuze]] * *[[Sondrio]] *Sora *[[Sorrento]] *[[Spello]] *[[Spilimbergo]] *[[Spinea]] *[[Spoleto]] *[[Staranzano]] *[[Sulmona]] *[[Suzzara]] *[[Taormina]] *[[Taranto]] * *[[Tarkvinija]] (prej Corneto) *[[Tauria Nova]] *[[Trbiž]] (Tarvisio) *[[Teramo]] *[[Termini Imerese]] *[[Terracina]] *[[Terni]] * *[[Thiene]] *[[Tivoli (Rim)|Tivoli]] *[[Todi]] *[[Tolentino]] *[[Tolmeč]] (Tolmezzo) *[[Torino]] ***(*) *[[Torre Annunziata]] *[[Torre del Greco]] *[[Tortona]] *[[Trani]] *[[Trapani]] *[[Trento]]* *[[Treviso]] *[[Trst]] / Trieste** *[[Valenza]] *[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)* *[[Urbino]] *[[Valdagno]] *[[Varese]] (*) *[[Vasto]] *[[Velletri]] *[[Venaria Reale]] *[[Benetke]] ** (Venezia) *[[Ventimiglia]] *[[Verbania]] | *[[Vercelli]] *[[Veroli]] *[[Verona]] ** *[[Viadana]] *[[Viareggio]] *[[Vibo Valentia]] *[[Vicenza]] *(*) *[[Vigevano]] *[[Vigonza]] *[[Vigevano|Villabate]] *[[Villafranca di Verona]] *[[Vetralla]] *[[Vinci]] *[[Viterbo]] *[[Vittoria]] (*) *[[Vittorio Veneto]] *[[Voghera]] *[[Volterra]] |} == Glej tudi == *[[italijanske občine]] *[[Seznam mest v Italiji]] [[Kategorija:Geografija Italije]] 5ssvth3x7aata1nkdgo7l5n7ulzwqa5 0 98409 6721351 6713359 2026-07-29T06:03:32Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Carcar.jpg z [[c:File:Carduelis_carduelis_(2012).jpg|Carduelis_carduelis_(2012).jpg]] 6721351 wikitext text/x-wiki {{tocright}} '''Seznam ptic v Sloveniji''' navaja 380 prostoživečih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptiči|ptic]], ki so bile potrjeno opažene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] med letoma 1800 in 2011 ter so navedene v zadnjem preglednem seznamu komisije za redkosti [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije|Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] iz leta 2012, poleg njih pa še 35 vrst, ki so bile v naravo vnešene umetno in v Sloveniji niso vzpostavile prostoživeče [[populacija (ekologija)|populacije]] - te niso del uradnega seznama in se ne upoštevajo pri skupnem številu vrst.<ref>{{navedi revijo |last1=Hanžel |first1=Jurij |last2=Šere |first2=Dare |year=2012 |title=Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst |journal=[[Acrocephalus]] |volume=32 |issue=150/151 |pages=143-203}}</ref> Število 380 predstavlja skoraj 40 % vseh vrst, ki so navedene na uradnem seznamu ptic zahodne [[Palearktika|Palearktike]] Združenja evropskih komisij za redkosti (AERC).<ref name="AERC">{{navedi splet| author1=Crochet, P.-A. |author2=Joynt, G. |date=december 2011 |url=http://www.aerc.eu/DOCS/AERC%20WPlist%20species%20December%202011.pdf |title=AERC list of Western Palearctic birds |publisher=Association of European Records and Rarities Committees}}</ref> Seznam je urejen po [[red (biologija)|redovih]] ptic; vrstni red sledi sistemu, kot ga uporablja uradni seznam AERC,<ref name="AERC"/> le vrste brez prostoživečih populacij so združene na koncu vsakega reda in označene s temnejšo barvo. Navaja slovensko ime, nekatera druga bolj znana slovenska imena za to vrsto, [[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] vrste, kategorijo in morebitni varstveni status. Kategorije so: * '''A''': prostoživeča vrsta, ki je bila opažena vsaj enkrat od leta 1950 * '''B''': prostoživeča vrsta, ki po letu 1949 ni bila več zabeležena na ozemlju Slovenije * '''C''': iz ujetništva namerno spuščena ali pobegla vrsta, ki uspeva v naravi (ima gnezdečo [[populacija (biologija)|populacijo]]). ** '''C1''': vrsta, ki se pojavlja zgolj kot posledica človekovega vnašanja v naravo. ** '''C2''': vrsta, ki jo je v naravo vnesel človek, vsaj določen delež gnezdečih osebkov te vrste pa je naravnega izvora. ** '''C3''': vrste, ki jih je človek uspešno naselil na območje nekdanje razširjenosti. ** '''C4''': udomačena vrsta s populacijo v naravi. ** '''C5''': vrsta, ki izhaja iz naturaliziranih populacij v tujini. * '''D''': vrsta z nejasnim poreklom (ni del uradnega seznama). * '''E''': posamezni osebki vrste, pobegle iz ujetništva (ni del uradnega seznama). Nekaj vrst je istočasno uvrščenih v več kategorij, saj lahko opažanja izhajajo iz različnih populacij. V predzadnjem stolpcu je naveden varstveni status vrste. Na prvem mestu je ikona kategorije ogroženosti po kriterijih [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] (IUCN; ''[[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam]]'', različica 2012.2),<ref>{{navedi splet| url=http://www.iucnredlist.org/ |title=The IUCN Red List of Threatened Species 2012.2 |publisher=Svetovna zveza za varstvo narave |accessdate=4.12.2012}}</ref> na drugem pa je označena morebitna zaščita po direktivi [[Evropski svet|Evropskega sveta]] 2009/147/EC, t. i. [[ptičja direktiva|ptičji direktivi]] (kodificirana različica z dne 30. novembra 2009).<ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:020:0007:0025:SL:PDF |title=DIREKTIVA 2009/147/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) |date=26.10.2010 |journal=Uradni list Evropske unije |volume=20 |pages=7–25}}</ref> Označen je za vrste, vključene v Prilogo I direktive; ta vsebuje vrste, ki veljajo za posebej ogrožene in se njihove [[Habitat (ekologija)|habitate]] varuje, trgovina z živimi ali mrtvimi osebki pa je prepovedana. Varstveni status v Sloveniji ni posebej označen, saj so z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|zavarovane]] vse v Sloveniji prostoživeče vrste ptic, razen [[mlakarica|mlakarice]], [[fazan]]a, [[jerebica|jerebice]], [[domači golob|domačega goloba]], [[siva vrana|sive vrane]], [[šoja|šoje]] in [[sraka|srake]].<ref>{{navedi splet |title=Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, |publisher=[[Register predpisov Slovenije]] |date=20.11.2006 |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED2386.html |accessdate=2012-12-08 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512130053/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED2386.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080512130053/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_URED2386.html |date=2008-05-12 }}</ref> Zadnji stolpec je namenjen fotografiji vrste. [[Operjenost]] ptic se lahko bistveno razlikuje glede na starost, spol ter letni čas, zato slika ne ponazarja izgleda vseh predstavnikov vrste. === Plojkokljuni === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[labod grbec]] || || ''Cygnus olor'' || A/C2 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Mute swan Vrhnika.jpg|100px|Labod grbec]] |- | [[mali labod]] || || ''Cygnus columbianus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Cygnus bewickii 01.jpg|100px|Mali labod]] |- | [[labod pevec]] || || ''Cygnus cygnus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Whooper Swan RWD2.jpg|100px|Labod pevec]] |- | [[njivska gos]] || || ''Anser fabalis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tundra_Bean_Goose_(Anser_serrirostris),_Baltasound_-_geograph.org.uk_-_1725779.jpg|100px|Njivska gos]] |- | [[kratkokljuna gos]] || || ''Anser brachyrhynchus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anser brachyrhynchus (Norway).jpg|100px|Kratkokljuna gos]] |- | [[beločela gos]] || || ''Anser albifrons'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Anser albifrons flavirostris''</ref> || [[Slika:Anser albifrons albifrons Swallow Pond 2.jpg|100px|Beločela gos]] |- | [[mala gos]] || || ''Anser erythropus'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Anser erythropus.jpg|100px|Mala gos]] |- | [[siva gos]] || || ''Anser anser'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Greylag Goose - St James's Park, London - Nov 2006.jpg|100px|Siva gos]] |- | [[kanadska gos]] || || ''Branta canadensis'' || C5 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Canada Goose (Branta canadensis) RWD.jpg|100px|Kanadska gos]] |- | [[grivasta gos]] || || ''Branta bernicla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Branta bernicla bernicla - Brent-Goose.jpg|100px|Grivasta gos]] |- | [[rdečevrata gos]] || || ''Branta ruficollis'' || A || {{IUCN-ikona|EN}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Red-breasted Goose (Branta ruficollis) RWD2.jpg|100px|Rdečevrata gos]] |- | [[nilska gos]] || || ''Alopochen aegyptiaca'' || C5/E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Alopochen aegyptiaca, Masai Mara, Kenya.jpg|100px|Nilska gos]] |- | [[rjasta kozarka]] || || ''Tadorna ferruginea'' || C5 || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Ruddy.shelduck.arp.2.750pix.jpg|100px|Rjasta kozarka]] |- | [[duplinska kozarka]] || || ''Tadorna tadorna'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Brandgans (Tadorna tadorna).jpg|100px|Duplinska kozarka]] |- | [[mandarinka]] || || ''Aix galericulata'' || C5 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Mandarinente männlich.JPG|100px|Mandarinka]] |- | [[žvižgavka]] || || ''Anas penelope'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anas penelope 001.jpg|100px|Žvižgavka]] |- | [[konopnica]] || || ''Anas strepera'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anas-strepera-001.jpg|100px|Konopnica]] |- | [[kreheljc]] || || ''Anas crecca'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Teal (Anas crecca) (1).jpg|100px|Kreheljc]] |- | [[ameriški kreheljc]] || || ''Anas carolinensis'' || A || {{IUCN-ikona|NE}} || [[Slika:Anas carolinensis FWS.jpg|100px|Ameriški kreheljc]] |- | [[mlakarica]] || || ''Anas platyrhynchos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Mallard on Lake Bled.jpg|100px|Mlakarica]] |- | [[dolgorepa raca]] || || ''Anas acuta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Northern Pintails (Male & Female) I IMG 0911.jpg|100px|Dolgorepa raca]] |- | [[reglja]] || || ''Anas querquedula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Garganey (Anas querquedula) RWD3.jpg|100px|Reglja]] |- | [[raca žličarica]] || || ''Anas clypeata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Northern Shoveler Anas clypeata.jpg|100px|Raca žličarica]] |- | [[tatarska žvižgavka]] || || ''Netta rufina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Kolbenente männlich.JPG|100px|Tatarska žvižgavka]] |- | [[sivka (raca)|sivka]] || || ''Aythya ferina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Aythya ferina Sandwell 2.jpg|100px|Sivka]] |- | [[kostanjevka (raca)|kostanjevka]] || || ''Aythya nyroca'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Aythya nyroca 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Kostanjevka]] |- | [[čopasta črnica]] || || ''Aythya fuligula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Aythya-fuligula Tufted-Duck.jpg|100px|Čopasta črnica]] |- | [[rjavka]] || || ''Aythya marila'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Aythya marila3.jpg|100px|Rjavka]] |- | [[gaga (ptič)|gaga]] || || ''Somateria mollissima'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Somateria mollissima no.JPG|100px|Gaga]] |- | [[zimska raca]] || || ''Clangula hyemalis'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} || [[Slika:Long-tailed-duck.jpg|100px|Zimska raca]] |- | [[črna raca]] || || ''Melanitta nigra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common Scoter Melanitta nigra, Hrafnsönd, Iceland (crop).jpg|100px|Črna raca]] |- | [[beloliska]] || || ''Melanitta fusca'' || A || {{IUCN-ikona|EN}} || [[Slika:Wwscoter12.JPG|100px|Beloliska]] |- | [[Zvonec (ptica)|zvonec]]|| || ''Bucephala clangula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Bucephala clangula ja 03.jpg|100px|Zvonec]] |- | [[mali žagar]] || || ''Mergellus albellus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Smew RWD1.jpg|100px|Mali žagar]] |- | [[srednji žagar]] || || ''Mergus serrator'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Mergus serrator.jpg|100px|Srednji žagar]] |- | [[veliki žagar]] || || ''Mergus merganser'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Mergus-merganser-americanus-001.jpg|100px|Veliki žagar]] |- | [[belolična trdorepka]] || || ''Oxyura jamaicensis'' || C5 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Ruddy duck 2.jpg|100px|Belolična trdorepka]] |- style="background:#DADADA" | [[rumeni žvižgač]] || || ''Dendrocygna bicolor'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Dendrocygna bicolor wilhelma.jpg|100px|Rumeni žvižgač]] |- style="background:#DADADA" | [[črni labod]] || || ''Cygnus atratus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Black swan jan09.jpg|100px|Črni labod]] |- style="background:#DADADA" | [[labodja gos]] || || ''Anser cygnoides'' || E || {{IUCN-ikona|VU}} || [[Slika:Anser cygnoides dom Hoeckergans 2.jpg|100px|Labodja gos]] |- style="background:#DADADA" | [[tibetanska gos]] || || ''Anser indicus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Bar-headed Goose - St James's Park, London - Nov 2006.jpg|100px|Tibetanska gos]] |- style="background:#DADADA" | [[belolična gos]] || || ''Branta leucopsis'' || D || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Barnacle Goose - Branta leucopsis.jpg|100px|Belolična gos]] |- style="background:#DADADA" | [[formoški kreheljc]] || || ''Anas formosa'' || D || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anas.formosa.4.jpg|100px|Formoški kreheljc]] |- style="background:#DADADA" | [[čipkasta raca]] || || ''Callonetta leucophrys'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Callonetta leucophrys 2.jpg|100px|Čipkasta raca]] |- style="background:#DADADA" | [[gosja raca]] || || ''Chenonetta jubata'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Chenonetta jubata1.jpg|100px|Gosja raca]] |- style="background:#DADADA" | [[čilska žvižgavka]] || || ''Anas sibilatrix'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Chiloe wigeon 2.jpg|100px|Čilska žvižgavka]] |- style="background:#DADADA" | [[hotentotski kreheljc]] || || ''Anas hottentota'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anatra ottentotta (Zurich zoo).jpeg|100px|Hotentotski kreheljc]] |- style="background:#DADADA" | [[kapucasti žagar]] || || ''Lophodytes cucullatus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:HoodMerg23.jpg|100px|Kapucasti žagar]] |} === Kure === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[gozdni jereb]] || leščerka || ''Bonasa bonasia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Tetrastes bonasia 2.jpg|100px|Gozdni jereb]] |- | [[belka]] || snežni jereb || ''Lagopus muta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsti ''Lagopus muta pyrenaicus'' in ''L. m. helveticus''</ref> || [[Slika:Rock Ptarmigan (Lagopus Muta).jpg|100px|Belka]] |- | [[ruševec]] || škarjevec, mali petelin || ''Tetrao tetrix'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Tetrao tetrix tetrix''</ref> || [[Slika:Birkhahn.jpg|100px|Ruševec]] |- | [[divji petelin]] || veliki petelin || ''Tetrao urogallus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Auerhahn-balz.jpg|100px|Divji petelin]] |- | [[kotorna]] || skalna jerebica || ''Alectoris graeca'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Steinhuhn.jpg|100px|Kotorna]] |- | [[Jerebica (ptica)|jerebica]] || || ''Perdix perdix'' || A/C2 || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsti ''Perdix perdix italica'' in ''P. p. hispaniensis''</ref> || [[Slika:Perdix perdix 2 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Jerebica]] |- | [[prepelica]] || || ''Coturnix coturnix'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Coturnix coturnix (Warsaw zoo)-1.JPG|100px|Prepelica]] |- | [[fazan]] || || ''Phasianus colchicus'' || C1 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pheasant.jpg|100px|Fazan]] |- style="background:#DADADA" | [[virginijski kolin]] || || ''Colinus virginianus'' || E || {{IUCN-ikona|NT}} || [[Slika:Northern Bobwhite (Colinus virginianus) RWD2.jpg|100px|Virginijski kolin]] |- style="background:#DADADA" | [[španska kotorna]] || || ''Alectoris rufa'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Perdrix-rouge.jpg|100px|Španska kotorna]] |} === Slapniki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[rdečegrli slapnik]] || || ''Gavia stellata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Gavia stellata -Iceland -swimming-8.jpg|100px|Rdečegrli slapnik]] |- | [[polarni slapnik]] || || ''Gavia arctica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Gavia arctica1.jpg|100px|Polarni slapnik]] |- | [[ledni slapnik]] || || ''Gavia immer'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Common Loon.jpg|100px|Ledni slapnik]] |- | [[rumenokljuni slapnik]] || || ''Gavia adamsii'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} || [[Slika:YellowbilledLoon23.jpg|100px|Rumenokljuni slapnik]] |} === Ponirki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[mali ponirek]] || || ''Tachybaptus ruficollis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tachybaptus ruficollis 2 (Bohuš Číčel).jpg|100px|Mali ponirek]] |- | [[čopasti ponirek]] || || ''Podiceps cristatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Podiceps cristatus 2 - Lake Dulverton.jpg|100px|Čopasti ponirek]] |- | [[rjavovrati ponirek]] || || ''Podiceps grisegena'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Podiceps griseigena 1 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Rjavovrati ponirek]] |- | [[zlatouhi ponirek]] || || ''Podiceps auritus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Podiceps auritus1.jpg|100px|Zlatouhi ponirek]] |- | [[črnovrati ponirek]] || || ''Podiceps nigricollis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Podiceps nigricollis (Marek Szczepanek)2.jpg|100px|Črnovrati ponirek]] |} === Cevonosci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[ledni viharnik]] || || ''Fulmarus glacialis'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Northern-Fulmar2.jpg|100px|Ledni viharnik]] |- | [[sredozemski viharnik]] || || ''Puffinus yelkouan'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Ma - Puffinus yelkouan.jpg|100px|Sredozemski viharnik]] |- |} === Veslonožci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[strmoglavec (ptič)|strmoglavec]] || || ''Morus bassanus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Morus bassanus adu.jpg|100px|Strmoglavec]] |- | [[kormoran]] || veliki kormoran || ''Phalacrocorax carbo'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Great cormorant.jpg|100px|Kormoran]] |- | [[vranjek]] || || ''Phalacrocorax aristotelis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Phalacrocorax aristotelis desmarestii''</ref> || [[Slika:Phalacrocorax aristotelis 2 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Vranjek]] |- | [[pritlikavi kormoran]] || || ''Phalacrocorax pygmeus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Phalacrocorax pygmeus 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Pritlikavi kormoran]] |- | [[rožnati pelikan]] || || ''Pelecanus onocrotalus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Pelecanus onocrotalus Great White Pelecan Liesbeek.JPG|100px|Rožnati pelikan]] |- | [[kodrasti pelikan]] || || ''Pelecanus crispus'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Pelecanus crispus in water.jpg|100px|Kodrasti pelikan]] |} === Močvirniki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[bobnarica]] || || ''Botaurus stellaris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Botaurus stellaris (Marek Szczepanek).jpg|100px|Bobnarica]] |- | [[čapljica]] || mala bobnarica || ''Ixobrychus minutus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:47-090506-little-bittern-at-upper-ford-near-Sigri-.jpg|100px|Čapljica]] |- | [[kvakač]] || || ''Nycticorax nycticorax'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Nycticorax nycticorax jp1.JPG|100px|Kvakač]] |- | [[čopasta čaplja]] || || ''Ardeola ralloides'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:090504-squacco-heron-at-KAlloni-salt-pans.jpg|100px|Čopasta čaplja]] |- | [[mala bela čaplja]] || || ''Egretta garzetta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Lukuba Seidenreiher.jpg|100px|Mala bela čaplja]] |- | [[velika bela čaplja]] || || ''Egretta alba'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Great Egret (Ardea alba) RWD.jpg|100px|Velika bela čaplja]] |- | [[siva čaplja]] || || ''Ardea cinerea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Ardcin.jpg|100px|Siva čaplja]] |- | [[rjava čaplja]] || || ''Ardea purpurea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Purple Heron (Ardea purpurea) in Hodal W IMG 6600.jpg|100px|Rjava čaplja]] |- | [[kravja čaplja]] || || ''Ardea ibis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Bubulcus ibis 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Kravja čaplja]] |- | [[črna štorklja]] || || ''Ciconia nigra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Ciconia nigra 1 (Lukasz Lukasik) edit.jpg|100px|Črna štorklja]] |- | [[bela štorklja]] || štrk || ''Ciconia ciconia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:White Stork (Ciconia ciconia).jpg|100px|Bela štorklja]] |- | [[plevica]] || || ''Plegadis falcinellus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Glossy Ibis at Ngorongoro.jpg|100px|Plevica]] |- | [[žličarka]] || || ''Platalea leucorodia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Eurasian Spoonbill-2.jpg|100px|Žličarka]] |- style="background:#DADADA" | [[klavžar]] || || ''Geronticus eremita'' || E || {{IUCN-ikona|CR}} || [[Slika:Waldrapp Geronticus eremita.jpg|100px|Klavžar]] |} === Plamenci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[Veliki plamenec]] || || ''Phoenicopterus roseus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:American flamingos (4228246383).jpg|100px|Plamenec]] |} === Ujede === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[sršenar]] || || ''Pernis apivorus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Wespenbussard Pernis apivorus by A. Görtler Edit.jpg|100px|Sršenar]] |- | [[črni škarnik]] || črni škarnjak || ''Milvus migrans'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Milvus migrans 2005.jpg|100px|Črni škarnik]] |- | [[rjavi škarnik]] || rjavi škarnjak || ''Milvus milvus'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Milvus milvus Jura.jpg|100px|Rjavi škarnik]] |- | [[belorepec]] || postojna || ''Haliaeetus albicilla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Havørn Øyhellesundet 1.JPG|100px|Belorepec]] |- | [[brkati ser]] || bradati jasreb || ''Gypaetus barbatus'' || C5 || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Lammergeier I IMG 7024.jpg|100px|Brkati ser]] |- | [[egiptovski jastreb]] || mrhar || ''Neophron percnopterus'' || B || {{IUCN-ikona|EN}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Egyptian Vulture (Neophron percnopterus) at Bharatpur I IMG 5366.jpg|100px|Egiptovski jastreb]] |- | [[beloglavi jastreb]] || plešec || ''Gyps fulvus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Gyps fulvus Ayódar.jpg|100px|Beloglavi jastreb]] |- | [[rjavi jastreb]] || || ''Aegypius monachus'' || C5 || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Cinereous.vulture1.jpg|100px|Rjavi jastreb]] |- | [[kačar]] || kačji orel || ''Circaetus gallicus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Circaetus gallicus Punta Carnero 5.jpg|100px|Kačar]] |- | [[rjavi lunj]] || račar || ''Circus aeruginosus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Circus aeruginosus samiec4.jpg|100px|Rjavi lunj]] |- | [[pepelasti lunj]] || pepelasti splinec || ''Circus cyaneus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Circus_hudsonius_flying,_Alturas,_California,_USA_(1).jpg|100px|Pepelasti lunj]] |- | [[stepski lunj]] || dolgorepec || ''Circus macrourus'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Лунь степовий Circus macrourus, на о. Джарилгач.jpg|100px|Stepski lunj]] |- | [[močvirski lunj]] || beloritec || ''Circus pygargus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Circus pygargus male flight.jpg|100px|Močvirski lunj]] |- | [[kragulj]] || navadni kragulj || ''Accipiter gentilis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Accipiter gentilis arrigonii''</ref> || [[Slika:Accipiter gentilis -Fife, Scotland-8.jpg|100px|Kragulj]] |- | [[skobec]] || navadni skobec || ''Accipiter nisus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Accipiter nisus granti''</ref> || [[Slika:Accipiter nisus -in flight-8-4c.jpg|100px|Skobec]] |- | [[kanja]] || navadna kanja || ''Buteo buteo'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Buzzard (Buteo buteo) (12).jpg|100px|Kanja]] |- | [[rjasta kanja]] || || ''Buteo rufinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Adlerbussard.jpg|100px|Rjasta kanja]] |- | [[koconoga kanja]] || || ''Buteo lagopus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Buteo lagopus Iona1.jpg|100px|Koconoga kanja]] |- | [[mali klinkač]] || || ''Aquila pomarina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lesser Spotted Eagle Nationalpark Bayerischer Wald 02.jpg|100px|Mali klinkač]] |- | [[veliki klinkač]] || || ''Aquila clanga'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} || [[Slika:Great spotted Eagle I2 IMG 8358.jpg|100px|Veliki klinkač]] |- | [[kraljevi orel]] || || ''Aquila heliaca'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} || [[Slika:Kaiseradler Aquila heliaca amk.jpg|100px|Kraljevi orel]] |- | [[planinski orel]] || || ''Aquila chrysaetos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Chrysaetos La Cañada 20120114 1.jpg|100px|Planinski orel]] |- | [[mali orel]] || || ''Aquila pennata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Hieraaetus.jpg|100px|Mali orel]] |- | [[kragulji orel]] || || ''Aquila fasciata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Aguila perdicera.jpg|100px|Kragulji orel]] |- | [[ribji orel]] || || ''Pandion haliaetus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:OspreyNASA.jpg|100px|Ribji orel]] |- | [[južna postovka]] || || ''Falco naumanni'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Male and female Lesser Kestrels.jpg|100px|Južna postovka]] |- | [[postovka]] || navadna postovka || ''Falco tinnunculus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common-Kestrel-5.jpg|100px|Postovka]] |- | [[rdečenoga postovka]] || || ''Falco vespertinus'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Rotfußfalke Falco vespertinus.jpg|100px|Rdečenoga postovka]] |- | [[mali sokol]] || sokolič || ''Falco columbarius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Merlin (3937477469).jpg|100px|Mali sokol]] |- | [[škrjančar]] || ostriž || ''Falco subbuteo'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Falco subbuteo from Kadzidlowo.jpg|100px|Škrjančar]] |- | [[sredozemski sokol]] || || ''Falco eleonorae'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Eleonorenfalke JK.jpg|100px|Sredozemski sokol]] |- | [[južni sokol]] || || ''Falco biarmicus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Falco biarmicus -near Tugela Ferry, KwaZulu-Natal, South Africa -flying-8a.jpg|100px|Južni sokol]] |- | [[sokol plenilec]] || sokol morilec || ''Falco cherrug'' || A || {{IUCN-ikona|EN}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Falco cherrug 1 (Bohuš Číčel).jpg|100px|Sokol plenilec]] |- | [[sokol selec]] || || ''Falco peregrinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Falco peregrinus -Morro Rock, Morro Bay, California, USA -flying-8.jpg|100px|Sokol selec]] |- style="background:#DADADA" | [[arktični sokol]] || || ''Falco rusticolus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Fálki (Falco rusticolus) - Gyr Falcon.jpg|100px|Arktični sokol]] |} === Žerjavovci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[mokož]] || || ''Rallus aquaticus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Rallus aquaticus 1 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Mokož]] |- | [[grahasta tukalica]] || mokožka || ''Porzana porzana'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Porzana porzana 5 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Grahasta tukalica]] |- | [[mala tukalica]] || || ''Porzana parva'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Porzana parva Vlaskop cropped.jpg|100px|Mala tukalica]] |- | [[kosec]] || || ''Crex crex'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Corncrake (Crex crex).jpg|100px|Kosec]] |- | [[zelenonoga tukalica]] || || ''Gallinula chloropus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Kokoszka(Grzecho Lukasik).jpg|100px|Zelenonoga tukalica]] |- | [[liska]] || črna liska || ''Fulica atra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Blässhuhn Fulica atra Richard Bartz.jpg|100px|Liska]] |- | [[navadni žerjav]] || || ''Grus grus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common crane grus grus.jpg|100px|Žerjav]] |- | [[mala droplja]] || || ''Tetrax tetrax'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Tetrax male 1.JPG|100px|Mala droplja]] |- | [[ovratničarska droplja]] || droplja ovratničarka || ''Chlamydotis undulata'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Chlamydotis undulata fuertaventurae 3.jpg|100px|Ovratničarska droplja]] |- | [[velika droplja]] || || ''Otis tarda'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Dabao.jpg|100px|Velika droplja]] |} === Pobrežniki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[školjkarica]] || || ''Haematopus ostralegus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Haematopus ostralegus He.jpg|100px|Školjkarica]] |- | [[polojnik]] || || ''Himantopus himantopus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Black winged Stilt I MG 9747.jpg|100px|Polojnik]] |- | [[sabljarka (ptič)|sabljarka]] || || ''Recurvirostra avosetta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Pied Avocet Recurvirostra avosetta.jpg|100px|Sabljarka]] |- | [[prlivka]] || || ''Burhinus oedicnemus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Burhinus oedicnemus - Tiergarten Schönbrunn.jpg|100px|Prlivka]] |- | [[puščavski tekalec]] || || ''Cursorius cursor'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Cursorius cursor cursor.jpg|100px|Puščavski tekalec]] |- | [[rjava komatna tekica]] || || ''Glareola pratincola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Glaréole à collier040 LacdeTunis.jpg|100px|Rjava komatna tekica]] |- | [[mali deževnik]] || || ''Charadrius dubius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Little Ringed-Plover.jpg|100px|Mali deževnik]] |- | [[komatni deževnik]] || || ''Charadrius hiaticula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Charadrius hiaticula - Ringed Plover.jpg|100px|Komatni deževnik]] |- | [[beločeli deževnik]] || || ''Charadrius alexandrinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Charadrius alexandrinus 0711.jpg|100px|Beločeli deževnik]] |- | [[dular (ptič)|dular]] || || ''Charadrius morinellus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Charadrius morinellus male with chicks.jpg|100px|Dular]] |- | [[sibirska prosenka]] || || ''Pluvialis fulva'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pluvialis fulvaUSFWS003413A.jpg|100px|Sibirska prosenka]] |- | [[zlata prosenka]] || || ''Pluvialis apricaria'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Kapustarinta.jpg|100px|Zlata prosenka]] |- | [[črna prosenka]] || || ''Pluvialis squatarola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pluvialis squatarola (summer plumage).jpg|100px|Črna prosenka]] |- | [[sivoglava priba]] || komatna priba || ''Vanellus cinereus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Vanellus cinereus.JPG|100px|Komatna priba]] |- | [[stepska priba]] || || ''Vanellus gregarius'' || A || {{IUCN-ikona|CR}} || [[Slika:SociablePlover.jpg|100px|Stepska priba]] |- | [[priba]] || || ''Vanellus vanellus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Northern Lapwing.jpg|100px|Priba]] |- | [[veliki prodnik]] || || ''Calidris canutus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Calidris canutus (summer).jpg|100px|Veliki prodnik]] |- | [[peščenec]] || || ''Calidris alba'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sanderling (Calidris alba) RWD3.jpg|100px|Peščenec]] |- | [[mali prodnik]] || || ''Calidris minuta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Little Stint (Calidris minuta) (10).jpg|100px|Mali prodnik]] |- | [[Temminckov prodnik]] || || ''Calidris temminckii'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Temmincks Stint.jpg|100px|Temminckov prodnik]] |- | [[prekomorski prodnik]] || || ''Calidris melanotos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pectoral Sandpiper3.jpg|100px|Prekomorski prodnik]] |- | [[srpokljuni prodnik]] || || ''Calidris ferruginea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Calidris ferruginea (Marek Szczepanek).jpg|100px|Srpokljuni prodnik]] |- | [[spremenljivi prodnik]] || || ''Calidris alpina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Calidris alpina schinzii''</ref> || [[Slika:Calidris alpina03.jpg|100px|Spremenljivi prodnik]] |- | [[ploskokljunec]] || || ''Limicola falcinellus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Limicola falcinellus 1.jpg|100px|Ploskokljunec]] |- | [[togotnik]] || || ''Philomachus pugnax'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Ruff male RWD.jpg|100px|Togotnik]] |- | [[dolgokljuni greznik]] || || ''Limnodromus scolopaceus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[slika:Limnodromus scolopaceus.jpg|100px|Dolgokljuni greznik]] |- | [[puklež]] || || ''Lymnocryptes minimus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lymnocryptes minimus.jpg|100px|Puklež]] |- | [[Kozica (ptič)|kozica]] || || ''Gallinago gallinago'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Gallinago gallinago 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Kozica]] |- | [[čoketa]] || || ''Gallinago media'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Greatsnipe 1000 (cropped).jpg|100px|Čoketa]] |- | [[sloka]] || veliki kljunač || ''Scolopax rusticola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Woodcock earthworm.jpg|100px|Sloka]] |- | [[črnorepi kljunač]] || || ''Limosa limosa'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} || [[Slika:Black-tailed Godwit.jpg|100px|Črnorepi kljunač]] |- | [[progastorepi kljunač]] || || ''Limosa lapponica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Bar-tailed Godwit.jpg|100px|Progastorepi kljunač]] |- | [[mali škurh]] || || ''Numenius phaeopus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Whimbrel Numenius phaeopus.jpg|100px|Mali škurh]] |- | [[veliki škurh]] || || ''Numenius arquata'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} || [[Slika:Curlew (Numenius arquata) (12).jpg|100px|Veliki škurh]] |- | [[sabljasti martinec]] || || ''Xenus cinereus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Xenus cinereus (Alnus).jpg|100px|Sabljasti martinec]] |- | [[mali martinec]] || || ''Actitis hypoleucos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Actitis hypoleucos 1 tb (Marek Szczepanek).jpg|100px|Mali martinec]] |- | [[pikasti martinec]] || || ''Tringa ochropus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tringa ochropus Llobregat 3.jpg|100px|Pikasti martinec]] |- | [[črni martinec]] || || ''Tringa erythropus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Dunkler Wasserlaeufer1.JPG|100px|Črni martinec]] |- | [[zelenonogi martinec]] || || ''Tringa nebularia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Greenshank (Tringa nebularia) (16).JPG|100px|Zelenonogi martinec]] |- | [[mali rumenonogi martinec]] || || ''Tringa flavipes'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lesser Yellowlegs.jpg|100px|Mali rumenonogi martinec]] |- | [[jezerski martinec]] || || ''Tringa stagnatilis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tringa stagnatilis El Fayoum 2.jpg|100px|Jezerski martinec]] |- | [[močvirski martinec]] || || ''Tringa glareola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Tringa glareola 3 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Močvirski martinec]] |- | [[rdečenogi martinec]] || || ''Tringa totanus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common Redshank Tringa totanus.jpg|100px|Rdečenogi martinec]] |- | [[kamenjar]] || || ''Arenaria interpres'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Turnstone Arenaria interpres.jpg|100px|Kamenjar]] |- | [[ozkokljuni liskonožec]] || || ''Phalaropus lobatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Phalaropus lobatus 6.jpg|100px|Ozkokljuni liskonožec]] |- | [[ploskokljuni liskonožec]] || || ''Phalaropus fulicarius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Phalaropus fulicaria1.jpg|100px|Ploskokljuni liskonožec]] |- | [[lopatasta govnačka]] || || ''Stercorarius pomarinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pomarine Jaeger in Flight II.jpg|100px|Lopatasta govnačka]] |- | [[bodičasta govnačka]] || || ''Stercorarius parasiticus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Parasitic Jaeger.jpg|100px|Bodičasta govnačka]] |- | [[dolgorepa govnačka]] || || ''Stercorarius longicaudus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Long-tailed Skua (js) 26.jpg|100px|Dolgorepa govnačka]] |- | [[velika govnačka]] || || ''Stercorarius skua'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Great Skua 3.jpg|100px|Velika govnačka]] |- | [[ribji galeb]] || || ''Larus ichthyaetus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pallas's Gull (Larus ichthyaetus) W IMG 6665.jpg|100px|Ribji galeb]] |- | [[črnoglavi galeb]] || || ''Larus melanocephalus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Larus melanocephalus aka Mediterranean Gull rare guest in Sweden.jpg|100px|Črnoglavi galeb]] |- | [[rečni galeb]] || || ''Larus ridibundus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Fmc.nikon.d40 - Seagull (by-sa).jpg|100px|Rečni galeb]] |- | [[zalivski galeb]] || || ''Larus genei'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Chroicocephalus genei adult.jpg|100px|Zalivski galeb]] |- | [[sivi galeb]] || || ''Larus canus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus canus Common Gull in Norway.jpg|100px|Sivi galeb]] |- | [[rjavi galeb]] || || ''Larus fuscus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus-fuscus-taxbox.jpg|100px|Rjavi galeb]] |- | [[srebrni galeb]] || || ''Larus argentatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus argentatus in flight.jpg|100px|Srebrni galeb]] |- | [[črnomorski galeb]] || || ''Larus cachinnans'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Črnomorski galeb]] |- | [[rumenonogi galeb]] || || ''Larus michahellis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus michahellis LC0046.jpg|100px|Rumenonogi galeb]] |- | [[ledni galeb]] || || ''Larus hyperboreus'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Larus hyperboreus-USFWS.jpg|100px|Ledni galeb]] |- | [[veliki galeb]] || || ''Larus marinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Great Black-backed Gull Larus marinus.jpg|100px|Veliki galeb]] |- | [[triprsti galeb]] || || ''Rissa tridactyla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Black-legged Kittiwak.jpg|100px|Triprsti galeb]] |- | [[mali galeb]] || || ''Hydrocoloeus minutus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:RacekMaly.jpg|100px|Mali galeb]] |- | [[črnonoga čigra]] || || ''Gelochelidon nilotica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Gelochelidon nilotica vanrossemi.jpg|100px|Črnonoga čigra]] |- | [[kaspijska čigra]] || || ''Hydroprogne caspia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Caspian Tern (Hydroprogne caspia) RWD.jpg|100px|Kaspijska čigra]] |- | [[bengalska čigra]] || || ''Sterna bengalensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lesser crested Tern (Thalasseus bengalensis) in Algeria.jpg|100px|Bengalska čigra]] |- | [[kričava čigra]] || || ''Sterna sandvicensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:2021-07-10 Thalasseus sandvicensis, St Marys Island, Northumberland 05.jpg|100px|Kričava čigra]] |- | [[navadna čigra]] || || ''Sterna hirundo'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Sterna hirundo in Finland.jpg|100px|Navadna čigra]] |- | [[mala čigra]] || || ''Sternula albifrons'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Charrancito Sternula albifrons 1.jpg|100px|Mala čigra]] |- | [[belolična čigra]] || || ''Chlidonias hybrida'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Chlidonias hybrida 3 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Belolična čigra]] |- | [[črna čigra]] || || ''Chlidonias niger'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Chlidonias niger BduF2.jpg|100px|Črna čigra]] |- | [[beloperuta čigra]] || || ''Chlidonias leucopterus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:White-winged Tern, Mścichy, Biebrzański Park Narodowy, Polska.jpg|100px|Beloperuta čigra]] |- | [[črna njorka]] || || ''Cepphus grylle'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Cepphus grylle -Portpatrick, Dumfries and Galloway, Scotland -flying-8.jpg|100px|Črna njorka]] |- | [[mormon (ptič)|mormon]] || || ''Fratercula arctica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Puffin Latrabjarg Iceland.jpg|100px|Mormon]] |} === Golobi === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[kirgiška sadža]] || || ''Syrrhaptes paradoxus'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Syrrhapte paradoxal.jpg|100px|Kirgiška sadža]] |- | [[skalni golob]] || || ''Columba livia'' || A/C4 || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Blue Rock Pigeon I2 IMG 7877.jpg|100px|Skalni golob]] |- | [[duplar]] || || ''Columba oenas'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:2019-03-17 Columba oenas, Jesmond Dene 5.jpg|100px|Duplar]] |- | [[grivar]] || || ''Columba palumbus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Columba palumbus azorica''</ref> || [[Slika:Woodpigeoncloseup.jpg|100px|Grivar]] |- | [[turška grlica]] || || ''Streptopelia decaocto'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Collared.dove.jpg|100px|Turška grlica]] |- | [[divja grlica]] || || ''Streptopelia turtur'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tourterelle des bois Argelès-Gazost parc animalier.JPG|100px|Divja grlica]] |- style="background:#DADADA" | [[oazna grlica]] || || ''Streptopelia senegalensis'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Streptopelia senegalensis.jpg|100px|Oazna grlica]] |} === Papige === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- style="background:#DADADA" | [[aleksander (papiga)|aleksander]] || || ''Psittacula krameri'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Rose-ringed Parakeets (Male & Female)- During Foreplay at Hodal I Picture 0034.jpg|100px|Aleksander]] |- style="background:#DADADA" | [[skobčevka]] || || ''Melopsittacus undulatus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Budgerigar-strzelecki-qld.jpg|100px|Skobčevka]] |- style="background:#DADADA" | [[nimfa (papiga)|nimfa]] || || ''Nymphicus hollandicus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Nymphicus hollandicus -perching on wires -Australia-6a.jpg|100px|Nimfa]] |} === Kukavice === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[čopasta kukavica]] || || ''Clamator glandarius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Clamator glandarius on branch.JPG|100px|Čopasta kukavica]] |- | [[kukavica]] || || ''Cuculus canorus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Cuculus canorus vogelartinfo chris romeiks CHR0791.jpg|100px|Kukavica]] |} === Sove === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[pegasta sova]] || || ''Tyto alba'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tyto alba -England -perching on a headstone-8.jpg|100px|Pegasta sova]] |- | [[veliki skovik]] || || ''Otus scops'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Autillo.jpg|100px|Veliki skovik]] |- | [[velika uharica]] || || ''Bubo bubo'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Bubo bubo 3 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Velika uharica]] |- | [[snežna sova]] || || ''Bubo scandiacus'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Bubo scandiacus Delta 3.jpg|100px|Snežna sova]] |- | [[mali skovik]] || || ''Glaucidium passerinum'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Värbkakk.JPG|100px|Mali skovik]] |- | [[čuk]] || || ''Athene noctua'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Athene noctua (portrait).jpg|100px|Čuk]] |- | [[lesna sova]] || || ''Strix aluco'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tawny wiki.jpg|100px|Lesna sova]] |- | [[kozača]] || || ''Strix uralensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Strix uralensis.jpg|100px|Kozača]] |- | [[mala uharica]] || || ''Asio otus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Long-eared Owl (Asio otus), Baltasound - geograph.org.uk - 667339.jpg|100px|Mala uharica]] |- | [[močvirska uharica]] || || ''Asio flammeus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Hibou des marais.jpg|100px|Močvirska uharica]] |- | [[koconogi čuk]] || || ''Aegolius funereus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Aegolius funereus Bethel.jpg|100px|Koconogi čuk]] |- style="background:#DADADA" | [[bradata sova]] || || ''Strix nebulosa'' || D || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Strix nebulosa in flight.jpg|100px|Bradata sova]] |} === Ležetrudniki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[podhujka]] || legen, ležetrudnik,<br/>kozodoj, kozomolz || ''Caprimulgus europaeus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Paukstelis.jpg|100px|Podhujka]] |} === Hudourniki === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[hudournik (ptič)|hudournik]] || črni hudournik || ''Apus apus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:ApusApusKlausRoggel05.jpg|100px|Hudournik]] |- | [[bledi hudournik]] || || ''Apus pallidus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Apuspallidus 9043.JPG|100px|Bledi hudournik]] |- | [[planinski hudournik]] || || ''Apus melba'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tachymarptis melba -Barcelona, Spain -flying-8.jpg|100px|Planinski hudournik]] |} === Vpijati === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[vodomec]] || || ''Alcedo atthis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Alcedo atthis 1 (Lukasz Lukasik).jpg|100px|Vodomec]] |- | [[čebelar (ptič)|čebelar]] || legat || ''Merops apiaster'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Merops apiaster 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Čebelar]] |- | [[zlatovranka]] || || ''Coracias garrulus'' || A || {{IUCN-ikona|NT}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Coracias garrulus 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Zlatovranka]] |- | [[smrdokavra]] || vdab, vodeb || ''Upupa epops'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Smrdokavra1.jpg|100px|Smrdokavra]] |} === Plezalci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[vijeglavka]] || || ''Jynx torquilla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Jynx torquilla vlaskop cropped.jpg|100px|Vijeglavka]] |- | [[pivka (ptič)|pivka]] || siva žolna || ''Picus canus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Седой дятел.jpg|100px|Pivka]] |- | [[zelena žolna]] || || ''Picus viridis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:RO B Carol Park green woodpecker.jpg|100px|Zelena žolna]] |- | [[črna žolna]] || || ''Dryocopus martius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:BlackWoods.jpg|100px|Črna žolna]] |- | [[veliki detel]] || || ''Dendrocopos major'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Dendrocopos major canariensis''</ref> || [[Slika:Dendrocopos major01.jpg|100px|Veliki detel]] |- | [[sirijski detel]] || || ''Dendrocopos syriacus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Syrian Woodpecker - HungaryIMG 2998 (16410537405).jpg|100px|Sirski detel]] |- | [[srednji detel]] || || ''Dendrocopos medius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Dendrocopos medius (Marek Szczepanek) cut.jpg|100px|Srednji detel]] |- | [[belohrbti detel]] || || ''Dendrocopos leucotos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Dendrocopos leucotos 2.jpg|100px|Belohrbti detel]] |- | [[mali detel]] || || ''Dendrocopos minor'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Dendrocopos minor 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Mali detel]] |- | [[triprsti detel]] || || ''Picoides tridactylus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Picoides tridactylus (Armandas Naudžius).jpg|100px|Triprsti detel]] |} === Pevci === {| class="wikitable sortable collapsible" width=848 |- ! scope="col" width=176 | slovensko ime ! scope="col" width=153 | sopomenke ! scope="col" width=212 | znanstveno ime ! scope="col" width=99 | kategorija ! scope="col" width=95 | status ! scope="col" class="unsortable" width=113 | fotografija |- | [[laški škrjanec]] || || ''Melanocorypha calandra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Berese.jpg|100px|Laški škrjanec]] |- | [[kratkoprsti škrjanček]] || || ''Calandrella brachydactyla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Alondra.jpg|100px|Kratkopsti škrjanček]] |- | [[čopasti škrjanec]] || || ''Galerida cristata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tîtî.jpg|100px|Čopasti škrjanec]] |- | [[hribski škrjanec]] || || ''Lullula arborea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Škovránok stromový (Lullula arborea) 2.jpg|100px|Hribski škrjanec]] |- | [[poljski škrjanec]] || || ''Alauda arvensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Skylark 2, Lake District, England - June 2009.jpg|100px|Poljski škrjanec]] |- | [[uhati škrjanec]] || || ''Eremophila alpestris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Shore Lark.jpg|100px|Uhati škrjanec]] |- | [[breguljka]] || || ''Riparia riparia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Riparia riparia -Markinch, Fife, Scotland -flying-8-4c.jpg|100px|Breguljka]] |- | [[skalna lastovka]] || || ''Ptyonoprogne rupestris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Ptyonoprogne rupestris -Europe-8.jpg|100px|Skalna lastovka]] |- | [[kmečka lastovka]] || || ''Hirundo rustica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hirundo rustica 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Kmečka lastovka]] |- | [[mestna lastovka]] || || ''Delichon urbicum'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Delichon urbicum -Iceland -flying-8.jpg|100px|Mestna lastovka]] |- | [[rdeča lastovka]] || || ''Cecropis daurica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Golondrina dáurica Cecropis daurica 1.jpg|100px|Rdeča lastovka]] |- | [[ostrožna cipa]] || || ''Anthus richardi'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Richard's Pipit I -Haryana IMG 9961.jpg|100px|Ostrožna cipa]] |- | [[rjava cipa]] || || ''Anthus campestris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:AnthusCampestris cropped.jpg|100px|Rjava cipa]] |- | [[drevesna cipa]] || || ''Anthus trivialis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anthus triviallis (Marek Szczepanek).jpg|100px|Drevesna cipa]] |- | [[travniška cipa]] || || ''Anthus pratensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Meadow-Pipit.jpg|100px|Travniška cipa]] |- | [[rdečegrla cipa]] || || ''Anthus cervinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Red-throated Pipit.jpg|100px|Rdečegrla cipa]] |- | [[vriskarica]] || || ''Anthus spinoletta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Anthus spinoletta.jpg|100px|Vriskarica]] |- | [[rumena pastirica]] || || ''Motacilla flava'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Yellow wagtail.jpg|100px|Rumena pastirica]] |- | [[citronasta pastirica]] || || ''Motacilla citreola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Citrine Wagtail (Motacilla citreola)- Breeding Male of calcarata race at Bharatpur I IMG 5755.jpg|100px|Citronasta pastirica]] |- | [[siva pastirica]] || || ''Motacilla cinerea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Terîhejoka boçikzer.jpg|100px|Siva pastirica]] |- | [[bela pastirica]] || || ''Motacilla alba'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:White-Wagtail.jpg|100px|Bela pastirica]] |- | [[pegam (ptič)|pegam]] || || ''Bombycilla garrulus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Cedar Wax Wing.jpg|100px|Pegam]] |- | [[povodni kos]] || || ''Cinclus cinclus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Eurasian White-fronted Dipper, C cinclus.JPG|100px|Povodni kos]] |- | [[stržek]] || || ''Troglodytes troglodytes'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Troglodytes troglodytes fridariensis''</ref> || [[Slika:Eurasian-Wren-Troglodytes-troglodytes.jpg|100px|Stržek]] |- | [[siva pevka]] || || ''Prunella modularis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Acentor común23 by Paco Gómez.jpg|100px|Siva pevka]] |- | [[planinska pevka]] || || ''Prunella collaris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Alpenbraunelle.jpg|100px|Planinska pevka]] |- | [[taščica]] || || ''Erithacus rubecula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Rouge gorge familier - crop (WB correction).jpg|100px|Taščica]] |- | [[veliki slavec]] || || ''Luscinia luscinia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Luscinia luscinia vogelartinfo chris romeiks CHR3635.jpg|100px|Veliki slavec]] |- | [[slavec]] || || ''Luscinia megarhynchos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[slika:Luscinia megarhynchos Mannheim 2.jpg|100px|Slavec]] |- | [[modra taščica]] || modri slavec || ''Luscinia svecica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Bluethroat by Daniel Bastaja.jpeg|100px|Modra taščica]] |- | [[plavščica]] || || ''Tarsiger cyanurus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tarsiger cyanurus.jpg|100px|Plavščica]] |- | [[šmarnica (ptica)|šmarnica]] || || ''Phoenicurus ochruros'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Colirrojotizon.JPG|100px|Šmarnica]] |- | [[pogorelček]] || || ''Phoenicurus phoenicurus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common Redstart (Phoenicurus phoenicurus), Sallochy, Loch Lomond, Scotland.jpg|100px|Pogorelček]] |- | [[repaljščica]] || || ''Saxicola rubetra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Saxicola rubetra 3 tom (Marek Szczepanek).jpg|100px|Repaljščica]] |- | [[prosnik]] || || ''Saxicola torquatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Saxtor.jpg|100px|Prosnik]] |- | [[kupčar]] || || ''Oenanthe oenanthe'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Oenanthe oenanthe 01 II.jpg|100px|Kupčar]] |- | [[sredozemski kupčar]] || španski kupčar || ''Oenanthe hispanica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:45-090506-black-eared-wheatear-at-Ipsilou-Monastery-.jpg|100px|Sredozemski kupčar]] |- | [[slegur]] || skalna taščica || ''Monticola saxatilis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Monsax.jpg|100px|Slegur]] |- | [[puščavec]] || || ''Monticola solitarius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:BlueRockTrush LaCanada.jpg|100px|Puščavec]] |- | [[grahasti droznik]] || || ''Zoothera dauma'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Toratsugumi 05z5249a.jpg|100px|Grahasti droznik]] |- | [[komatar]] || || ''Turdus torquatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Ring Ouzel.jpg|100px|Komatar]] |- | [[Kos (ptič)|kos]] || || ''Turdus merula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common Blackbird.jpg|100px|Kos]] |- | [[brinovka]] || || ''Turdus pilaris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Fieldfare aka Turdus pilaris.jpg|100px|Brinovka]] |- | [[cikovt]] || || ''Turdus philomelos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Song Thrush Turdus philomelos.jpg|100px|Cikovt]] |- | [[vinski drozg]] || || ''Turdus iliacus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Flickr - Rainbirder - Redwing (Turdus iliacus) in the rain.jpg|100px|Vinski drozg]] |- | [[carar]] || || ''Turdus viscivorus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Turdus viscivorus -Netherlands-8.jpg|100px|Carar]] |- | [[svilnica]] || || ''Cettia cetti'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:37-090505-cettis-warbler-at-Kalloni-east-river.jpg|100px|Svilnica]] |- | [[brškinka]] || || ''Cisticola juncidis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Zitting Cisticola - Cisticola juncidis.JPG|100px|Brškinka]] |- | [[kobiličar]] || || ''Locustella naevia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Flickr - Rainbirder - Grasshopper Warbler (Locustella naevia) (1).jpg|100px|Kobiličar]] |- | [[rečni cvrčalec]] || || ''Locustella fluviatilis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Flodsangare.jpg|100px|Rečni cvrčalec]] |- | [[trstni cvrčalec]] || || ''Locustella luscinioides'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Locustellaluscinioides.jpg|100px|Trstni cvrčalec]] |- | [[mali vrtnik]] || || ''Iduna caligata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hippolais caligata1.jpg|100px|Mali vrnik]] |- | [[bledi vrtnik]] || sivi vrtnik || ''Iduna pallida'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hippolais pallida (Ján Svetlík).jpg|100px|Bledi vrtnik]] |- | [[tamariskovka]] || || ''Acrocephalus melanopogon'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Acrocephalus melanopogon ad06 CB.jpg|100px|Tamariskovka]] |- | [[povodna trstnica]] || || ''Acrocephalus paludicola'' || A || {{IUCN-ikona|VU}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Phragmite aquatique Acrocephalus paludicola Aquatic Warbler IMG 6298.jpg|100px|Povodna trstnica]] |- | [[bičja trstnica]] || || ''Acrocephalus schoenobaenus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Acrocephalus schoenobaenus 1 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Bičja trstnica]] |- | [[plevelna trstnica]] || || ''Acrocephalus agricola'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Paddyfield Warbler (Acrocephalus agricola) in Kolkata Im IMG 0496.jpg|100px|Plevelna trstnica]] |- | [[robidna trstnica]] || || ''Acrocephalus dumetorum'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Blyth's Reed Warbler I2 IMG 9417.jpg|100px|Robidna trstnica]] |- | [[močvirska trstnica]] || || ''Acrocephalus palustris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Acrocephalus palustris (Marek Szczepanek)b.jpg|100px|Močvirska trstnica]] |- | [[srpična trstnica]] || || ''Acrocephalus scirpaceus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Acrocephalus scirpaceus Vlaskop cropped.jpg|100px|Srpična trstnica]] |- | [[rakar (ptič)|rakar]] || || ''Acrocephalus arundinaceus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Acrocephalus arundinaceus (Marek Szczepanek).jpg|100px|Rakar]] |- | [[rumeni vrtnik]] || || ''Hippolais icterina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hippolais icterina vogelartinfo chris romeiks R7F2916.jpg|100px|Rumeni vrtnik]] |- | [[kratkoperuti vrtnik]] || || ''Hippolais polyglotta'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hippolais polyglotta IMG 1244.jpg|100px|Kratkoperuti vrtnik]] |- | [[taščična penica]] || || ''Sylvia cantillans'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Western_Subalpine_Warbler_Sylvia_inornata,_Aiguamolls_de_l'Empordà.jpg|100px|Taščična penica]] |- | [[žametna penica]] || || ''Sylvia melanocephala'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sardinian Warbler.jpg|100px|Žametna penica]] |- | [[svetlooka penica]] || || ''Sylvia hortensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sylvia hortensis, Morocco 1.jpg|100px|Svetlooka penica]] |- | [[pisana penica]] || || ''Sylvia nisoria'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Sylvia nisoria.jpg|100px|Pisana penica]] |- | [[mlinarček]] || || ''Sylvia curruca'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Hernekerttu.jpg|100px|Mlinarček]] |- | [[rjava penica]] || || ''Sylvia communis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sylviacommunis 9844.JPG|100px|Rjava penica]] |- | [[vrtna penica]] || || ''Sylvia borin'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sylvia borin vogelartinfo chris romeiks CHR4866.jpg|100px|Vrtna penica]] |- | [[črnoglavka]] || || ''Sylvia atricapilla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Blackcap 1a (6996063938).jpg|100px|Črnoglavka]] |- | [[kraljičica]] || || ''Phylloscopus proregulus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:20070304贵阳-黄腰柳莺.jpg|100px|Kraljičica]] |- | [[mušja listnica]] || || ''Phylloscopus inornatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Phylloscopus inornatus Meet Again 368583749 crop.png|100px|Mušja listnica]] |- | [[rjava listnica]] || || ''Phylloscopus fuscatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Phylloscopus fuscatus.jpg|100px|Rjava listnica]] |- | [[hribska listnica]] || || ''Phylloscopus bonelli'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Phybon.jpg|100px|Hribska listnica]] |- | [[grmovščica]] || || ''Phylloscopus sibilatrix'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Flickr - Rainbirder - Wood Warbler (Phylloscopus sibilatrix) (1).jpg|100px|Grmovščica]] |- | [[vrbji kovaček]] || vrbja listnica || ''Phylloscopus collybita'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Phylloscopus collybita 1.jpg|100px|Vrbji kovaček]] |- | [[severni kovaček]] || || ''Phylloscopus trochilus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Willow warbler UK09.JPG|100px|Severni kovaček]] |- | [[rumenoglavi kraljiček]] || || ''Regulus regulus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Regulus regulus -Iceland-8.jpg|100px|Rumenoglavi kraljiček]] |- | [[rdečeglavi kraljiček]] || || ''Regulus ignicapillus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Regulus ignicapillus 2.jpg|100px|Rdečeglavi kraljiček]] |- | [[sivi muhar]] || || ''Muscicapa striata'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Muscicapa striata 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Sivi muhar]] |- | [[mali muhar]] || || ''Ficedula parva'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Red-breasted Flycatcher.jpg|100px|Mali muhar]] |- | [[belovrati muhar]] || || ''Ficedula albicollis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Halsbandschnaepper.jpg|100px|Belovrati muhar]] |- | [[črnoglavi muhar]] || || ''Ficedula hypoleuca'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Ficedula hypoleuca Haukipudas 20120610 02.JPG|100px|Črnoglavi muhar]] |- | [[brkata sinica]] || || ''Panurus biarmicus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Panurus biarmicus 2 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Brkata sinica]] |- | [[dolgorepka]] || || ''Aegithalos caudatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Aegithalos caudatus.jpg|100px|Dolgorepka]] |- | [[močvirska sinica]] || || ''Parus palustris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Parus palustris.jpg|100px|Močvirska sinica]] |- | [[žalobna sinica]] || || ''Parus lugubris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Senica šljivarka (Poecile lugubris) Sombre Tit, Jadovnik, Serbia.jpg|100px|Žalobna sinica]] |- | [[gorska sinica]] || || ''Parus montanus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Poecile Montanus Kittila 20120307.JPG|100px|Gorska sinica]] |- | [[čopasta sinica]] || || ''Parus cristatus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lophophanes cristatus Luc Viatour 2.jpg|100px|Čopasta sinica]] |- | [[menišček]] || || ''Periparus (Parus) ater'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Parus ater cypriotes''</ref> || [[Slika:Parus ater01.jpg|100px|Menišček]] |- | [[Plavček (ptica)|plavček]]|| modra sinica || ''Cyanistes (Parus) caeruleus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Parus caeruleus1.jpg|100px|Plavček]] |- | [[velika sinica]] || || ''Parus major'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Parus major m.jpg|100px|Velika sinica]] |- | [[brglez]] || || ''Sitta europaea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sitta europaea wildlife 4.jpg|100px|Brglez]] |- | [[skalni plezalček]] || || ''Tichodroma muraria'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tichodroma muraria02 cropped.jpg|100px|Skalni plezalček]] |- | [[dolgoprsti plezalček]] || || ''Certhia familiaris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Certhia familiaris 1 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Dolgoprsti plezalček]] |- | [[kratkoprsti plezalček]] || || ''Certhia brachydactyla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Certhia brachydactyla dorotheae''</ref> || [[Slika:Short-toed Treecreeper (Certhia brachydactyla) (cropped version).jpg|100px|Kratkoprsti plezalček]] |- | [[plašica]] || || ''Remiz pendulinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Remiz pendulinus 3 (Martin Mecnarowski).jpg|100px|Plašica]] |- | [[kobilar]] || || ''Oriolus oriolus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Loriot d'Europe by Michel Idre.jpg|100px|Kobilar]] |- | [[rjavi srakoper]] || || ''Lanius collurio'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Lanius collurio male am.jpg|100px|Rjavi srakoper]] |- | [[črnočeli srakoper]] || || ''Lanius minor'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Lanîûs mînor.jpg|100px|Črnočeli srakoper]] |- | [[veliki srakoper]] || || ''Lanius excubitor'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lanius excubitor 1 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Veliki srakoper]] |- | [[rjavoglavi srakoper]] || || ''Lanius senator'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sersor.jpg|100px|Rjavoglavi srakoper]] |- | [[šoja]] || || ''Garrulus glandarius'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Garrulus glandarius B Luc Viatour.jpg|100px|Šoja]] |- | [[sraka]] || || ''Pica pica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pica pica perched grass 1.jpg|100px|Sraka]] |- | [[krekovt]] || || ''Nucifraga caryocatactes'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Spotted Nutcracker.jpg|100px|Krekovt]] |- | [[planinska kavka]] || || ''Pyrrhocorax graculus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pyrrhocorax-graculus-0016-a.jpg|100px|Planinska kavka]] |- | [[planinska vrana]] || || ''Pyrrhocorax pyrrhocorax'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Alpenkrähe-Pyrrhocorax.jpg|100px|Planinska vrana]] |- | [[kavka]] || || ''Corvus monedula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Corvus monedula grass cropped.jpg|100px|Kavka]] |- | [[poljska vrana]] || || ''Corvus frugilegus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Corvus frugilegus -Cookridge, Leeds, England-8 (3).jpg|100px|Poljska vrana]] |- | [[siva vrana]] || || ''Corvus cornix'' || A || {{IUCN-ikona|NE}} || [[Slika:CrowHelsinki.jpg|100px|Siva vrana]] |- | [[črna vrana]] || || ''Corvus corone'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Corvus corone 20070813.jpg|100px|Črna vrana]] |- | [[krokar]] || || ''Corvus corax'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Corvus corax (NPS).jpg|100px|Krokar]] |- | [[škorec]] || || ''Sturnus vulgaris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Toulouse - Sturnus vulgaris - 2012-02-26 - 2.jpg|100px|Škorec]] |- | [[rožnati škorec]] || || ''Pastor roseus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Rosy Starling (Sturnus roseus) near Hyderabad W3 IMG 4832.jpg|100px|Rožnati škorec]] |- | [[domači vrabec]] || || ''Passer domesticus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Passer domesticus male (1).jpg|100px|Domači vrabec]] |- | [[travniški vrabec]] || || ''Passer hispaniolensis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Passer Hispaniolensis Male.JPG|100px|Travniški vrabec]] |- | [[poljski vrabec]] || || ''Passer montanus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Tree-Sparrow.jpg|100px|Poljski vrabec]] |- | [[skalni vrabec]] || || ''Petronia petronia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Petronia petronia, Giresun 2017-07-07 01-1.jpg|100px|Skalni vrabec]] |- | [[planinski vrabec]] || snežni vrabec || ''Montifringilla nivalis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Snowfinch.jpg|100px|Planinski vrabec]] |- | [[ščinkavec]] || || ''Fringilla coelebs'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}}<ref group=op>Samo podvrsta ''Fringilla coelebs ombriosa''</ref> || [[Slika:Chaffinch (Fringilla coelebs).jpg|100px|Ščinkavec]] |- | [[pinoža]] || || ''Fringilla montifringilla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Fringilla montifringilla -Poland -male-8.jpg|100px|Pinoža]] |- | [[grilček]] || || ''Serinus serinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Serin-cini.JPG|100px|Grilček]] |- | [[konopeljščica]] || || ''Carduelis citrinella'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis citrinella -Plateau de Beille, Ariege, Midi-Pyrenee, France-8 (2).jpg|100px|Konopeljščica]] |- | [[zelenec]] || || ''Carduelis chloris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:European Greenfinch.jpg|100px|Zelenec]] |- | [[lišček]] || || ''Carduelis carduelis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis carduelis (2012).jpg|100px|Lišček]] |- | [[čižek]] || || ''Carduelis spinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis spinus male.jpg|100px|Čižek]] |- | [[repnik]] || || ''Carduelis cannabina'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Linaria cannabina - Linotte mélodieuse.jpg|100px|Repnik]] |- | [[severni repnik]] || || ''Carduelis flavirostris'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis flavirostris vogelartinfo chris romeiks X7L0781.jpg|100px|Severni repnik]] |- | [[brezovček]] || || ''Carduelis cabaret'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis cabaret -Lochwinnoch, Renfrewshire, Scotland -male-8.jpg|100px|Brezovček]] |- | [[severni brezovček]] || || ''Carduelis flammea'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carduelis flammea Oulu 20120409b.JPG|100px|Severni brezovček]] |- | [[beloperuti krivokljun]] || || ''Loxia leucoptera'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Loxia leucoptera Kittila 20110309.JPG|100px|Beloperuti krivokljun]] |- | [[krivokljun]] || mali krivokljun || ''Loxia curvirostra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Loxia curvirostra -Karwendel mountains, Austria.jpg|100px|Krivokljun]] |- | [[veliki krivokljun]] || || ''Loxia pytyopsittacus'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Loxia pytyopsittacus071021.jpg|100px|Veliki krivokljun]] |- | [[škrlatec]] || || ''Carpodacus erythrinus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Carpodacus erythrinus 20060623.jpg|100px|Škrlatec]] |- | [[smrekov kalin]] || || ''Pinicola enucleator'' || B || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pinicola Enucleator Oulu 20070121.jpg|100px|Smrekov kalin]] |- | [[kalin]] || || ''Pyrrhula pyrrhula'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Pyrrhula Pyrrhula Kittila 20120305.JPG|100px|Kalin]] |- | [[dlesk]] || || ''Coccothraustes coccothraustes'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Coccothraustes coccothraustes.jpg|100px|Dlesk]] |- | [[ostroglež]] || || ''Calcarius lapponicus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lapland Longspur - Calcarius lapponicus - Sportittlingur 4.jpg|100px|Ostroglež]] |- | [[snežni strnad]] || || ''Plectrophenax nivalis'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Plectrophenax nivalis2.jpg|100px|Snežni strnad]] |- | [[beloglavi strnad]] || || ''Emberiza leucocephalos'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza leucocephalos; Baikonur-town 001.jpg|100px|Beloglavi strnad]] |- | [[rumeni strnad]] || || ''Emberiza citrinella'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza-citrinella.jpg|100px|Rumeni strnad]] |- | [[plotni strnad]] || || ''Emberiza cirlus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza cirlus -Valencian Community, Spain -male-8 (1).jpg|100px|Plotni strnad]] |- | [[skalni strnad]] || || ''Emberiza cia'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza cia (Ján Svetlík).jpg|100px|Skalni strnad]] |- | [[vrtni strnad]] || || ''Emberiza hortulana'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} {{ptičjadirektiva-ikona}} || [[Slika:Emberiza hortulana cropped.jpg|100px|Vrtni strnad]] |- | [[gozdni strnad]] || || ''Emberiza rustica'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza rustica.png|100px|Gozdni strnad]] |- | [[mali strnad]] || || ''Emberiza pusilla'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Little Bunting.jpg|100px|Mali strnad]] |- | [[trstni strnad]] || || ''Emberiza schoeniclus'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Male Reed Bunting 3 (7314671288).jpg|100px|Trstni strnad]] |- | [[črnoglavi strnad]] || || ''Emberiza melanocephala'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:28-090504-black-headed-bunting-at-first-layby.jpg|100px|Črnoglavi strnad]] |- | [[veliki strnad]] || || ''Emberiza calandra'' || A || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Miliaria calandra-Corn Bunting.jpg|100px|Veliki strnad]] |- style="background:#DADADA" | [[kitajski slavček]] || || ''Leiothrix lutea'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Leiothrix lutea (Avifauna, NL).JPG|100px|Kitajski slavček]] |- style="background:#DADADA" | [[žalostna majna]] || || ''Acridotheres tristis'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Common Myna (Acridotheres tristis) on Kapok (Ceiba pentandra) in Kolkata W IMG 4297.jpg|100px|Žalostna majna]] |- style="background:#DADADA" | [[zlati vrabec]] || || ''Passer luteus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Sudan Golden Sparrow RWD3.jpg|100px|Zlati vrabec]] |- style="background:#DADADA" | [[rečna astrilda]] || || ''Estrilda astrild'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Estrilda astrild 3.jpg|100px|Rečna astrilda]] |- style="background:#DADADA" | [[rdeči bengalček]] || || ''Amandava amandava'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Red Avadavat (Amandava amandava) W IMG 4408.jpg|100px|Rdeči bengalček]] |- style="background:#DADADA" | [[muškatni galebček]] || || ''Lonchura punctulata'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Lonchura punctulata.jpg|100px|Muškatni galebček]] |- style="background:#DADADA" | [[kostanjevi strnad]] || || ''Emberiza rutila'' || D || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Chestnut Bunting (Emberiza rutila) Eocheong Island, Korea May 2012.jpg|100px|Kostanjevi strnad]] |- style="background:#DADADA" | [[rjavoglavi strnad]] || || ''Emberiza bruniceps'' || D || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Emberiza bruniceps; Baikonur 03.jpg|100px|Rjavoglavi strnad]] |- style="background:#DADADA" | [[rdečeprsi kardinal]] || || ''Pheucticus ludovicianus'' || E || {{IUCN-ikona|LC}} || [[Slika:Grosbeak (Razmear).jpg|100px|Rdečeprsi kardinal]] |} == Opombe == {{sklici|2|group=op}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ptice.si Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije] {{ptiči}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ptiči Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami živali|Ptiči]] oh8cxn3cb7j3fkmuerzb9h9p4d6k1jd 0 99520 6721226 6716501 2026-07-28T13:52:45Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6721226 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Pivovarna Union]] so izpadli v osmini finala, v ligi pa so zasedli končno tretje mesto. Turbulentni sezoni so botrovale tudi trenerske menjave, sezono je začel [[Joao Henriques]], nadaljeval [[Zoran Zeljković]], zadnji dve tekmi sezone pa je odvodil kar takratni športni direktor [[Goran Boromisa]]. Tretje mesto je ekipi, ki je tekom poletja ostala skoraj nespremenjena, prinašalo začetek kvalifikacij v 2. krogu kvalifikacij za [[UEFA Conference League|UEFA Konferenčno ligo]]. V teh kvalifikacijah so pod vodstvom [[Victor Sanchez|Victorja Sancheza]] premagovali vse tekmece in se brez izgubljene tekme že drugo sezono zapored uvrstili v skupinski del tretjerazrednega evropskega tekmovanja, na zadnji odločilni tekmi so [[HNK Rijeka|HNK Rijeko]] premagali s kar 5:0 v popolnoma razpredanih [[Stadion Stožice|Stožicah]]. Izjemne predstave so zmaji nadaljevali skozi celotno sezono tako v prvenstvu kot v Konferenčni ligi, kjer so se prvič v zgodovini prebili skozi skupinski del in izpadli proti [[FK Borac Banja Luka|Borcu]] iz Banja Luke v šestnajstini finala. V prvenstvu so še četrtič postali prvaki, v pokalu pa jih je v polfinalu izločil kasnejši prvak [[NK Celje]]. Po odlični sezoni so bila pricakovanja za naslednjo visoka, vendar je prvo razočaranje sledilo že pri zamenjavi trenerja, kjer je Sancheza zamenjal portugalec [[Jorge Simao]]. Tega so že kmalu osovražili navijači zaradi izjemno slabih predstav in izpada iz Kvalifikacij za Ligo prvakov, tako da je že po nekaj tekmah zapustil mesto trenerja, njegovega naslednika, Nizozemca [[Erwin van der Looi|Erwina van der Looija]], pa je čakala podobna usoda. Slabe predstave so se nadaljevale, Olimpija je izpadla iz evropskih kvalifikacij v zadnjem krogu in tako v tej sezoni kljub odličnemu izhodišču ni igrala v Konferenčni ligi. To je ‘odneslo’ tudi Van der Looija, ki ga je do konca sezone nasledil [[Federico Bessone]]. Pod njegovim vodstvom se je igra vendarle izboljšala, a vseeno je zaradi številnih rezultatskih nihanj klub sezono končal na slabem 4. mestu, ki mu za sezono 2026/27 ni prinesel niti nastopa v evropskih kvalifikacijah, prvič po mnogih letih. Med to sezono je prišlo tudi do zamenjave športnega direktorja, prišel je [[Neycat Aygün]]. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>{{Navedi splet |url=https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |title=Muhamedbegović podatki |accessdate=2024-07-18 |archive-date=2024-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718114238/https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |url-status=dead }}</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić (nogometaš)|Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener |Mišo Brečko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Andraž Kirm |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Luka Žinko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Agustín Doffo]] <small>(2022-)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} {{SocialLinks}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] ikkqzbeythhjgpbziakjubsvbwzpp5g 6721308 6721226 2026-07-28T19:43:12Z Mark Pelj 216187 /* Trenerji */ 6721308 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Pivovarna Union]] so izpadli v osmini finala, v ligi pa so zasedli končno tretje mesto. Turbulentni sezoni so botrovale tudi trenerske menjave, sezono je začel [[Joao Henriques]], nadaljeval [[Zoran Zeljković]], zadnji dve tekmi sezone pa je odvodil kar takratni športni direktor [[Goran Boromisa]]. Tretje mesto je ekipi, ki je tekom poletja ostala skoraj nespremenjena, prinašalo začetek kvalifikacij v 2. krogu kvalifikacij za [[UEFA Conference League|UEFA Konferenčno ligo]]. V teh kvalifikacijah so pod vodstvom [[Victor Sanchez|Victorja Sancheza]] premagovali vse tekmece in se brez izgubljene tekme že drugo sezono zapored uvrstili v skupinski del tretjerazrednega evropskega tekmovanja, na zadnji odločilni tekmi so [[HNK Rijeka|HNK Rijeko]] premagali s kar 5:0 v popolnoma razpredanih [[Stadion Stožice|Stožicah]]. Izjemne predstave so zmaji nadaljevali skozi celotno sezono tako v prvenstvu kot v Konferenčni ligi, kjer so se prvič v zgodovini prebili skozi skupinski del in izpadli proti [[FK Borac Banja Luka|Borcu]] iz Banja Luke v šestnajstini finala. V prvenstvu so še četrtič postali prvaki, v pokalu pa jih je v polfinalu izločil kasnejši prvak [[NK Celje]]. Po odlični sezoni so bila pricakovanja za naslednjo visoka, vendar je prvo razočaranje sledilo že pri zamenjavi trenerja, kjer je Sancheza zamenjal portugalec [[Jorge Simao]]. Tega so že kmalu osovražili navijači zaradi izjemno slabih predstav in izpada iz Kvalifikacij za Ligo prvakov, tako da je že po nekaj tekmah zapustil mesto trenerja, njegovega naslednika, Nizozemca [[Erwin van der Looi|Erwina van der Looija]], pa je čakala podobna usoda. Slabe predstave so se nadaljevale, Olimpija je izpadla iz evropskih kvalifikacij v zadnjem krogu in tako v tej sezoni kljub odličnemu izhodišču ni igrala v Konferenčni ligi. To je ‘odneslo’ tudi Van der Looija, ki ga je do konca sezone nasledil [[Federico Bessone]]. Pod njegovim vodstvom se je igra vendarle izboljšala, a vseeno je zaradi številnih rezultatskih nihanj klub sezono končal na slabem 4. mestu, ki mu za sezono 2026/27 ni prinesel niti nastopa v evropskih kvalifikacijah, prvič po mnogih letih. Med to sezono je prišlo tudi do zamenjave športnega direktorja, prišel je [[Neycat Aygün]]. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>{{Navedi splet |url=https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |title=Muhamedbegović podatki |accessdate=2024-07-18 |archive-date=2024-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718114238/https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |url-status=dead }}</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić (nogometaš)|Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener |Mišo Brečko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Andraž Kirm |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Luka Žinko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Agustín Doffo]] <small>(2022-)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - 27. julij 2026 | || |- |{{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] ||28. julij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} {{SocialLinks}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] fhiunv4spwjpljc740h4yt0v7i056xl 6721310 6721308 2026-07-28T19:47:59Z Mark Pelj 216187 /* Strokovni del ekipe [8] */ 6721310 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Pivovarna Union]] so izpadli v osmini finala, v ligi pa so zasedli končno tretje mesto. Turbulentni sezoni so botrovale tudi trenerske menjave, sezono je začel [[Joao Henriques]], nadaljeval [[Zoran Zeljković]], zadnji dve tekmi sezone pa je odvodil kar takratni športni direktor [[Goran Boromisa]]. Tretje mesto je ekipi, ki je tekom poletja ostala skoraj nespremenjena, prinašalo začetek kvalifikacij v 2. krogu kvalifikacij za [[UEFA Conference League|UEFA Konferenčno ligo]]. V teh kvalifikacijah so pod vodstvom [[Victor Sanchez|Victorja Sancheza]] premagovali vse tekmece in se brez izgubljene tekme že drugo sezono zapored uvrstili v skupinski del tretjerazrednega evropskega tekmovanja, na zadnji odločilni tekmi so [[HNK Rijeka|HNK Rijeko]] premagali s kar 5:0 v popolnoma razpredanih [[Stadion Stožice|Stožicah]]. Izjemne predstave so zmaji nadaljevali skozi celotno sezono tako v prvenstvu kot v Konferenčni ligi, kjer so se prvič v zgodovini prebili skozi skupinski del in izpadli proti [[FK Borac Banja Luka|Borcu]] iz Banja Luke v šestnajstini finala. V prvenstvu so še četrtič postali prvaki, v pokalu pa jih je v polfinalu izločil kasnejši prvak [[NK Celje]]. Po odlični sezoni so bila pricakovanja za naslednjo visoka, vendar je prvo razočaranje sledilo že pri zamenjavi trenerja, kjer je Sancheza zamenjal portugalec [[Jorge Simao]]. Tega so že kmalu osovražili navijači zaradi izjemno slabih predstav in izpada iz Kvalifikacij za Ligo prvakov, tako da je že po nekaj tekmah zapustil mesto trenerja, njegovega naslednika, Nizozemca [[Erwin van der Looi|Erwina van der Looija]], pa je čakala podobna usoda. Slabe predstave so se nadaljevale, Olimpija je izpadla iz evropskih kvalifikacij v zadnjem krogu in tako v tej sezoni kljub odličnemu izhodišču ni igrala v Konferenčni ligi. To je ‘odneslo’ tudi Van der Looija, ki ga je do konca sezone nasledil [[Federico Bessone]]. Pod njegovim vodstvom se je igra vendarle izboljšala, a vseeno je zaradi številnih rezultatskih nihanj klub sezono končal na slabem 4. mestu, ki mu za sezono 2026/27 ni prinesel niti nastopa v evropskih kvalifikacijah, prvič po mnogih letih. Med to sezono je prišlo tudi do zamenjave športnega direktorja, prišel je [[Neycat Aygün]]. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>{{Navedi splet |url=https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |title=Muhamedbegović podatki |accessdate=2024-07-18 |archive-date=2024-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718114238/https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |url-status=dead }}</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić (nogometaš)|Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener | | |- |Pomočnik trenerja | | |- |Pomočnik trenerja | | |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Agustín Doffo]] <small>(2022-)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - 27. julij 2026 | || |- |{{ikonazastave|MKD}} [[Jugoslav Trenčovski]] ||28. julij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} {{SocialLinks}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 70fw707za1wa1y36osff6lf6wy7e8ey 0 100051 6721429 6709145 2026-07-29T10:44:43Z VidicK01 193275 /* Evropske volitve */ Tabela rezultatov evropskih volitev 6721429 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev so kandidirali nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so bili na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je bila s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Četrta Janševa vlada === Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. [[Slika:1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|sličica|193x193_pik|Branko Grims je bil 8. julija 2026 izključen iz [[Evropska ljudska stranka|EPP]]]] Evropski poslanec Branko Grims je bil julija 2026 izključen iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP).<ref name=":110">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za izključitev je glasovalo 131 evropskih poslancev EPP, proti pa sedem, med njimi vsi evroposlanci SDS in tudi poslanec iz NSi [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Presenetljiva enotnost poslancev EPP o Grimsu, ki se je že odzval (VIDEO)|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/branko-grims-epp-ljudska-stranka-bruselj-sds-izkljucitev|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> Razlogi za izključitev so bili njegovo javno nasprotovanje politiki politične skupine, sodelovanje s skupino [[Domoljubi za Evropo]], sodelovanje z drugimi desnimi skupinami, obtožbe o pomanjkljivi delovni etiki ter delovanje proti vrednotam skupine. Grims je očitke zavrnil, postopek označil za politično preganjanje njegovih stališč, ki se niso spreminjala, in napovedal, da kljub pozivom stranke vodje delegacije SDS v Evropskem parlamentu [[Romana Tomc|Romane Tomc]] in EPP ne bo odstopil s položaja evropskega poslanca.<ref name=":111">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Tomčeva je menila, da bi Grims z odstopom zaščitil interese SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša je ocenil, da Grims ni kršil pravil stranke SDS, ampak pravila EPP in "fair playa".<ref>{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref name=":112">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Stranka si je po Janševih besedah dvakrat uspešno prizadevala za preklic izključitve Grimsa iz EPP, tretjič pa da to ni bilo mogoče. Janša je ocenil, da Grimsova vsebina ni bila ključna za izključitev, saj da so v EPP kot ideološki zelo široki politični skupini tudi več poslancev, ki imajo od Grimsa bolj ostra mnenja, ampak to, da je pri svojem prevečkrat soliral in si ni prizadeval za uskladitev različnih stališč znotraj skupine. Izključitev Grimsa je bila tako po mnenju Janše za Evropsko ljudsko stranko minorna zadeva, za SDS pa velika škoda, saj je zmanjšala vpliv stranke znotraj EPP.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o izključitvi Grimsa: Ni problem v vsebini, ampak v fair playu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-izkljucitvi-grimsa-ni-problem-v-vsebini-ampak-v-fair-playu/787702|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Dvakrat sem preprečil izključitev Grimsa iz EPP, tretjič to ni bilo mogoče|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-izkljucitev-grimsa-iz-epp-se-je-odzval-tudi-jansa-to-je-velika-skoda-za-sds/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> Grims je svoj mandat nadaljeval kot neodvisen poslanec. Predsednik EPP Manfred Weber je sicer pohvalil delo SDS znotraj politične skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", Romana Tomc kolegu predlaga, naj odstopi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-romana-tomc-kolegu-predlaga-naj-odstopi/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 328.923 | 27,88 | {{increase}} 4,40 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024–2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] (od 8. julija 2026 ni več član politične skupine Evropske ljudske stranke).<ref name=":110" /> {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Nosilec liste ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | [[Mihael Brejc]] | 76.945 | 17,65 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | rowspan="3"|[[Milan Zver]] | 123.563 | 26,66 | {{decrease}} 9,01 | {{Composition bar|3|8|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 99.643 | 24,78 | {{decrease}} 1,88 | {{Composition bar|3|8|hex=#FEF200}} | {{steady}} 0 | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 126.534 | 26,25 | {{increase}} 1,47 | {{Composition bar|2|8|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 1.{{efn|Nastopila na skupni listi z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], od treh mandatov je dva osvojila SDS, enega pa SLS.}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | [[Romana Tomc]] | 206.386 | 30,59 | {{increase}} 4,34 | {{Composition bar|4|9|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 1. |- |} {{noteslist}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 8h3leiav2528egs7y4m7wu1f12e1kjh 0 104058 6721439 5732664 2026-07-29T11:12:17Z Upwinxp 126544 infopolje 6721439 wikitext text/x-wiki {{Drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Heilbronn |image_skyline = Heilbronn Innenstadt u Wartberg 20050918.jpg |image_caption = Pogled na središče mesta s hribom Wartberg v ozadju |image_flag = Flagge Heilbronn.svg |flag_size = 120px |image_shield = Wappen Heilbronn.svg |shield_size = 70px |pushpin_map = Nemčija |latd=49 |latm=9 |lats= |latNS=N |longd=9 |longm=13 |longs= |longEW=E |coordinates_region = DE-BW |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Nemčija}} |subdivision_type1 = [[Zvezne dežele Nemčije|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = {{brezpreloma|{{zastava|Baden - Württemberg}}}} |subdivision_type2 = [[Okraji Nemčije|Vladni okraj]]<!-- Regierungsbezirk --> |subdivision_name2 = [[Stuttgart]] |subdivision_type3 = [[Deželna okrožja Nemčije|Deželno okrožje]]<!-- Landkreis --> |subdivision_name3 = <!-- Stadtkreis (kreisfreie Stadt) --> |leader_title = Župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 157 |population_as_of = 31. dec. 2024 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://daten.statistik-bw.de/genesisonline/online?operation=statistic&levelindex=0&levelid=1757432774350&code=12411#abreadcrumb |title=Statistisches Landesamt Baden-Württemberg – Tabellengruppe 12411: Fortschreibung des Bevölkerungsstandes zum 31. Dezember 2024}}</ref> |population_total = 131986 |timezone = [[Srednjeevropski čas|srednjeevropski]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 74072–74081 |area_code = 07131, 07066 |registration_plate_type= [[Registrske tablice Nemčije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = HN |footnotes = }} '''Heilbronn''' [hajlbrón] je [[Nemčija|nemško]] [[mesto]] v [[zvezne dežele Nemčije|zvezni deželi]] [[Baden-Württemberg]]. Po podatkih iz leta [[2005]] ima 121.416 prebivalcev in je tako šesto največje mesto v deželi. Mesto ob [[reka|reki]] [[Neckar]] je nekdanje [[svobodno cesarsko mesto]] ([[nemščina|nemško]] ''freie Reichsstadt'') in današnje [[neodvisno mesto]]. Heilbronn je tudi »glavno gospodarsko središče« regije [[Heilbronn-Franken]]/[[Frankovska]], ki obsega skoraj celotni severovzhodni del Baden-Württemberga. Heilbronn je znan po svoji industriji [[vino|vina]] in so ga poimenovali ''Käthchenstadt'', po [[Heinrich von Kleist|von Kleistovi]] poetični drami iz leta 1808 ''Das Käthchen von Heilbronn, oder Die Feuerprobe''. V mestu ima sedež tehniška univerza oz, visoka šola ''Hochschulle Heilbronn''. == Pobratena mesta == [[Slika:KaiserStr HN02.JPG|thumb|right|Heilbronnski mestni [[tramvaj]] na Kaiserstraße]] Heilbronn je [[pobrateno mesto|pobraten]] s šestimi mesti v petih državah: {| | valign="top" | * [[Slika:Flag of France.svg|25px]] [[Béziers]] ([[Francija]]) od leta 1965 * [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|25px]] [[Neath Port Talbot]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) od leta 1966 * [[Slika:Flag of Switzerland.svg|25px]] [[Solothurn, Švica|Solothurn]] ([[Švica]]) od leta 1981 | valign="top" | * [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|25px]] [[Stockport]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) od leta 1982 * [[Slika:Flag of Germany.svg|25px]] [[Frankfurt na Odri]] ([[Brandenburška]], Nemčija) od leta 1988 * [[Slika:Flag of Poland.svg|25px]] [[Słubice]] ([[Poljska]]) od leta 1998 |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Nemčiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Heilbronn}} {{škrbina-naselje-de}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Baden-Württembergu]] [[Kategorija:Naselja ob Neckarju]] p04e82g7ctgz14vpdbgzsyuw6ia33d4 0 104950 6721316 6479326 2026-07-28T20:18:02Z Yerpo 8417 {{zapomen}} 6721316 wikitext text/x-wiki {{zapomen|[[kost]]|mečnica}} [[Slika:Brooches green.jpg|thumb|Dve različni fibuli]] [[File:Paar Prunkfibeln.jpg|thumb|Germanska fibula, zgodnje 5. st]] [[File:FibulaDeBraganzaMPLC.JPG|thumb|Helenistična grška "Braganza broška", 250-200 pr. n. št., British Museum, London]] [[File:Visigothic - Pair of Eagle Fibula - Walters 54421, 54422 - Group.jpg|thumb|Fibuli v obliki orla, 6. st., najdena pri Tierra de Barros (Španija) in izdelani iz zlata in brona.<ref>{{navedi splet |publisher= [[The Walters Art Museum]] |url= http://art.thewalters.org/detail/77441 |title= Pair of Eagle Fibula |accessdate= 2015-07-04 |archive-date= 2013-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131103052850/http://art.thewalters.org/detail/77441 |url-status= dead }}</ref> The Walters Art Museum.]] [[File:Tuscany Brooch.JPG|thumb|Lombardska posrebrena broška iz Toskane, okoli leta 600, ena največjih te vrste (British Museum) <ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=88920&partId=1&searchText=Tuscany+brooch&page=1 British Museum Collection]</ref></blockquote>]] '''Fibula''' je [[broška]] za okras ali [[varnostna zaponka]] za pritrjevanje oblačil. Fibula se je razvila v različnih oblikah, vendar so vse temeljile na načelu varnostnega zatiča. Tehnično se latinski izraz ''fibulae'' nanaša na rimske fibule, vendar se izraz pogosto uporablja za broške iz celotne antične in zgodnjesrednjeveške zgodovine, ki so imele še naprej rimske oblike. Za razliko od večine sodobnih brošk, so fibule ne le dekorativne, saj so imele prvotno praktično funkcijo za pritrditev oblačil, na primer plašča ali ogrinjala. Fibule so nadomestile ravne varnostne zaponke, ki so bile uporabljene za pritrditev oblačila v [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]]. Po drugi strani pa so bile fibule v [[srednji vek|srednjem veku]] nadomeščene z [[gumb]]i. Njihov naslednik, moderna varnostna sponka, ostaja v uporabi še danes. V starem Rimu in drugih mestih, kjer je bila v rabi latinščina, je ista beseda označevala tako broško in kot [[kost]] [[Mečnica|mečnico]], kar je bila priljubljena oblika za broške. Obstaja na stotine različnih vrst fibul. Običajno so razdeljene v družine, ki temeljijo na zgodovinskih obdobjih, geografiji in / ali kulturi. Fibule so razdeljene tudi v razrede, ki temeljijo na njihovih splošnih oblikah. == Konstrukcija == Največ fibul je narejenih iz [[bron]]a (bolj pravilno "bakrovih zlitin") ali [[železo|železa]] ali obeh. Nekatere fibule so izdelani iz plemenitih kovin, kot sta [[srebro]] ali [[zlato]]. Največ fibul je narejenih iz samo enega ali dveh kosov. Mnoge fibule so okrašeni z [[lošč|emajlom]], poldragimi kamni, steklom, koralami ali kostmi. == Komponente == [[File:Silver fibula (brooch) from Værløse, Zealand, Denmark (DR EM85;123).jpg|thumb|Detajl starega Futhark runskega napisa na varnostni zaponki, 3. st., Fibula iz Værløse podobna svastiki.]] Fibule so bile sestavljene iz štirih delov: telesa, priponke, vzmeti in tečaja. Ločimo dve vrsti fibul: * '''''enoramna fibula''''' - podobna današnji varnostni zaponki, sestavljena iz [[igla|igle]], katere spiralasto zaviti konec preide v locen, ta pa ima navzdol zapognjen konec, ki drži iglo na mestu. * '''''dvoramna fibula''''' - bolj zapletena zaponka, ki je sestavljena iz igle, ki je na enem koncu odebeljena in ima na tem koncu luknjo, skozi katero se vtakne locen. Ta je na obeh koncih zapognjen in drži na mestu obleko in iglo. === Telo === Telo fibule je bodisi prečka ali plošča, glede na osnovno obliko. Prečka je običajno dolga in ozka, pogosto ločna. Plošča je ravna in široka. Plošče so lahko enovite ali naluknjane. Telo je pogosto okrašeno. Na koncu fibule je glava z vzmetjo ali tečajem. Na koncu je čep, kjer se telo zapre. Odvisno od vrste mečnice in kulture se je lahko fibula nosila obrnjena navzgor, navzdol ali na stran. === Priponka === Priponka, ki se uporablja za pritrditev oblačila je bodisi nadaljevanje telesa fibule ali ločen del pritrjen na telo. Fibula je zaprta s priključitvijo konca zatiča na prečki ali plošči. === Vzmet === Telo in priponka se srečata bodisi z vzmetjo ali tečajem. Najzgodnejša zasnova je vzmet, ki zagotavlja napetost na priponki. Vzmet je lahko enostranska ali dvostranska. Enostranska vzmet se vije okrog le v eno smer. Enostranske vzmeti so zgodnejši tip, prve so se pojavile okrog 14. stoletja pred našim štetjem. Dvostranska vzmet se vrti okoli obeh strani telesa mečnice in se je pojavila okoli 6. stoletja pred našim štetjem. Dvostranska vzmet je lahko zelo kratka, samo z enim ali dvema vrtljajema na vsaki strani ali do 10 cm dolga. Večina dvostranskih vzmeti je izdelana iz enega kosa kovine, vzmetnega kabla ali kosa žice, ki se razteza od enega konca vzmeti na drugo. Vzmetni kabel se lahko prenese pred ali za telo fibule. Dvostranske vzmeti so ovite okoli zatiča ali osi. Ti so običajno iz železa, čeprav je preostali del fibule in vzmet bakrova zlitina. V 1. stoletju našega štetja so nekatere fibule imele vzmeti, ki so bile skrite pod kovinskim pokrovom, ki je bil razširitev telesa mečnice. Znane so kot pokrite ali skrite vzmeti. === Tečaj === V poznem 1. stoletju pred našim štetjem ali v začetku 1. stoletja našega štetja se je v nekaterih tipih fibule pojavila nova oblika. Ločena priponka je vezana na glavo konec loka z majhnim tečajem. V drugi polovici 1. stoletja našega štetja so bili uvedeni tečaji za ploščat tip fibule. Ena ali dve majhni plošči sta bili dodanih na hrbtni strani plošče in zatič je bil vezan na njih z majhnim tečajem. Prej je imel tip ploščate fibule dvostranske vzmeti pritrjene na hrbtu. V 3. stoletju našega štetja se je tečaj nahajal v centru dolge prečke in ustvarjal slavno zasnovo samostrela oziroma križni lok. Nekaj precej starejših fibul je tudi imelo tečaje, a je bila ta funkcija zasnove zelo redka in je kmalu zamrla za skoraj pet stoletij. Na primer, maloazijska ''Okrašena ločna fibula'' (Blinkenberg Type XII Variacion 16) datirana v 5. stoletje pred našim štetjem. Pomembno je omeniti, da so različne tipe fibul uporabljali istočasno. Čeprav je uvedba tečaja kasnejša od uvedbe vzmeti, je vzmet ostala v uporabi še dolgo po tem, ko je bil uveden tečaj. == Uporaba == Fibule so bile prvotno uporabljena za pritrditev oblačila. Predstavljajo izboljšanje za prejšnje ravne zatiče, ki so bili manj varni in so se lahko sneli. Medtem ko je bila glava zgodnejših ravnih priponk pogosto okrašena, so prečke ali plošče dale veliko več možnosti za dekoracijo. Med nekaterimi kulturami so imeli različni modele fibul posebne simbolne pomene. Ti se lahko nanaša na status ali poklic (primer: samska ženska, poročena ženska, moški, bojevnik ali poglavar). Nekateri rimske fibule so lahko simbolizirale posebne vrste ali položaj v rimski legiji ali položaj vojaka. V nekaterih kulturah so fibule nosili v parih in so se lahko povezale z dolžino kot verige. == Zgodovinski razvoj == === Fibule bronaste dobe === [[File:Fibulae01.JPG|right|thumb|Zgodnja fibula, 10. – 8.st. pr. n. št.]] Prve '''fibule v obliki violinskega loka''' (''drahtbugel'' v nemščini), so se pojavile v pozni bronasti dobi. Ta preprosta oblika z enostransko vzmetjo, izgleda neverjetno podobna sodobni varnostni zaponki. Fibula v obliki violinskega loka ima nizek raven lok, telo poteka vzporedno s čepom, tako da spominja na violinski lok. Lok je lahko okrogel, kvadraten ali raven in s trakom kot v prerezu. Nekateri so enostavno prebiti ali z zarezano dekoracijo na prečki. Take fibule, kot so ''Peschiera tip'' in ''Unter-Radl tip'', so bile uvedene v 14. stoletju pred našim štetjem (pozna Mikenska III. era), na [[Mikene|Mikenskem]] grškem [[Peloponez]]u. Fibula se je kmalu razširila na [[Kreta|Kreto]], [[Ciper]] in mikenska trgovska mesta na [[Sicilija|Siciliji]]. Poznanih je več različic fibul v obliki violinskega loka: lahko je ukrivljen ali cik-cak od začetka do konca, medtem ko še vedno ostaja ploska in vzporedno z zaponko. Te variante, kot sta tip ''Grunwald'' in ''Hanua'', so našli iz 12. in 11. stoletja pr. n. št.. V drugi varianti se je lok, medtem ko je še vedno raven, povečal navzven v ovalno ali diamantno obliko (''blattbugel'' v nemščini). Te variante, kot sta tip ''Kreuznach'' in ''Reisen'' so našli iz 12. do 10. stoletja pred našim štetjem. '''Druga glavna oblika fibul''' ima visok, zaokrožen lok (''bogen'' v nemščini) namesto nizkega ravnega violinskega loka za prečko. Sprva je bil lok tanek. Poznejše variante imajo lok iz debelejše kovine ali dveh kosov tanke žice, zavite skupaj. Te zaobljene ločne fibule so prvič našli iz 12. stoletja pred našim štetjem, vendar so bile v uporabi v nekaterih krajih več kot pet stoletij. [[File:Fibulae02.JPG|right|thumb|Zgodnja ločna fibula, 8. – 6. st. pr. n. št.]] '''Tretja bronasto-dobna oblika fibule''' je sestavljena iz horizontalnih žičnih spiral. Fibula v obliki očal (''brillen'' v nemščini) je sestavljena iz dveh združenih spiral, ki spominjajo na par očal. Te fibule, kot sta tip ''Haslau'' in ''St. Lucija'', so našli iz 9. do 7. stoletja pred našim štetjem. Nekatere fibule v obliki očal so zelo velike, s spiralo do po 10 cm. Varianta ki se je pojavila v 6. stoletju pred našim štetjem je imela štiri majhne spirale s kvadratom, ali oglato krovno ploščo na sredini, tip ''Vierpass''. [[Villanovska kultura]] v Italiji je uvedla vrsto variacij na prečke fibule v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem. V teh tako imenovanih ''Italiante fibulae'', se lok začne na glavi, s polkrožno obliko, toda koleno na vrhu je pod kotom naravnost do vznožja, ki je pogosto podaljšan in raztegnjen. Lok je bil pogosto okrašen z oblikovanimi gumbi ali konicami. Zadnja polovica loka je včasih ukrivljena v valovito, upognjeno obliko. Slednje variante so bili znane kot ''serpentinaste fibule''. V 8. in 7. stoletju pred našim štetjem so v Mali Aziji uvedli tako imenovano '''fibulo s frigijskim lokom'''. Te fibule so imele obliko skoraj popolnega polkrožnega loka, včasih okrašene z gumbi ali okroglimi prirobnicami. V istem obdobju je na Cipru in morda v [[Sirija|Siriji]], [[Asirija|Asiriji]] in [[Perzija|Perziji]] nastala ''ročna'' fibula. V tej zasnovi je lok ukrivljen 90 stopinj na vrhu tako, da daje fibula trikotno obliko, gledano od strani. Lok je bil običajno okrašen z vrsto obročev in pikami. Ploščato telo je imelo običajno obliko roke, kar celotna fibula je bila podobna roki. V 7. in 6. stoletjem pred našim štetjem je nastala serija variacij loka na južnem [[Balkan]]u, znana različno kot grška, makedonska ali tračanska fibula. Visok obokan lok teh fibul je imel velike plavuti ali gumbe. Lok se je običajno končal v zelo veliki trikotni ali kvadratni plošči zapirala. Nekatere izmed velikih kvadratnih plošč zapirala so bile okrašene s kompleksnimi rezbarijami geometrijskih ali figuralnih motivov. Nekatere fibule so imele raven hrbet, kar kaže, da so bile verjetno preprosto odlite. === Fibule železne dobe === [[File:Dacian fibulae Cluj Musem 1st century BC.jpg|left|thumb|Tipična srebrna dačanska fibula, 1. st. pr. n. št. (Museum of Transylvania, Cluj, Romunija]] V železni dobi se je raba fibul zelo razširila. Zaokrožen lok fibul je doživel več sprememb, običajno so bile zelo okrašena z zarezami ali oblikovanimi geometrijskimi vzorci. V eni varianti, je bila noga fibule prej zaključena na koncu loka s preprostim ploščatim odlitkom znatno podaljšanim. To podaljšanje, znano kot tip ''Kahn'' in ''Pauken'' je iz 7. do 5. stoletja pr. n. št. Prve dolge dvostranske vzmeti so se pojavile na nekaterih od teh različic v dobi [[Hallstatt]] D2 (5. stoletje pred našim štetjem). Te fibule, kot je tip ''Doublezier'', so na pogled podobne rimskim samostrelnim fibulam, vendar niso bili slednjih neposredni predhodnik. [[File:Fibulae03.JPG|right|thumb|Več zgodnjih fibul, 7. – 5.st. pr. n. št.]] V drugi varianti je zaokrožena ločna fibula postala debelejša in oteklega videza. Pri mnogih od teh [[Pijavke|pijavških]] lokih ali ''Sanguisaga'', so ploščata zapirala postala velika in trikotna. Druga varianta, tip ''Certossa'' je imela majhen kvadrat ali s trakom presekan lok in kratko dvostransko vzmet (morda prva uporaba dvostranske vzmeti). Certossa fibule so skoraj vedno zelo majhne. V dobi [[Latenska kultura|La Tene]] I ali La Tene A do B2 (4. do 3. stoletja pred našim štetjem), je postalo oblikovanje fibul razmeroma standardizirano na velikem geografskem območju, čeprav so manjše slogovne razlike in razlike v dekoraciji ostale. La Tene I fibula je imela običajno ozek lok. Vzmet je bila lahko bodisi enostranska ali dvostranska, in bila navita v dokaj velikem krogu. Stopalo je bilo obrnjeno navzgor in se je običajno končalo z okrašenim gumbom ali z uporabo bisera ali kamna. V nekaterih primerih je bilo stopalo upognjeno nazaj proti premcu, čeprav se ni dotaknilo loka. [[Geti|Getska]] fibula je varianta, ki so jo našli na vzhodnem Balkanu in so jo uporabljali Geti. Stopalo fibule je navpično in se konča v majhnem gumbu, novejši modeli so imeli valove v obliki črke S. [[File:La Tene, Thraco-Getic and Nauheim Fibulae.jpg|right|thumb|Fibula iz obdobja La Tene, 4. – 1. st. pr. n. št.]] V dobi La Tene I so bile v fibule uvedene prve živali ali zoomorfne oblike. Med njimi so ptice in konji in so bile lahko bodisi ploščate, s kratko dvostransko vzmetjo na hrbtu ali tridimenzionalne (v krogu) z dolgo dvostransko vzmetjo na čelu. V dobi La Tene II ali La Tene C (2. stoletje pred našim štetjem) je stopalo fibule dejansko ukrivljen nazaj in se dotika loka in je bilo ovito okoli njega. Mnoge fibule so imele dolge dvostranske vzmeti. Ta tip izvedbe je bil v uporabi več stoletij kasneje in je včasih znan kot psevdo-latenska fibula. V dobi La Tene III ali D (1. stoletje pred našim štetjem), se stopalo več ne ovije okoli loka, ampak je vezano direktno nanj z litjem ali varjenjem. V eni varianti, pri tipu ''Nauheim'', je lok povečan v ploščat trikotnik ali diamant. V drugi varianti, tip ''Schüssel'' je trak kot lok povečan na čelu v zaokroženo obliko puščic, ki ureja vzmet. === Rimske fibule === ==== 1. stoletje ==== <gallery> File:Fibulae05.JPG|Legionarska fibula. 1. – 2. st. File:Fibulae06.JPG|Riomsko britanska fibula, 1. st. File:Fibulae07.JPG|Zgodnje rimska ločna fibula, 1. st. File:Fibulae08.JPG|Močno profilirana fibula, 1. – 2. st. File:Fibulae09.JPG|Ploščate fibule iz rimske dobe, 1. st. </gallery> Hitro širjenje [[Rimski imperij|rimskega imperija]] je 1. stoletju našega štetja povzročilo znatno rast števila in oblikovanja fibul po vsej Evropi in na Bližnjem vzhodu. Širjenje tehnološko naprednih delavnic v rimskem imperiju je privedlo do bolj zapletenih modelov fibul. Loki so dobili bolj zapletene oblike, tečaji so se pojavili poleg dvostranskih vzmeti, uvedena je bila široka paleta modelov plošč. Ena od prvih modelov fibul rimske dobe se je začela v La Tene III, v poznem 1. stoletju pred našim štetjem. Fibula iz ravne žice, znana tudi kot vojaški tip ali legionarski tip, ima zelo preprosto obliko. Ta spominja na fibulo v obliki violinskega loka iz več kot tisoč let prej, le da ima lok nekoliko bolj zaokrožen in kratko dvostransko vzmet. Našli so jo iz 1. stoletja našega štetja. V 1. stoletju našega štetja prvič več tipov fibul izvira iz rimske Britanije. Morda najbolj prepoznaven britanski dizajn je fibula ''Dolphin''. To je dejansko niz modelov, vključno tip ''Polden Hill'', ''Langton Down'', ''Colchester'' in tip v obliki črke T. Fibule Dolphin imajo gladko obokan lok, ki se zožuje od glave do konca v dolgo točko. Dolga dvostranska vzmet je pokrita. Z vrha izgleda kot T ali pozno-rimska samostrelna fibula. Od strani pa spominja na skakajočega delfina. Drug Britanski dizajn je bil tip ''Hod Hill''. Običajno precej majhna, ima fibule plitvo obokan lok, ki se zdi, da je sestavljena iz okvirnih segmentov. Mnoge imajo par manjših stranskih ušes. ''Fantail'' fibula ima kratek lok, ki se razširi v plosko, široko pahljačasto stopalo, in je bila pogosta v Veliki Britaniji in na evropski celini. Oblika Fantail je trajala v 2. stoletju našega štetja. Pogosta in razširjena oblika je bila ''Augen'' (ali ''Eye'') fibula, ki ima daljši lok in dolgo, ravno, široko stopalo. Ima kratko bilateralno vzmet. Mnoge ''Augen'' fibule so okrašene s parom obročkanih pik ali oči, na ploskem stopalu. Zdi se, da so bile uvedene v rimskem cesarstvu pri germanskih narodih, zlasti Markomanih, ki so služili kot rimske pomožne enote (''Roman auxiliaries''). ''Aucissa'' fibula je bila še ena razširjena oblika. Ima visoko polkrožno obokan lok, ki se razširi v kratkem stopalu. Lok je raven in širok in ima okrogel osrednji greben. Lok se konča na glavi s tečajem. Aucissa je bila ena prvih fibul, ki je uporabljala tečaj namesto vzmeti. Stopalo se konča v okroglem gumbu. Mnoge imajo besedo "AVCISSA" oblikovano nad tečajem. To je najbrž ime delavnice. V 1. stoletju je znanih še več drugih različic loka vse glede na pokrajino v kateri so nastale (tračanska fibula v obliki sidra, panonska, dačanska, itd). Pozno v 1. stoletju je bila uvedena skupina močno profiliranih fibul. Imajo široko ventilatorsko ali zvonasto glavo in dolgo tanko koničasto stopalo. Imajo dolge dvostranske tečaje. Obstajajo tri glavne variacije: severno panonski dvojni vozel, enojni vozel najdemo na osrednjem Balkanu, črnomorski tip v stepah severno od Črnega morja. Najdene fibule so bile iz poznega 1. do 2. stoletja našega štetja in so večinoma povezane s proto-gotsko kulturo Przeworsk. V 1. stoletju je bila razširjena uporaba ploščate fibule. Ker je malo prostora med telesom in čepom (ni loka na telesu), ploščato fibulo ni bilo mogoče uporabiti za pripenjanje debelejšega materiala in so zato predvsem dekorativne. Večina fibula ima tečaj na hrbtni strani. Navadno so povezane z ženskimi grobovi. Najpogostejše oblike plošče fibul v 1. stoletju našega štetja so bili krog (disk), diamant, oval in luna. ==== 2. stoletje ==== <gallery widths="200px" perrow="4"> File:Fibulae10.JPG|Rimska fibula, 2. st. File:Fibulae14.JPG|Pozno rimska ločna fibula, 2. – 3. st. File:Fibulae11.JPG|Različne fibule, 4. st. pr. n. št. – 3. st. File:Fibulae12.JPG|Tutulus ploščate fibule, 2. – 3. st. </gallery> Razvoj fibul se je v 2. stoletju nadaljeval v bolj zapletenih oblikah. Nova je oblika glave, ima dolg lok z bunkico ali občasno obročem. Najbolj priljubljena je bila kolenska fibula in jo le redko najdemo zunaj vojaških objektov ali konteksta. Panonska trobentasta fibula ima široko plapolajočo glavo kot zvonec trobente. Vendar pa za razliko od ravne, je panonska trobentasta fibula močno ukrivljen blizu glave. Ta germanski tip je bil znan v Panoniji in okrog, a izvožen tudi v večji del Britanije. V 2. in 3. stoletju našega štetja ni bilo novih različic fibula. Uporaba plošče fibul se je nadaljevala v 2. stoletju. Enostavno ploščate oblike so nadomestili z emajliranimi različicami ali z več kompleksnimi oblikami. Te so vključevale živali (zoomorfne) oblike (ptice, konji, zajci, muhe, itd), črke ali besede, abstraktne simetrične ali asimetrične vzorce (vključno s tako imenovano keltsko trobento) in simbolne vzorce. Večina modelov je še naprej v uporabi. ==== 3. do 4. stoletje ==== Uporaba emajliranih vložkov se je nadaljevala do konca 3. stoletja. [[File:Fibulae13.JPG|right|thumb|Fibule v obliki P, 3. – 5. st.]] Klasična fibula iz poznega rimskega obdobja in v resnici najbolj znana vrsta fibule, je tip samostrel. Samostrelna fibula sestoji iz visoko obokanega polkrožnega loka, običajno oglatega prereza in dolgega ploskega stopala. Fibula ima prečen širok prečen lok na čelu, ki vsebuje tečaj. Samostrelna fibula ima običajno tri okrogle ali čebulasto oblikovane gumbe: eden pri glavi in en na vsakem koncu prečnega loka. Obstaja več tipov glede na dolžino loka pa tudi glede na dekoracijo stopala. [[File:Fibulae15.JPG|left|thumb|Križno-ločne fibule, 3. – 5. st.]] === Post-rimske fibule === [[File:Fibulae16.JPG|right|thumb|Post-rimske fibule, 5. – 10. st.]] [[File:Brooches.JPG|left|thumb|Frankovske broške v British Museum, Francija, 5. st.]] Obstajajo številne vrste post-rimske fibule. Ta ''gotska'' skupina fibul ima okroglo ali trikotno ploščato glavo, pogosto s 3, 5 ali 7 gumbov, majhen obokan lok in dolgo, ravno, v obliki diamanta nogo. Uporabljali so jih germanski [[Vizigoti]], [[Ostrogoti]] in [[Gepidi]] in [[Slovani]] ter [[Avari]]. Najdemo jih v širokem delu južne in zahodne Evrope iz 5. in 6. stoletja našega štetja. Obstaja tudi široka paleta anglosaških fibul iz 5. do 7. stoletja. [[Vikingi|Vikinške]] fibule so variacije na obroču ali obročasta oblika. === Okrogle fibule in polkrožne broške === [[File:Ireland 2010 etc 029 (2).jpg|thumb|Psevdo-polkrožna Tara broška, najbolj okrašena irska broška, okrašena tudi na hrbtni strani; zgodnje 8. st..]] Obroč, fibulo ali broško je izredno težko datirati kot obliko za utilitarne kose, sa so bili skoraj nespremenjeni od 2. do 14. stoletja našega štetja. Če je okras, je to verjetno ali prstan fibula iz rimske dobe ali srednjeveški broška. Polkrožna (''penannular'') broška, iz nepopolnih obročev in dveh delov, je prvotno služila za pritrjevanje obleke, običajno iz navadnih kovin. V železni dobi ter rimski Britaniji se je v post-rimskem obdobju razvila v zelo dodelan in dekorativen statusni element na Irskem in na Škotskem, kjer so bile iz plemenite kovine in pogosto okrašene z dragulji. Moški in ženske, kakor tudi duhovniki so jih nosili kot del svojih insignij pri opravljanju daritev. Najboljše obdobje je 8. in 9. stoletja, pred prihodom Vikingov. Bogato okrašeni irski primeri so običajno ''psevdo-penannular''; v bistvu zaprti obroči, ki posnemajo ''penannular'' obliko. Primeri, kot je keltska [[Tara broška]] so med najbolj presenetljivih kosi nakita iz zgodnjega srednjega veka. === Srednjeveške broške === Obstaja veliko različnih srednjeveških tipov brošk (izraz fibula se redko uporablja za srednjeveške predmete). Dve najbolj pogoste so okrogle broške in kvadratne in oblikovane kot uho ali s cvetnimi motivi, kot tudi ploščate broške ali značke, v obliki ljudi ali živali, s specializiranimi tipi, kot so romarske značke ali značke za uniforme, ki so se pogosto proizvajale v velikih količinah iz poceni kovin, kot so svinec, pa tudi zelo drage oblike, kot je ''Dunstabe Swan Jewel''. Vendar pa so bile večinoma zgolj za okras ali take, ki označujejo nekaj o uporabniku. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Yarwood, Doreen (1986). The Encyclopedia of World Costume. Bonanza Books. ISBN 0-517-61943-1 == Literatura == *Beck, Heinrich, et al. Fibel und Fibeltracht. (Excerpt from the Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.) Walter de Gruyter, Berlin, 2000. *Binding, Ulrike. Band 16: Studien zu den figürlichen Fibeln der Frühlatenzeit. Rudolf Habelt, Bonn, 1993. *Birmingham, J., "The Development of the Fibula in Cyprus and the Levant", Palestine Exploration Quarterly 95, 1963, 80-112. *Blinkenberg, Chr. [Lindiaka V] Fibules grecques et orientales. Bianco Lunos Bogtrykkeri, Kobenhavn, 1926. *Bohme, Astrid. Die Fibeln der Kastelle Saalburg und Zugmantel in Saalburg Jahrbuch, XXIX, 1973. *Caner, E., "Fibeln in Anatolien 1", Prähistorische Bronzefunde XIV 8. Beck, München 1983, ISBN 978-3406090158. *Dudley, Dorothy. Excavations on Nor'Nour in the Isles of Scilly, 1962-6 in The Archaeological Journal, CXXIV, 1967. (includes the description of over 250 Roman fibulae found at the site) *Fauduet, Isabelle. Fibules preromaines, romaines, et merovingiennes du musee du Louvre. Presses de l'ecole normale superieure, Paris, 1999. *Gaspar, Nicolas. Die keltischen und gallo-römischen Fibeln vom Titelberg - Les fibules gauloises et gallo-romaines du Titelberg - Dossiers d'Archeologie du Musee National d'Histoire et d'Art XI. NMHA, Luxembourg, 2007. *Gergova, Diana. Früh- und ältereisenzeitliche Fibeln in Bulgarien. C.H. Beck, Munchen, 1987. *Glogovic, Dunja. Fibeln im kroatischen Küstengebiet. Franz Steiner Verlag, Stuttgart, 2003. *Hattatt, Richard. A Visual catalogue of Richard Hattatt's Ancient Brooches. Oxbow Books, Oxford, 2000. *Jobst, Werner. Die römischen Fibeln aus Lauriacum. Wimmer, Linz, 1975. *MacGregor, Arthur. Ashmolean Museum Oxford: A Summary catalogue of the Continental Archaeological Collections. BAR 674, Oxford, 1997. *Mills, Nigel. Celtic and Roman Artefacts. Buxton Press, Derbyshire, 2000. *Pedde, Friedhelm, "Vorderasiatische Fibeln von der Levante bis Iran", Saarbrücken, 2000, and the review of this volume by Judy Bjorkman in the Journal of Near Eastern Studies, Vol. 63 No. 2 (2004) pp 158–160. *Pedde, Friedhelm, "Development and Extension of Near Eastern Fibulae in the Iron Age", in: R. Eichmann – H. Parzinger (ed.), Migration und Kulturtransfer. Der Wandel vorder- und zentralasiatischer Kulturen im Umbruch vom 2. zum 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen Kolloquiums 23.-26. November 1999 Berlin. Rudolf Habelt, Bonn 2001, 485-496, ISBN 3-7749-3068-6* *Riha, Emilie. Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. Forschungen in Augst 3. August, 1979. *Van der Roest, Juan. Die Römischen Fibeln von ‘De Horden’ – Fibeln aus einer Zivilsiedlung am niedergermanischen Limes in Berichten van de Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek - jaargang 38, 1988 / Proceedings of the State Service for Archaeological Investigations in the Netherlands (BROB 38). *Smith, R.A. British Museum Guide to Early Iron Age Antiquities: 1925. Anglia Publishing, Ipswich, 1994. *Sapouna-Sakellarakis, Efi, "Die Fibeln der griechischen Inseln", Prähistorische Bronzefunde XIV 4. Beck, München 1978, ISBN 978-3406007736. *Soupault, Vanessa. Les elements metalliques du costume masculin dans les provinces romaines de la mer Noire. IIIe-IVe s. ap. J.-C. BAR 1167, Archaeopress, Oxford, 2003. == Zunanje povezave == {{Commons category|Fibulae}} *Rebbeca Mir, [http://smarthistory.khanacademy.org/fibulae.html Fibulae], Smarthistory, accessed January 5, 2013. [[Kategorija: Arheologija]] [[Kategorija:Prazgodovinska umetnost]] [[Kategorija: Rimska umetnost]] [[Kategorija:Starogrška umetnost]] [[Kategorija:Moda]] [[Kategorija:Nakit]] {{normativna kontrola}} 0wxjbwnrlxrxwu7ehmq5l1upkqi9k1x 0 105309 6721412 6441474 2026-07-29T09:35:45Z Ljuba24b 92351 /* Geografija in geologija */ np 6721412 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sea of Japan Map.png|sličica|300x300_pik|Japonsko morje]] '''Japonsko morje''' je [[robno morje]], ki se razprostira med [[Japonsko otočje|Japonskim otočjem]], otokom [[Sahalin]], [[Korejski polotok|korejskim polotokom]] in [[Rusija|Rusijo]]. Japonsko otočje ga loči od [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Meji na [[Japonska|Japonsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in Rusijo. Zaradi zaprtosti skoraj nima [[Bibavica|plime]].<ref name="tides">{{navedi splet|url=http://www.ssc.erc.msstate.edu/Tides2D/sea_of_japan.html |title=Tides in Marginal, Semi-Enclosed and Coastal Seas – Part I: Sea Surface Height |publisher=ERC-Stennis at Mississippi State University |accessdate=2007-02-02 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040318165044/http://www.ssc.erc.msstate.edu/Tides2D/sea_of_japan.html |archivedate=March 18, 2004 }}</ref> V morju ni večjih otokov, zalivov ali rtov, nima niti večjih rek, ki bi prispevale sladko vodo. Je zelo visoko produktivno morje, saj ima visoko koncentracijo raztopljenega kisika, kar omogoča ribarjenje. Trgovsko ni zelo pomembno, predvsem zaradi političnih trenj v regiji. Na najglobljem delu je globoko 3.742 [[meter|m]], povprečna globina pa znaša 1.350 m. Njegova [[površina]] je približno 1.000.000&nbsp;km². Slanost morja niha med 12 promili in 34 promili, s čimer je tudi manj slano od oceana. V Evropi, Rusiji, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in Japonskem se imenuje Japonsko morje (日本海), v Severni Koreji Vzhodno korejsko morje (조선동해 ''Chosŏn Tonghae''), v Južni Koreji pa Vzhodno morje (동해 ''Donghae'').<ref name="r1">[http://www.korea.net/news/issues/issueDetailView.asp?board_no=348 East Sea or "Sea of Japan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071024171001/http://www.korea.net/News/Issues/issueDetailView.asp?board_no=348 |date=2007-10-24 }}. Korea.net. Retrieved on 2013-03-21.</ref><ref name="momaf">[http://www.forthenextgeneration.com/dokdo/eastsea_01.htm Ministry of Maritime Affairs and Fisheries 2005. The Name East Sea Used for Two Millennia.] Ministry of Foreign Affairs and Trade of Korea, 2005</ref><ref name="Basic Position">{{navedi splet | url = http://www1.kaiho.mlit.go.jp/GIJUTSUKOKUSAI/nihonkai/position_eng.htm | title = Japanese Basic Position on the Naming of the "Japan Sea" | publisher = Japan Coast Guard | date = March 1, 2005 | accessdate = 2018-02-04 | archive-date = 2011-05-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110524092704/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/GIJUTSUKOKUSAI/nihonkai/position_eng.htm | url-status = dead }}</ref><ref name="legitimacy">{{navedi splet|title=Legitimacy for Restoring the Name East Sea|url=http://www.mofat.go.kr/english/political/images/res/east_sea.pdf|publisher=Republic of Korea Ministry of Foreign Affairs and Trade|accessdate=28 September 2010}}</ref><ref>[[Kyodo News]], "IHO nixes 'East Sea' name bid", ''[[Japan Times]]'', 28 April 2012, p. 2; Rabiroff, Jon, and Yoo Kyong Chang, "[http://www.stripes.com/news/pacific/korea/agency-rejects-south-korea-s-request-to-rename-sea-of-japan-1.175687 Agency rejects South Korea's request to rename Sea of Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160920033907/http://www.stripes.com/news/pacific/korea/agency-rejects-south-korea-s-request-to-rename-sea-of-japan-1.175687|date=2016-09-20}}", ''[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]'', 28 April 2012, p. 5.</ref> == Zgodovina == [[Slika:Kawashima Jimbei Ii - The Mongol Invasion - Google Art Project.jpg|sličica|276x276_pik|Mongolska invazija na Japonsko, Džinbej Kavašima]] Morje je stoletja varovalo Japonsko pred invazijami, [[Mongolski invaziji na Japonsko|predvsem pred Mongoli]]. Evropejci so prispeli šele v 18. stoletju. Rusija je izvedla ekspedicijo na Sahalin in Japonsko otočje med leti 1733-1743, kasneje pa so sledile še francoska, dve britanski, dve ruski in ameriška ekspedicija, ki so raziskale okolico, narisale zemljevide, preučevale podnebje, morje, biologijo, ipd. Japonska je z raziskovanjem začela šele leta 1915. Med leti 1848 in 1892 so v morju delovale ameriške in francoske [[kitolov]]ke.<ref>''Vesper'', of New London, Apr. 20-Aug. 26, 1848, G. W. Blunt White Library (GBWL); ''Northern Light'', of New Bedford, May 14 – July 22, 1875, Old Dartmouth Historical Society (ODHS); ''Cape Horn Pigeon'', of New Bedford, Apr. 17 – July 13, 1892, Kendall Whaling Museum (KWM).</ref> Največje število ladij je bilo okoli 150 takoj na začetku, kasneje pa manj.<ref>Ships spoken in 1856 by ''Pacific'', of Fairhaven (NWC), and ''Onward'', of New Bedford (NWC); and from 1859 to 1861 by ''Florida'', of Fairhaven, in ''One Whaling Family'' (Williams, 1964).</ref> Lovili so predvsem severnopacifiškega kita in [[Kit grbavec|kita grbavca]].<ref>''Florida'', of Fairhaven, May 12–27, 1860, in ''One Whaling Family'' (Williams, 1964); ''Sea Breeze'', of New Bedford, May 11–12, June 4–5, 1874, GWBL.</ref><ref>''Eliza Adams'', of Fairhaven, Apr. 21-Aug. 4, 1848, ODHS; ''Huntress'', of New Bedford, May 4 – July 3, 1848, NWC.</ref> == Geografija in geologija == [[Slika:Sea of Japan descr.jpg|levo|sličica|200x200px|Relief Japonskega morja]] Japonsko morje občasno ni bilo povezano s Tihim oceanom. Pojavilo se je v zgodnjem [[miocen]]u in se počasi odpiralo tako, da je bila Japonska razdeljena na sever in jug, preko kopenskih mostov pa povezana s celino (glej galerijo spodaj).<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=W_Hdu9QrD9YC&pg=PA16|title=Pre-Industrial Korea and Japan in Environmental Perspective|first=Conrad D.|last=Totman|year=2004|accessdate=2007-02-02|isbn=9004136266}}</ref> Šele v poznem miocenu je [[orogeneza]] oblikovala severovzhod otočja. Danes ga omejuje korejski polotok, [[Kjušu]], [[Honšu]], [[Hokaido]], [[Sahalin]] in celinska [[Rusija]]. Z drugimi morji je povezano preko [[Korejski preliv|Korejskega preliva]], [[Kanmon (preliv)|preliva Kanmon]] med Kjušujem in Honšujem, [[Cugaru (preliv)|preliva Cugaru]] med Honšujem in Hokaidom, [[La Pérouse (preliv)|preliva La Pérouse]] med Hokaidom in Sahalinom ter [[Tatarski preliv|Tatarskega preliva]] med Sahalinom in celino. Pomembna zaliva ob njegovi celinski obali sta zlasti [[Vzhodnokorejski zaliv]] in [[Zaliv Petra Velikega]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]]. Površina morja je okoli 978.000 kvadratnih kilometrov, povprečna globina 1752 metrov, največja globina pa 3742 metrov. Dolžina obale je 7600&nbsp;km, največ z Rusijo. Razdeljeno je na bazen Jamato na jugovzhodu, japonski bazen (oceanski izvor, najgloblji na severu in bazen Cušima na jugozahodu.<ref name=brit>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/300960/Sea-of-Japan Sea of Japan], Encyclopædia Britannica on-line</ref> Oceanska polica na vzhodu je široka, ob korejski obali pa samo 30 kilometrov.<ref name="bse">[http://bse.sci-lib.com/article128477.html Sea of Japan], [[Great Soviet Encyclopedia]] (in Russian)</ref> Japonsko obalo sestavljajo grebeni celinskega izvora, sestavljeni iz [[granit]]a, [[bazalt]]a, [[riolit]]a in [[andezit]]a. Dno morja je neenakomerno, prekrito z vulkansko kamnino, medtem ko je drugje oceanskega izvora. === Podnebje === Za podnebje je značilna topla voda in [[Monsun|monsunski vetrovi]], ki v kombinaciji pomenita veliko izhlapevanja, predvsem med oktobrom in marcem, ko prinaša suh in hladen zrak, ki povzroča obilne padavine na zahodu Japonske, valove do 10 metrov (erozija zahodne obale). Najnižje povprečne temperature so v januarju -20&nbsp;°C na severu in 5&nbsp;°C na jugu. Severna četrtina morja je 4-5 mesecev zamrznjena. Poleti se vetrovi poležejo, proti celini zapiha vlažen, topli veter. Najvišje povprečne temperature so v avgustu 15&nbsp;°C na severu in 25&nbsp;°C na jugu. Padavine naraščajo od 310–500&nbsp;mm na severozahodu do 1.500-2.000&nbsp;mm na jugovzhodu. === Hidrologija === [[Slika:Vladivostok harbor.jpg|sličica|220x220_pik|Pristanišče v Vladivostoku]] Tokovi krožijo v nasprotni smeri urinega kazalca. [[Kurošio]], [[tok Cušima]] in [[vzhodnokorejski tok]] prinašajo toplo, slano vodo iz juga. Združijo se v [[tok Cugaru]], ki zapusti morje pri prelivu Cugaru. Del toplega toka hrani [[tok Soja]], ki zapušča morje na severu v ožini La Pérouse v [[Ohotsko morje]]. Povratni tok sestavljajo [[tok Liman]], [[severnokorejski tok]] in [[osrednjejaponski morski tok]], ki prinašajo svežo in hladno vodo ob azijskem kontinentu na jug. Temperaturne razlike med vzhodno in zahodno obalo so največje pozimi, ko je temperatura vode ob zahodni obali 0&nbsp;°C, na vzhodni pa okoli 5&nbsp;°C, poleti pa so zanemarljive, okoli 18-20&nbsp;°C na severu in 25-27&nbsp;°C na jugu. Zelo malo rek se izliva v morje. Med največjimi so [[Tumen (reka)|Tumen]], Rudnaja, Samarga, Partizanskaja in Tumnin, pa tudi štiri največje japonske reke Šinano, Išikari, Agano in Mogami. Izhlapevanje in pritok iz rek predstavlja samo celotne izmenjave vode, preostalo so morski tokovi. Amplituda plime je 3 metre pri korejski ožini, pri severnokorejski obali pa upade že na 0,5 metra. Zaradi lijakaste oblike je povečana v tartarski ožini (2,5 metra). Voda je bogata s kisikom, saj dosega nasičenje pri površju 95 %. == Gospodarstvo == [[Slika:14若衆が瓶子岩に上がる.jpg|sličica|200x200_pik|Okraševanje skale Hejši]] Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v Japonskem morju. Lovijo sledi, sardine in modroplavutega tuna, v osrednjem delu lignje, na severu pa lososa. Razvita je tudi pridelava morske trave. Potrebe po morjih za ribolov so tudi vir teritorialnih vprašanj med državami. Legenda o skali Hejši je japonska ribiška legenda. Ko je nekoč sled izginil, je stara vila vrgla stekleničko čarobne vode v morje in sled se je vrnila. Steklenička se je zataknila na morskem dni in se spremenila v kamen, ki je postal upodobitev japonskega boga morja.<ref>[http://www.hiyama.pref.hokkaido.lg.jp/ss/srk/tabi/07esashi/parts/2703his.htm 瓶子岩] Official website of Hiyama Prefecture, Hokkaido (in Japanese)</ref><ref>[http://www.hokkaido-esashi.jp/kankou/kamomejima/top.htm かもめ島] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720104312/http://www.hokkaido-esashi.jp/kankou/kamomejima/top.htm |date=2011-07-20 }} Esashi Town Guide (in Japanese)</ref> [[Vladivostok]] je baza ruskih kitolovcev in končna postaja [[Transsibirska železnica|transsibirske železnice]], s katero se transportira blago v notranjost. Morski pesek je bogat z [[magnetit]]om, ob obalah severnega Hokaida in Sahalina pa so nahajališča [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Trgovina je zaradi hladnih odnosov med državami slabo razvita, zato so največja japonska pristanišča na pacifiški obali. Največja japonska pristanišča so [[Nigata]], [[Curuta]] in [[Majzuru]], največja južnokorejska pa [[Pusan]], [[Ulsan]] in [[Pohang]], a so usmerjena v trgovino izven Japonskega morja.<gallery> Slika:Sea of Japan Early Miocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in kontinent v zgodnjem miocenu pred 23-18 Ma Slika:Sea of Japan Pliocene map.svg|Japonsko otočje, Japonsko morje in kontinent v srednjem ter poznem pliocenu pred 3,5-2 Ma </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Fukuoka N. (1966). "On the distribution patterns of the so-called Japan Sea elements confined to the Sea of Japan region". ''{{ill|Journal of Geobotany|es}}'' '''15''': 63–80. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Robna morja]] [[Kategorija:Japonsko morje]] [[Kategorija:Tihi ocean]] 7wyi3ge45ep1e1igokuxb5s9u7k0xm1 2 111509 6721290 6720282 2026-07-28T17:41:54Z Pinky sl 2932 6721290 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov]#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.^[5]}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in avtor–naslov ali avtor–stranreferencing ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Opombe«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Sklici« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Template:sfn|dokumentacijo predloge]] Za praktične primere glejte [[Wikipedija:Navajanje virov/Example edits for different methods#Shortened notes|tukaj]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Opombe == <references /> == Sklici == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Opombe|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Sklici|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Opombe|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. In particular, sources are required for material that is [[WP:V|challenged or likely to be challenged]]. If reliable sources cannot be found for challenged material, it is likely to be removed from the article. Sources are also required when [[WP:QUOTE|quoting]] someone, with or without quotation marks, or [[WP:close paraphrasing|closely paraphrasing]] a source. But the need to cite sources is not limited to those situations: editors are always encouraged to add or improve citations for any information in an article. Citations are especially desirable for statements about living persons, particularly when the statements are contentious or potentially defamatory. In accordance with the [[WP:BLP|biography of living persons policy]], unsourced information of this type is likely to be removed on sight. [[Help:Link#Wikilinks|Wikilinks]] are not a reliable source, even if they link to a page that provides information on a given topic. If a section from the wikilinked page is copied or transcluded, sources must still be cited in the sampled section even if the wikilink page already has it cited. Users should beware of copying a section with an unreliable source, or where the Wikipedia article does not accurately reflect the source. The source should be read to ensure it is credible and that the Wikipedia article accurately reflects it before transclusion or copying. === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Multimedija === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Splošni viri=== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Further information: [[Help:Footnotes#Footnotes: the basics|Footnotes: the basics]]}} To create a footnote, use the <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code> syntax at the appropriate place in the article text, for example: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Justice is a human invention.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, p. 1.</ref> It ...</syntaxhighlight> which will be displayed as something like: * Justice is a human invention.{{dummy ref|1}} It ... It will also be necessary to generate the list of footnotes (where the citation text is actually displayed); for this, see {{slink||How to create the list of citations}}. As in the above example, citation markers are normally placed {{em|after}} adjacent punctuation such as periods (full stops) and commas. For exceptions, see the {{Section link|WP:Manual of Style#Punctuation and footnotes}}. Note also that no space is added before the citation marker. Citations should not be placed within, or on the same line as, section headings. The citation should be added close to the material it supports, offering [[#Text–source integrity|text–source integrity]]. If a word or phrase is particularly contentious, an inline citation may be added next to that word or phrase within the sentence, but it is usually sufficient to add the citation to the end of the clause, sentence, or paragraph, so long as it's clear which source supports which part of the text. ====Avoiding clutter==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Inline references can significantly bloat the wikitext in the edit window and can become confusing and difficult to manage. There are two main methods to avoid [[visual pollution|clutter]] in the edit window: * Using [[Help:Footnotes#List-defined_references|list-defined references]] (LDR) by collecting the full citation code in the References section, and then inserting them in the text with a shortened reference tag, for example <code><nowiki><ref name="Smith 2001, p99" /></nowiki></code>. * Inserting [[#Short citations|short citations]] (see below) that then refer to a full list of source texts As with other citation formats, articles should not undergo large-scale conversion between formats without consensus to do so. Although references defined in the reference list can be modified with the [[Wikipedia:VisualEditor|visual editor]], they can only be added or removed using the [[Help:Text editor support|text editor]]. Note that unused LDR references will result in an error message. ====Repeated citations==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Further information: [[Help:Footnotes#Footnotes: using a source more than once|Footnotes: using a source more than once]]}} For multiple use of the same inline citation or footnote, you can use the [[WP:NAMEDREFS|named references]] feature, choosing a name to identify the inline citation, and typing {{tag|ref|params=name="<var>name</var>"|content=text of the citation}}. Thereafter, the same named reference may be reused any number of times either before or after the defining use by typing the previous reference name, like this: {{tag|ref|params=name="<var>name</var>"|s}}. The use of the slash before the <code>&gt;</code> means that the tag is self-closing, and the {{tag|ref|c}} used to close other references must not be used in addition. The text of the <code>name</code> can be almost anything{{nsmdns}}apart from being completely numeric. If spaces are used in the text of the <code>name</code>, the text must be placed within double quotes. Placing all named references within double quotes may be helpful to future editors who do not know that rule. To help with page maintenance, it is recommended that the text of the <code>name</code> have a connection to the inline citation or footnote, for example "author year page": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 p94</var>"|content=text of the citation}}. Use straight quotation marks <code>"</code> to enclose the reference name. Do not use curly quotation marks <code>“”</code>. Curly marks are treated as another character, not as delimiters. The page will display an error if one style of quotation marks is used when first naming the reference, and the other style is used in a repeated reference. ====<span id="MultiPages"></span>Citing multiple pages of the same source==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} {{see|Help:References and page numbers}} When an article cites many different pages from the same source, to avoid the redundancy of many big, nearly identical full citations, most Wikipedia editors use one of these options: * [[WP:NAMEDREFS|Named references]] in conjunction with a combined list of page numbers using the [[Help:Citation Style 1#Pages|{{para|pages}}]] parameter of the {{cite xxx}} templates (can become confusing for large number of pages) * Named references in conjunction with the {{tlx|rp}} or {{tlx|r}} templates to specify the page * [[WP:CITESHORT|Short citations]] The use of ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', or similar abbreviations is discouraged, as they may become broken as new references are added (''[[op. cit.]]'' is less problematic in that it should refer explicitly to a citation contained in the article; however, not all readers are familiar with the meaning of the terms). If the use of ''ibid'' is extensive, tag the article using the {{tlx|ibid}} template. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}^[1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{cite book |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige''[[A Theory of Justice]]'' cvnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite book |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Text–source integrity== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} {{redirect|WP:INTEGRITY|WikiProject Integrity|WP:WPINTEGRITY}} When using inline citations, it is important to maintain text–source integrity. The point of an inline citation is to allow readers and other editors to see which part of the material is supported by the citation; that point is lost if the citation is not clearly placed. The distance between material and its source is a matter of editorial judgment, but adding text without clearly placing its source may lead to allegations of [[WP:NOR|original research]], of violations of the [[WP:V|sourcing policy]], and even of [[WP:PLAGFORM|plagiarism]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Bundling citations=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} {{main|Help:Citation merging}} {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} Sometimes the article is more readable if multiple citations are bundled into a single footnote. For example, when there are multiple sources for a given sentence, and each source applies to the entire sentence, the sources can be placed at the end of the sentence, like this:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Or they can be bundled into one footnote at the end of the sentence or paragraph, like this:{{dummy ref|4}} Bundling is also useful if the sources each support a different portion of the preceding text, or if the sources all support the same text. Bundling has several advantages: *It avoids the visual clutter of multiple clickable footnotes inside a sentence or paragraph; *It makes it less likely that inline citations will be moved inadvertently when text is re-arranged, because the footnote states clearly which source supports which point. Keep in mind that there can be some disadvantages as well: *When multiple sources are bundled into a single citation, it can be unclear which source supports which specific point, particularly if the text contains multiple claims. *Readers and editors may need to cross-check all sources in the bundle to verify a single point, increasing the time and effort required for fact-checking. *Bundling can inadvertently suggest that all sources equally support all points in the cited text, which may not always be accurate. *Rearranging or modifying text later can create confusion or errors if the bundled note needs to be updated or split to reflect new changes. *If an additional source is required for one use of the bundle, then adding it to the bundle will add a useless reference to all the others, or else require a new bundle duplicating all the other references, defeating the purpose of bundling. To concatenate multiple citations for the same content into a single footnote, there are several layouts available, as illustrated below: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big, but the Moon is not so big. The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- '''Use {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |For the Sun's size, see: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. |For the Moon's size, see: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |For the Sun's heat, see: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2. }}</li> </ol> '''Use an inline paragraph:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' For the Sun's size, see: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. For the Moon's size, see: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. For the Sun's heat, see: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> '''Use a bullet list:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * For the Sun's size, see: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * For the Moon's size, see: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * For the Sun's heat, see: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> This last approach needs an introductory line like "Multiple sources:" to prevent an unwanted linebreak after the footnote number. </div> Simply using line breaks to separate list items breaches {{section link|MOS:Accessibility|Nobreaks}}: {{tq|"{{tag|br|s}} line breaks&nbsp;... should not be used."}} {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}} was made specifically for this purpose. Some other templates in the same vein are listed at the disambiguation page [[Template:Multiple references]]. Within a given article only a single layout should generally be used, except that inline may always be appropriate for shortened references, often all for the same statement: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' For the Sun's size, see: Miller (2005), p. 1; Brown (2007), p. 46; Smith (2005), p. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} 7s8f9o4qr32wun0ftky5bhtfxfpzlkb 0 117327 6721333 6718514 2026-07-29T00:42:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 8 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | image = <!-- WD --> | former_teams = [[Los Angeles Kings]]<br>[[Mora IK]]<br>[[Södertälje SK]]<br>[[HK Kranjska Gora]] | position = [[center (hokej na ledu)|Center]] (C) | shoots = Leva | height = 193 | weight = 103 | nickname = Kopi, Kopistar, AK11 | nationality = Slovenija | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | draft = 11. skupno | draft_year = 2005 | draft_team = [[Los Angeles Kings]] | career_start = 2004 | career_end = 2026 | reprezentanca = SLO | SP = 5 | OI = 1 }} '''Anže Kopitar''', [[Slovenci|slovenski]] [[hokejist]], * [[24. avgust]] [[1987]], [[Hrušica, Jesenice]]. Kopitar je v mladinskih kategorijah igral za svojo domačo ekipo HK Acroni Jesenice, pri 16 letih pa se je preselil na Švedsko, da bi igral v bolj konkurenčni ligi. Eno sezono je preživel v mladinskih ekipah organizacije Södertälje SK, nato pa v članski ekipi najvišje lige [[Elitserien]]. Kopitar je prvi slovenski hokejski igralec, ki je zaigral na polnopravni tekmi v severnoameriški profesionalni hokejski ligi [[NHL]]. Igral je na mestu [[center (hokej na ledu)|centra]] in vseh dvajset sezon kariere v NHL preživel v klubu [[Los Angeles Kings]] (»Kralji«), za katerega je debitiral 6. oktobra 2006 proti klubu [[Anaheim Ducks]] in dosegel dva gola. Kopitarja je odlikovala njegova dvostranska igra, sprva se je pokazal talent za napadanje, v kasnejših sezonah pa še talent za obrambno igro in velja za enega najboljših obrambnih igralcev lige NHL. S Kralji je v letih 2012 in 2014 osvojil [[Stanleyjev pokal]] in obakrat vodil v končnici po številu točk, leta 2012 pa se je izenačil s soigralcem [[Dustin Brown|Dustinom Brownom]]. V ekipi Kraljev je bil šestnajst sezon igralec z največ doseženimi točkami, prvi po celokupnem številu doseženih točk v klubski zgodovini, tretji po številu zadanih golov in prvi po številu asistenc. Po zaključku sezone 2015–16 je bil imenovan za kapetana Kraljev. Kopitar, znan tako po svoji napadalni kot obrambni igri, je v letih 2016 in 2018 prejel pokal Franka J. Selkeja za najboljšega obrambnega napadalca v ligi NHL, bil pa je tudi med finalisti prejemnikov leta 2014 in 2015. V letih 2016, 2023 in 2025 je prejel pokal Lady Byng Memorial za gosposko igro, leta 2015 pa je bil zanj uvrščen med finaliste. Leta 2018 je bil med finalisti za pokal Hart Memorial. Leta 2021 je dosegel svojo tisočo točko in se s tem kot 91. član uvrstil v »Klub tisočih točk.«<ref>{{Navedi splet|title=Anže Kopitar je ob svojem mejniku ostal brez besed #video|url=https://siol.net/sportal/hokej/liga-nhl-5-maj-1-551535|website=siol.net|accessdate=2021-05-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anze Kopitar reaches 1,000 points as Kings beat Coyotes|url=https://www.dailynews.com/2021/05/05/anze-kopitar-reaches-1000-points-as-kings-beat-coyotes|website=Daily News|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-06|language=en-US}}</ref> Kariero je končal aprila 2026, pred tem pa je marca 2026 postal najboljši strelec kluba.<ref>{{Navedi splet|title=Kopi želi, da si ga zapomnijo kot dobrega soigralca in dvakratnega zmagovalca Stanleyjevega pokala|url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/liga-nhl/kopi-zeli-da-si-ga-zapomnijo-kot-dobrega-soigralca-in-dvakratnega-zmagovalca-stanleyjevega-pokala/780598|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=D. S.|last=M}}</ref> Na mednarodni ravni je Kopitar zastopal slovensko reprezentanco na več mladinskih in članskih turnirjih ter na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju. Igral je tudi za evropsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu leta 2016. ==Zgodnje življenje== Kopitar se je rodil na [[Jesenice|Jesenicah]] očetu [[Matjaž Kopitar|Matjažu]], hokejistu in kasnejšemu trenerju ter selektorju [[Slovenska hokejska reprezentanca|slovenske reprezentance]], in Mateji Kopitar.<ref>{{cite magazine|url=https://www.si.com/vault/2014/10/06/106644063/a-humble-king|title=A Humble King|last=Nusbaum|first=Eric|date=6 October 2014|magazine=[[Sports Illustrated]]|access-date=26 June 2016}}</ref> Ima mlajšega brata [[Gašper Kopitar|Gašperja]], ki je prav tako hokejist. Matjaž je igral hokej za [[Hokejski klub Acroni Jesenice]], s katerim je trikrat osvojil naslov prvaka. Bil je tudi član [[jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovanske]] in slovenske hokejske reprezentance.<ref name="Finally on the Map">{{navedi splet|url=http://www.sportsnet.ca/hockey/nhl/kopitar-finally-on-the-map/|title=Finally on the Map|last=Robson|first=Dan|date=2015|publisher=Sportsnet.ca|access-date=21 July 2016}}</ref><ref name="Devoted Coach">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2014/02/09/sports/olympics/devoted-coach-and-gifted-son-lead-slovenia-to-hockey-heights.html|title=Devoted Coach and Gifted Son Lead Slovenia to Hockey Heights|last=Crouse|first=Karen|date=8 February 2014|work=The New York Times|access-date=21 July 2016}}</ref> V sezoni 2006–07 je treniral HK Acroni Jesenice v avstrijski hokejski ligi, med leti 2010–2015 pa slovensko hokejsko reprezentanco.<ref name="Devoted Coach"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.iihfworlds2015.com/en/news/matjaz-kopitar-resigns/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150515005440/http://www.iihfworlds2015.com/en/news/matjaz-kopitar-resigns|url-status=usurped|archive-date=15 May 2015|title=Matjaz Kopitar resigns|last=Merk|first=Martin|date=12 May 2015|publisher=IIHFWorlds2015.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Mateja je delal v družinski restavraciji na [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]].<ref name="Kopitar's NHL stardom">{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=503571|title=Kopitar's NHL stardom years in the making|last=Morreale|first=Mike G.|date=26 October 2009|publisher=NHL.com|access-date=17 January 2011}}</ref> Kopitar se je naučil drsati pri štirih letih, oče je na njihovem dvorišču zgradil drsališče, Anže pa je lahko na njem igral hokej.<ref name="Finally on the Map"/> Kot mladostnik je leta 2000 in 2001 s slovensko ekipo igral na mednarodnih hokejskih turnirjih Pee-Wee v Quebecu ekipo iz Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.publicationsports.com/ressources/files/439/Joueurs_Pro.pdf|title=Pee-Wee players who have reached NHL or WHA|year=2018|website=Quebec International Pee-Wee Hockey Tournament|access-date=14 February 2019|archive-date=6 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306085544/https://www.publicationsports.com/ressources/files/439/Joueurs_Pro.pdf}}</ref> Kopitar je do selitve na Švedsko živel z družino, zatem je živel sam v stanovanju.<ref name="My Story">{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=547547|title=My Story: Anze Kopitar|last=Kopitar|first=Anže|date=28 December 2010|publisher=LAKings.com|access-date=17 January 2011|archive-date=2010-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230121801/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=547547|url-status=dead}}</ref> Družina Kopitar se je v Los Angeles preselila po prvi zaključeni NHL sezoni, Gašper pa se je pridružil mladinski selekciji Kraljev. Nato je igral za Portland Winterhawks v glavni mladinski ligi Western Hockey League (WHL) in Des Moines Buccaneers v ameriški hokejski ligi United States Hockey League (USHL), preden je postal profesionalec pri Mora IK na Švedskem.<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=699716|title=Loosened Reign|last=Rosen|first=Jon|date=8 January 2014|publisher=Kings.nhl.com|access-date=26 June 2016|archive-date=2016-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160822021337/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=699716|url-status=dead}}</ref><ref name="King of Slovenia">{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7073&cHash=67ea9a718e8ecfc23d83a78e4667ac76|title=King of Slovenia|last=Merk|first=Martin|date=6 July 2012|publisher=IIHF.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160619232147/http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7073&cHash=67ea9a718e8ecfc23d83a78e4667ac76|archive-date=19 June 2016|access-date=9 September 2012}}</ref> Kopitarjeva babica je bila profesorica angleščine na lokalni srednji šoli, od nje pa sta se z bratom naučila angleščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nhl.com/news/cup-caps-kopitars-journey-from-slovenia/c-634684|title=Cup caps Kopitar's journey from Slovenia|last=Meltzer|first=Bill|date=13 June 2012|publisher=NHL.com|access-date=26 June 2016}}</ref> Kopitar govori pet jezikov: slovensko, srbsko, nemško, švedsko in angleško.<ref>{{cite magazine|url=https://www.si.com/more-sports/2011/01/06/anze-kopitar|title=The man who could be King of LA|last=Dater|first=Adrian|date=6 January 2011|magazine=[[Sports Illustrated]]|access-date=16 January 2011}}</ref> Rad igra nogomet in je odkrit navijač slovenskega nogometnega kluba [[NK Maribor]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=597|title=MMC Pogovor: Anže Kopitar|date=8 May 2007|publisher=[[RTV Slovenija]]|language=sl|access-date=26 February 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://balkans.aljazeera.net/video/oni-pobjeduju-anze-kopitar|title=Oni pobjeđuju: Anže Kopitar|trans-title=They're winning: Anze Kopitar|date=13 September 2012|publisher=[[Al Jazeera Balkans]]|author=Marin Veršić|language=bs, sl|access-date=6 May 2014}}</ref> Kopitar je v Sloveniji poznan po svojih hokejskih dosežkih, nekateri mediji pa so ga po osvojitvi Stanlyjevega pokala leta 2012 razglasili za najbolj prepoznavnega slovenskega športnika.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenia.si/slovenia/society/sport/winning-disciplines/entire-slovenia-is-proud-of-anze-kopitar/|title=Entire Slovenia is proud of Anže Kopitar|author=Slovenia.si|date=2012|publisher=Slovenia.si|access-date=21 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826032706/http://www.slovenia.si/slovenia/society/sport/winning-disciplines/entire-slovenia-is-proud-of-anze-kopitar/|archive-date=26 August 2016}}</ref> Vsako leto gosti dobrodelni golf turnir, ki koristi različnim skupinam, predvsem mladim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ak-11.com/eng/charity|title=Annual Golf Tournaments|author=AK-11.com|date=2015|publisher=AK-11.com|access-date=21 July 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kopitar je leta 2005 v Sloveniji spoznal Ines Dominc; poročila sta se julija 2013.<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/sport/ofsajd/anze-kopitar-se-je-porocil.html|title=Anže Kopitar se je poročil|author=Delo|date=5 July 2013|work=[[Delo (newspaper)|Delo]]|location=[[Ljubljana]]|language=sl|access-date=9 May 2016}}</ref> Hči Neža se je rodila 14. marca 2015,<ref>{{navedi splet|url=http://ftw.usatoday.com/2015/03/los-angeles-kings-center-anze-kopitar-welcomes-adorable-baby-girl|title=Los Angeles Kings center Anze Kopitar welcomes adorable baby girl|last=Jhaveri|first=Hmal|date=15 March 2015|publisher=USAToday.com|access-date=9 May 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> sin Jakob pa 5. oktobra 2016.<ref>{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/sports/ducks/la-sp-anze-kopitar-kings-20161006-snap-story.html|title=Anze Kopitar will return to Kings lineup during a game in Las Vegas|last=Dillman|first=Lisa|date=6 October 2015|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=23 March 2018}}</ref> ==Kariera== ===Evropska kariera=== Leta 2002 je Kopitar začel igrati za mladinsko ekipo [[Hokejski klub Acroni Jesenice|Hokejskega kluba Acroni Jesenice]]. Leto je razdelil med selekcijo do 18 let in mladinsko selekcijo, nastopil pa je tudi na 11 tekmah za člansko ekipo [[HK Kranjska Gora]] v [[Slovenska hokejska liga 2002/03|Slovenski hokejski ligi]]. Kopitar je v članski ligi dosegel štiri gole in štiri podaje, za jeseniško ekipo do 18 let je na 14 tekmah dosegel 76 točk, za mladinsko ekipo pa 27 točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/kopistar-slovenian-superstar-in-nhl|title=KopiStar – Slovenian Superstar in NHL|last=Williams|first=Randy O.|date=18 July 2012|publisher=SloveniaTimes.com|access-date=21 July 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri 16 letih je med igralci Slovenske hokejske lige vodil v strelih. Leta 2004 je Kopitarja švedski izvidnik Lars Söder rekrutiral v klube [[Švedska hokejska liga|Švedske hokejske lige]] ({{lang|sv|Elitserien}}). Söder je sicer Kopitarja prvič srečal na zimskem olimpijskem mladinskem festivalu leta 2001 v Vuokattiju na Finskem, ko je bil star 13 let.<ref name="NHL top scorer">{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=50c6707ff780cba0ebe2bfb30ba2a99e|title=NHL top scorer not in Vancouver|last=Podnieks|first=Andrew|date=17 November 2009|publisher=IIHF.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160619232514/http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=50c6707ff780cba0ebe2bfb30ba2a99e|archive-date=19 June 2016|access-date=18 November 2009}}</ref> Slovenska hokejska liga ni imela dovolj visoke ravni igranja, zato se je Kopitar odločil, da bo moral v želji po izboljšanju svoje karierne možnosti zapustiti državo.<ref name="My Story"/> Na Švedskem je zaigral za mladinsko selekcijo [[Södertälje SK]], kjer je postal vodilni strelec lige z 49 točkami (28 golov, 21 podaj) na 30 tekmah. Pri 17 letih je bil tik pred naborom NHL leta 2005 s strani Centralnega izvidniškega urada NHL uvrščen med najboljše evropske drsalce.<ref name="Draft Ranking">{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/page.htm?id=26400|title=2005 Entry Draft Rankings|author=NHL|date=22 July 2005|publisher=NHL.com|access-date=16 January 2011}}</ref> Po prvi sezoni na Švedskem ga je klub [[Los Angeles Kings]] na naboru leta 2005 uvrstil na 11. mesto izbire. Za razliko od večine najboljše uvrščenih igralcev Kopitar ni bil prisoten na naboru, ampak je na Švedskem igral na predsezonskih tekmah. [5] Pred naborom NHL je Kopitarja na uvoznem naboru [[Kanadska hokejska liga|Kanadske hokejske lige]] izbral tudi klub [[Regine Pats]] iz Zahodne hokejske lige (WHL).<ref>{{navedi splet|url=http://www.whl.ca/article/whl-2005-import-draft-summary/73960|title=2005 CHL Import Draft Summary|date=30 June 2005|publisher=WHL.ca|archive-url=https://web.archive.org/web/20120515231738/http://www.whl.ca/article/whl-2005-import-draft-summary/73960|archive-date=15 May 2012|access-date=17 January 2011}}</ref> Obe selitvi v Severno Ameriko je zavrnil, saj je upal, da bo svoj razvoj nadaljeval z igranjem proti profesionalcem v Elitserien.<ref name="KopitarLATimes">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/sports/printedition/la-sp-kings11-2008oct11,0,2328440.story |title=Kings' Anze Kopitar Grew Up Fast |last=Arritt |first=Dan |date=11 October 2009 |work=[[Los Angeles Times]] |access-date=12 November 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081212232003/http://www.latimes.com/sports/printedition/la-sp-kings11-2008oct11%2C0%2C2328440.story |archive-date=12 December 2008 |url-status=live }}</ref> ===Slovenske reprezentance=== [[File:Slovenia VS USA at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (2).jpg|thumb|Kopitar v dresu slovenske reprezentance na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|svetovnem prvenstvu leta 2008]].]] Kopitar je za državno reprezentanco prvič zaigral na mednarodnem turnirju leta 2003, ko je sodeloval na turnirju prve divizije svetovnega prvenstva do 18 let za slovensko mladinsko reprezentanco. Nastopil je na petih tekmah in dosegel tri točke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/hockey/x/0203/W18IA/0203/scripts/rosters/pg000044.htm|title=Slovenia Player Statistics|author=IIHF|date=29 March 2003|publisher=IIHF.com|access-date=16 January 2011}}</ref> Naslednje leto je nastopil na svetovnem prvenstvu do 18 let in svetovnem mladinskem prvenstvu. Slovenija je na obeh turnirjih tekmovala v prvi diviziji, eno raven pod najvišjo divizijo. Kopitar je na turnirju na petih tekmah dosegel šest golov in osem točk ter končal na drugem mestu po številu doseženih golov in tretjem mestu po točkah, s čimer je v obeh kategorijah vodil med Slovenci.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W18IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/25/IHM025Z903_85C_1_0.pdf|title=Goal Scoring Leaders|author=IIHF|date=15 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=18 January 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W18IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/25/IHM025Z903_85C_1_0.pdf|title=Scoring Leaders|author=IIHF|date=15 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=18 January 2011}}</ref> Na svetovnem mladinskem prvenstvu je na petih tekmah dosegel en gol in eno podajo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W20IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/1/IHM0010SLO_83_1_0.pdf|title=Player Statistics by Team|author=IIHF|date=13 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=19 January 2011}}</ref> Leta 2005 je Kopitar za Slovenijo nastopil na treh mednarodnih turnirjih: sodeloval je na svetovnem prvenstvu do 18 let, svetovnem mladinskem prvenstvu in [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2005|članskem svetovnem prvenstvu]], svojem prvem turnirju s člansko slovensko reprezentanco.<ref name="NHL top scorer"/> Slovenija je na obeh mladinskih turnirjih tekmovala v diviziji I, na članskem prvenstvu pa na najvišjem nivoju. Svoj zadnji mladinski turnir je odigral leta 2006 v diviziji I, kjer je na petih tekmah prispeval šest točk. Na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2006|svetovnem prvenstvu leta 2006]] je igral za člansko slovensko reprezentanco in na šestih tekmah dosegel tri gole ter devet točk, s čimer si je delil peto mesto med najboljšimi strelci.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments_06/output/WS/ihm046z17_85b_1_0.pdf|title=2006 Scoring leaders|author=IIHF|date=21 May 2006|publisher=IIHF.com|access-date=23 February 2011}}</ref> Slovenija je leta 2007 izpadla v divizijo I, Kopitar pa je dosegel 13 podaj in 14 točk ter bil vodilni v obeh kategorijah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments_07/output/wsib/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/110/IHM110Z07_85B_1_0.pdf|title=2007 Scoring leaders|author=IIHF|date=21 April 2007|publisher=IIHF.com|access-date=25 February 2017}}</ref> Kopitar se je s slovensko reprezentanco vrnil v najvišjo divizijo na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|svetovnem prvenstvu leta 2008]], ko je nastopil na petih tekmah in dosegel štiri točke, s čimer je vodil v svoji ekipi. Slovenija je nato ponovno izpadla v skupinskem delu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nhl.com/news/kopitar-stastny-a-battle-of-two-great-centers/c-393084|title=Kopitar, Stastny a battle of two great centers|last=Morreale|first=Mike G.|date=19 November 2008|publisher=NHL.com|access-date=25 February 2017}}</ref> Slovenska hokejska reprezentanca se je uvrstila na [[zimske olimpijske igre 2014]] v Sočiju, zaradi kvalifikacijskih tekem sezone NHL se Kopitar olimpijskih kvalifikacijskih tekem ni mogel uvrstiti, sta pa z reprezentanco sodelovala Matjaž kot trener in Gašper kot igralec, ki pa kasneje ni zaigral na olimpijskih tekmovanjih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=8476&cHash=c1401026837b50229c52dac361362937|title=Family Values|last=Potts|first=Andy|date=12 February 2014|publisher=IIHF.com|access-date=17 June 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7550&cHash=80bad236da316bf07a193171231a6b33|title=Shocker! Slovenia to Sochi|last=Szemberg|first=Szymon|date=8 February 2013|publisher=IIHF.com|access-date=17 June 2014}}</ref> Kopitar je z dvema goloma in eno podajo pomagal Sloveniji do [[hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|četrtfinala turnirja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=705554|title=Kopitar proud of Slovenia's run at Olympics|last=Rosen|first=Dan|date=19 February 2014|publisher=NHL.com|access-date=17 June 2014}}</ref><ref name="NHL Bio">{{navedi splet|url=https://www.nhl.com/player/anze-kopitar-8471685|title=Anze Kopitar Page|author=NHL.com|date=2016|publisher=NHL.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Kopitar se je na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016|svetovnem prvenstvu 2016]] uvrstil v evropsko reprezentanco, ki jo sestavljajo ljudje iz večine evropskih držav, razen Češke, Finske, Rusije in Švedske, ki imajo prisotne svoje ekipe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nhl.com/news/team-europe-world-cup-roster/c-280812532|title=Team Europe releases World Cup roster|last=Satriano|first=David|date=27 May 2016|publisher=NHL.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Nad konceptom mednarodne reprezentance je bil navdušen in dejal, da imajo Slovenci malo priložnosti za igranje na tovrstnih turnirjih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sportsnet.ca/hockey/nhl/kopitar-dreaming-big-for-upcoming-world-cup/|title=Kopitar dreaming big for upcoming World Cup|last=Johnson|first=Chris|date=24 January 2015|publisher=Sportsnet.ca|access-date=21 July 2016}}</ref> ===Los Angeles Kings=== Kopitar je s klubom [[Los Angeles Kings]] (»Kralji«) pogodbo podpisal 7. septembra 2005, a nato eno sezono še odigral na Švedskem. Leta 2006 je tako vstopil v losangelski novinski tabor.<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455106|title=Kings Agree to Terms with Anze Kopitar|author=Los Angeles Kings|date=7 September 2005|publisher=LosAngelesKings.com|access-date=15 January 2011|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304104201/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455106|url-status=dead}}</ref> ====Začetki (2006–2010)==== [[File:Anze Kopitar.jpg|thumb|right|upright|Kopitar na treningu Kraljev aprila 2007. He made his NHL debut in the [[2006–07 NHL season|2006–07 season]].]] Za ligo NHL je debitiral 6. oktobra 2006 proti moštvu [[Anaheim Ducks]]ov in na tekmi dosegli dva gola.<ref name="KopitarLATimes"/> Januarja 2007 je bil izbran na tekmo NHL YoungStars, na kateri je dal dva gola in tri podaje.<ref name="Afar">{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455631|title=From Afar to YoungStars to All-Star|last=LaRocca|first=Thomas|date=26 January 2008|publisher=LAKings.com|access-date=19 January 2011|archive-date=2012-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327160452/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455631|url-status=dead}}</ref> Svojo prvo sezono med novinci je z 20 goli in 41 podaji, skupno 61 točk, končal kot tretji najboljši strelec (za [[Evgenij Malkin|Evgenijem Malkinom]] in [[Paul Stastny|Paulom Stastnyjem]]).<ref>{{navedi splet|url=http://www.iihf.com/fi/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=3d07709ae712c448638df0abdb1ad6b9|title=NHL top scorer not in Vancouver|last=Podnieks|first=Andrew|date=17 November 2009|publisher=IIHF.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Njegov sezonski izkupiček je bil peti najvišji za novinca v zgodovini kluba in najboljši po rezultatu [[Luc Robitaille|Luca Robitaillea]] v sezoni 1986–87.<ref name="Afar"/> V razvrstitvi za Calder Memorial Trophy je Kopitar med novinci leta končal na četrtem mestu,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=383258|title=Kopitar ready to lead Kings to playoffs|last=Morreale|first=Mike G.|date=26 September 2008|publisher=NHL.com|access-date=18 January 2011}}</ref> po koncu sezone pa je bil razglašen za najbolj priljubljenega igralca Kraljev in prejel nagrado Mark Bavis Memorial Award za najboljšega novinca kluba.<ref name="Kings Awards">{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/page.htm?bcid=22166|title=Kings Annual Team Awards|author=Los Angeles Kings|year=2010|publisher=LAKings.com|access-date=18 January 2011}}</ref> Leta 2008 se je kot predstavnik [[Zahodna konferenca (NHL)|Zahodne konference]] uvrstil na tekmo vseh zvezd v Atlanti, kar je bila njegova prva tovrstna tekma na najvišjem nivoju. Bil je najmlajši igralec lige in skoraj dve leti mlajši od drugega najmlajšega igralca Paula Stastnyja. Kopitar je redni del sezone končal z 32 goli in 45 asistencammi (skupno 77 točk), v klubski razvrstitvi je bil prvi po številu podaj ter točk in drugi po številu danih golov.<ref name="Named to 2011 All-Star Game">{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=549121|title=Anze Kopitar Named to NHL All-Star Team|author=Los Angeles Kings|date=11 January 2011|publisher=LAKings.com|access-date=18 January 2011|archive-date=2012-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327160444/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=549121|url-status=dead}}</ref> Kot najbolj koristen igralec Kraljev je prejel nagrado Bill Libby Memorial Award.<ref name="Kings Awards"/> S pričetkom sezone 2008–09 je Kopitar 11. oktobra 2005 podpisal sedemletno podaljšanje pogodbe s Kralji za 47,6 miljonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tsn.ca/nhl/story/?id=252315|title=Kings sign Kopitar to seven-year extension|date=11 October 2008|publisher=TSN.ca|archive-url=https://web.archive.org/web/20081015083239/http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=252315|archive-date=15 October 2008|author=TSN|access-date=16 January 2011}}</ref> V sezoni je dal 27 golov in 39 podaj (66 točk) na skupno 82 tekmah in je v klubski razvrstitvi vodil tako po podajah kot po točkah, bil pa je drugi po številu danih golov.<ref name="Angeles Kings Media Guide p. 48">''2015–16 Los Angeles Kings Media Guide'', p. 48</ref> 22. oktobra 2009 je na tekmi proti [[Dallas Stars]]om dosegel svoj prvi [[hat-trick]] v NHL karieri,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=503179|title=Handzus scores in overtime, Kopitar has hat trick as Kings edge Stars|author=Canadian Press|date=23 October 2008|publisher=NHL.com|access-date=16 January 2011}}</ref> sezono 2009–10 pa je končal z osebnim rekordom 34 golov, 47 podaj (81 točk) na skupaj 82 odigranih tekmah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nhl.com/kings/news/lak-van-storylines/c-525182|title=Canucks-Kings Storylines|date=12 April 2010|publisher=NHL.com|author=NHL.com|access-date=24 February 2017}}</ref> Še drugič je zaradi koristnosti osvojil Bill Libby Memorial Award in je tretje leto zapored v klubski razvrstitvi vodil po številu strelov.<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=524390|title=Kings 2010 Award Winners|author=Los Angeles Kings|date=10 April 2010|publisher=LAKings.com|access-date=29 January 2013|archive-date=2012-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120627103542/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=524390|url-status=dead}}</ref> Kralji so Zahodno konferenco končali kot šesti in se prvič po letu 2002 uvrstili v končnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=524977|title=Why Kings will win: All new to us|last=Roarke|first=Shawn P.|date=11 April 2010|publisher=NHL.com|access-date=29 January 2013}}</ref> Kopitar je v končnici [[Stanleyjev pokal|Stanleyjevega pokala]] debitiral 15. aprila 2010 na prvi tekmi uvodnega kroga proti tretjeuvrščenim [[Vancouver Canucks]]om, kjer so Kralji izgubili tekmo s 3:2, Kopitar pa je zabeležili svojo prvo podajo in točko v končnici pri golu Jarreda Stolla. Dva dni pozneje je na drugi tekmi končnice Kopitar dosegel svoj prvi gol v končnici proti vratarju Canucksov Robertu Luongu, Kralji pa so zmagali s 3:2 in izenačili skupne izide na 1:1. Kralji so v četrtfinalu Zahodne konference v šestih tekmah izgubili proti Canucksom, Kopitar pa je s petimi točkami v šestih tekmah končal na deljenem tretjem mestu med igralci ekipe.<ref name="Angeles Kings Media Guide p. 48"/> ==Liga NHL== {{Posodobi}} Okrog Kopitarja, ki je s klubom pred sezono 2007/08 sklenil sedemletno pogodbo, in še nekaterih mlajših igralcev klub Los Angeles Kings postopoma gradi močno moštvo, v sezoni 2009/10 so se prvič po sezoni 2001/2002 uvrstili v končnico. S strani športnih novinarjev je bil Kopitar dvakrat izbran za najboljšega igralca sezone Los Angeles Kingsov, nagrada ''Bill Libby Memorial Award'', ki jo podeljujejo od leta 1967, v sezonah 2007/08 in 2009/10, trikrat zapored pa je dobil klubsko nagrado na najboljšega klubskega strelca sezone, med sezonama 2007/08 in 2009/10, kar je nazadnje uspelo [[Wayne Gretzky|Waynu Gretzkyju]] med sezonama 1988/89 in 1991/92. ===Sezona 2010/11=== V sezoni 2010/11 je 15. marca 2011 odigral svojo 325-o zaporedno tekmo v NHL in postavil nov rekord Kingsov. Prejšnji rekord je držal Kanadčan [[Marcel Dionne]].<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=556045|title=Iron Man Anze|last=Hammond|first=Rich|date=2011-03-14|publisher=LAKings.com|accessdate=2011-03-27|language=en|archive-date=2011-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110318173538/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=556045|url-status=dead}}</ref> Kopitar si je enajst dni kasneje zlomil gleženjski zglob, tako da je končal igranje v tej sezoni.<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=557324|title=Kings lose Kopitar to ankle injury|last=Hammond|first=Rich|date=2011-03-26|publisher=LAKings.com|accessdate=2011-03-27|language=en|archive-date=2011-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429230919/http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=557324|url-status=dead}}</ref> === Sezona 2011/12: prvi osvojeni Stanleyjev pokal === [[Slika:Kralj Anže Kopitar ob prihodu v Slovenijo 2012.ogv|thumb|right|250px|Tiskovna konferenca Kopitarja v Sloveniji po osvojitvi naslova]] V sezoni 2011/12 se je klub Los Angeles Kings 22. maja 2012 po zmagi 4:3 nad [[Phoenix Coyotes|Coyote]]i iz [[Glendale, Arizona|Glendale]]a, predmestja [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]a, drugič uvrstil v finale končnice za [[Stanleyjev pokal]] proti [[New Jersey Devils|Devilsom]] iz [[Newark, New Jersey|Newarka]] v [[New Jersey]]ju. Tekme končnice so v Kopitarjevem rojstnem kraju povzročile pravo navijaško evforijo. Kingsi so povedli s 3:0 v zmagah, serijo pa odločili z rezultatom 6:1 na šesti tekmi doma 11. junija 2012 s 4:2 v zmagah in prvič osvojili Stanleyjev pokal v petinštiridesetletni zgodovini kluba. Kopitar je bil skupaj s klubskim kapetanom [[Dustin Brown|Dustinom Brownom]] najboljši strelec končnice z osmimi goli in dvanajstimi podajami na dvajsetih tekmah ter kot prvi slovenski hokejist osvojil Stanleyjev pokal. ===Sezona 2012/13=== Zaradi odpovedi začetka sezone 2012/13 v ligi NHL, je Kopitar vsaj za začetek sezone oziroma do morebitnega začetka sezone v ligi NHL prestopil v klub [[Mora IK]] [[Švedska druga hokejska liga|švedske 2. lige]], ker si je zaželel igrati z bratom [[Gašper Kopitar|Gašperjem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/hokej/zelena-luc-za-anzeta-brata-kopitar-zdruzena-v-mori/291768|title=Zelena luč za Anžeta - brata Kopitar združena v Mori|date=19. september 2012|publisher=[[RTVSLO]]|accessdate=19. septembra 2012}}</ref> Skupno je za Moro odigral trideset prvenstvenih tekem ter dosegel deset golov in štiriindvajset podaj, do 6. januarja 2013, ko je bil sklenjen dogovor med sindikatom hokejistov in vodstvom lige NHL. S Kingsi se je uvrstil v konferenčni finale končnice za Stanleyjev pokal, kjer so jih s 4:1 izločili [[Chicago Blackhawks]]i. ===Sezona 2013/14: drugi osvojeni Stanleyjev pokal === V prvem krogu končnice proti [[San Jose Sharks]]om so kot četrti klub v zgodovini lige NHL preobrnili zaostanek z 0:3 v zmagah v zmago v seriji s 4:3. Tudi v naslednjih dveh krogih končnice so Kingsi odigrali po sedem tekem in s 4:3 premagali še [[Anaheim Ducks]] in [[Chicago Blackhawks]] ter se tretjič uvrstili v finale končnice za Stanleyjev pokal. Tam so premagali [[New York Rangers]]e s 4:1 v zmagah. Kopitar je bil najboljši po točkah v končnici s petimi goli in enaindvajsetimi podajami na šestindvajsetih tekmah. 21. februarja 2018 je zaigral na svoji 900. NHL tekmi in na njej dosegel svojo 800. točko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/hokej/liga-nhl/anze-kopitar-na-900-tekmi-dosegel-800-tocko/446630|title= Anže Kopitar na 900. tekmi dosegel 800. točko|accessdate= 21. februar 2018|date= 21. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> ==Reprezentančna kariera== Za [[Slovenska hokejska reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je nastopil na petih [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih]], od tega štirih v elitni diviziji. Sodeloval je pri prvem nastopu slovenske reprezentance na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|olimpijskem hokejskem turnirju]] [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]]. Sam je odigral vseh pet tekem ter dosegel dva gola in eno podajo. Sodeloval je tudi na [[Slovenija na kvalifikacijah za nastop na Zimskih olimpijskih igrah 2018 v hokeju na ledu|kvalifikacijah za nastop na ZOI 2018]]. Tam je ponovno bil med najboljšimi na ledu, med drugim je že na prvi tekmi proti [[Poljska hokejska reprezentanca|Poljski]] zabil tri gole, in bil med zaslužnejšimi da se je Slovenija še drugič uvrstila na največje zimske igre. === Kapetan moštva Evropa === Septembra 2016 se je udeležil turnirja za [[Svetovni pokal v hokeju 2016|Svetovni pokal]] v [[Kanada|kanadskem]] [[Toronto|Torontu]] v postavi selekcije Evrope kot njihov kapetan. Z moštvom se je uvrstil v samo finale tekmovanja po dobrih igrah v predtekmovanju in polfinalni zmagi po podaljšku proti [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedski]] v katerem je prispeval dve podaji.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/hokej/kopitar-s-soigralci-spisal-novo-veliko-zgodbo.html|title= Kopitar s soigralci spisal novo veliko zgodbo|accessdate= 26. september 2016|date= 26. september 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Njegovo moštvo je v finalu proti [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanadi]] klonilo v dveh tekmah in na koncu osvojilo drugo mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/hokej/kanada-s-preobratom-proti-evropi-v-zadnjih-minutah-do-pokala/403975|title= Kanada s preobratom proti Evropi v zadnjih minutah do pokala|accessdate= 30. september 2016|date= 30. september 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Anže je bil med tistimi, ki so prebili največ časa na ledu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/hokej/kopitar-ta-izkusnja-nas-bo-spremljala-za-vselej.html|title= Kopitar: Ta izkušnja nas bo spremljala za vselej! |accessdate= 30. september 2016|date= 30. september 2016|format= |work= delo.si}}</ref> ==Pregled kariere== [[Slika:Slovenia VS USA at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (2).jpg|thumb|right|250px|Kopitar na Svetovnem prvenstvu 2008 proti [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] 4. maja v dvorani [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]] v [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]]u. Na tekmi je zmagala ZDA s 5:1. Kopitar je na tekmi v drugi tretjini v 36-i minuti dosegel častni gol za Slovenijo za 3:1]] [[Slika:Latvia VS Slovenia at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (3).jpg|thumb|right|250px|Kopitar na [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Svetovnem prvenstvu 2008]] proti [[Latvijska hokejska reprezentacna|Latviji]] 6. maja v dvorani Metro Centre. Na tekmi je zmagala Latvija z 0:3]] {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Jesenice Mladi]] | Slovenska ml. liga | 02/03 | | 16 | 12 | 10 | 22 | | 4 | | 4 | 3 | 2 | 5 | | 4 |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Slovenska hokejska liga|Slovenska liga]] | [[Slovenska hokejska liga 2002/03|02/03]] | | 11 | 4 | 4 | 8 | | 4 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2003|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''03 | | '''5 | '''2 | '''1 | '''3 | '''-5 | '''0 | | | | | | | |- | [[HK Jesenice Mladi]] | Slovenska ml. liga | 03/04 | | 20 | 30 | 24 | 54 | | 16 | | 5 | 2 | 4 | 6 | | 0 |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Slovenska hokejska liga|Slovenska liga]] | [[Slovenska hokejska liga 2003/04|03/04]] | | 21 | 14 | 11 | 25 | | 10 | | 4 | 1 | 1 | 2 | | 0 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2004|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''04 | | '''5 | '''6 | '''2 | '''8 | '''+3 | '''0 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2004|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''04 | | '''5 | '''1 | '''1 | '''2 | '''+1 | '''0 | | | | | | | |- | rowspan=3|[[Södertälje SK]] | Švedska liga U18 | 04/05 | | 1 | 1 | 2 | 3 | +2 | 0 | | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 |- | Švedska liga U20 | 04/05 | | 30 | 28 | 21 | 49 | +29 | 26 | | 2 | 1 | 1 | 2 | 0 | 0 |- | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 04/05 | | 5 | 0 | 0 | 0 | -1 | 0 | | 10 | 0 | 0 | 0 | -1 | 0 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2005|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''05 | | '''5 | '''6 | '''5 | '''11 | '''-1 | '''14 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2005|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''05 | | '''5 | '''10 | '''3 | '''13 | '''+8 | '''6 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2005|Svetovno prvenstvo A]] | '''05 | | '''6 | '''1 | '''0 | '''1 | '''-6 | '''2 | | | | | | | |- | [[Södertälje SK]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 05/06 | | 47 | 8 | 12 | 20 | -12 | 28 | | 10 | 7 | 4 | 11 | +7 | 6 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2006|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''06 | | '''5 | '''5 | '''1 | '''6 | '''+3 | '''4 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2006|Svetovno prvenstvo A]] | '''06 | | '''6 | '''3 | '''6 | '''9 | '''-2 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 06/07 | | 72 | 20 | 41 | 61 | -12 | 24 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2007|Svetovno prvenstvo D1]] | '''07 | | '''5 | '''1 | '''13 | '''14 | '''+9 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 07/08 | | 82 | 32 | 45 | 77 | -15 | 22 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Svetovno prvenstvo A]] | '''08 | | '''5 | '''3 | '''1 | '''4 | '''-1 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 08/09 | | 82 | 27 | 39 | 66 | -17 | 32 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 09/10 | | 82 | 34 | 47 | 81 | +6 | 16 | | 6 | 2 | 3 | 5 | -1 | 2 |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 10/11 | | 75 | 25 | 48 | 73 | +25 | 20 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 11/12 | | 82 | 25 | 51 | 76 | +12 | 20 | | 20 | 8 | 12 | 20 | +16 | 9 |- | [[Mora IK]] | [[Švedska druga hokejska liga|Švedska 2. liga]] | 12/13 | | 30 | 10 | 24 | 34 | -2 | 14 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 12/13 | | 47 | 10 | 32 | 42 | +14 | 16 | | 18 | 3 | 6 | 9 | -2 | 12 |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 13/14 | | 82 | 29 | 41 | 70 | +34 | 24 | | 26 | 5 | 21 | 26 | +9 | 14 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|Olimpijske igre]] | '''14 | | '''5 | '''2 | '''1 | '''3 | '''+4 | '''4 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 14/15 | | 79 | 16 | 48 | 64 | -2 | 10 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015|Svetovno prvenstvo A]] | '''15 | | '''7 | '''1 | '''3 | '''4 | '''-2 | '''0 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 15/16 | | 81 | 25 | 49 | 74 | +34 | 16 | | 5 | 2 | 2 | 4 | +2 | 2 |- | bgcolor="#7FFF00" | Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 989 | bgcolor="#7FFF00" | 391 | bgcolor="#7FFF00" | 586 | bgcolor="#7FFF00" | 977 | bgcolor="#7FFF00" | +106 | bgcolor="#7FFF00" | 338 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 111 | bgcolor="#7FFF00" | 34 | bgcolor="#7FFF00" | 56 | bgcolor="#7FFF00" | 90 | bgcolor="#7FFF00" | +30 | bgcolor="#7FFF00" | 51 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopitar, Anže}} [[Kategorija:Slovenski hokejski centralni napadalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Slovenski mladinski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (Los Angeles Kings)]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL leta 2005]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti Södertälje SK]] [[Kategorija:Hokejisti Los Angeles Kings]] [[Kategorija:Hokejisti Mora IK]] [[Kategorija:Zmagovalci Stanleyjevega pokala]] c3l9z7eayfzoo55b0hidiod39kdmvp1 0 120095 6721215 6712995 2026-07-28T13:41:36Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Trbiž | official_name = Comune di Tarvisio<br>Občina Trbiž<br>Gemeinde Tarvis | native_name = Tarvisio<br>Tarvis | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Tarvisio Hauptplatz mit Kirche 24062007 04.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Glavni trg s cerkvijo svetega Petra in Pavla | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 30 |lats = 18 |latNS = N | longd = 13 |longm = 34 |longs = 42 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(5021) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Center (Tarvisio Centrale),<br>[[Žabnice]] (Camporosso in Valcanale),<br>[[Rabelj, Italija|Rabelj]] (Cave del Predil),<br>[[Kokova]] (Coccau),<br>[[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] (Fusine in Valromana),<br>[[Svete Višarje]] (Monte Santo di Lussari),<br>[[Muda]],<br>[[Plezzut]],<br>[[Poscolle]],<br>[[Rute, Trbiž|Rute]],<br>[[Sveti Anton, Trbiž|Sveti Anton]] | mayor_party = | mayor = Renato Carlantoni ([[Forza Italia|FI]]) | population_demonym = Trbižan, Trbižanka<br />Tarvisiano, Tarvisiana | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 030117 | saint = [[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] | day = 29. junij | postal_code = 33018 | area_code = 0428 | website = {{official website|http://www.comuneditarvisio.com}} | footnotes = }} [[Slika:Tarvisio1915.jpg|right|thumb|270x270px|Trbiž pred 1. svetovno vojno]] '''Trbiž''' ({{lang-it|Tarvisio}}, [[nemščina|nemško]] in {{lang-fur|Tarvis}}) je [[italija]]nsko mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v koroškem delu [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] (severovzhod dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]), nedaleč od tromeje med [[Slovenija|Slovenijo]], Italijo in [[Avstrija|Avstrijo]]. Naselje se nahaja nad potokom [[Trebiža]] (''Torrente Bartolo''), ki se v spodnjem-vzhodnem delu mesta izliva v [[Ziljica|Ziljico]], ki je pritok [[Zilja|Zilje]] oz. [[Drava|Drave]], torej je poleg vzhodne [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (izvir Drave) edini del Italije, ki je del črnomorskega [[Donava|(donavskega)]] povodja. Občina ima okrog 4.100 (2001 še 5.500, 1961 pa skoraj 7.000) prebivalcev, od tega nekaj več kot 10 % pripadnikov slovenske manjšine. Tukaj živijo tudi pripadniki furlanske in nemške manjšine, tako kot v celotni [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]], katere središče je Trbiž. Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] oz. do neposredno po njenem koncu, ko je bil Trbiž še na ozemlju avstrijske dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], so bili nemško govoreči prebivalci v večini. Leta 2018, po ukinitvi [[Videmska pokrajina|Videmske pokrajine]] je postal Trbiž sedež [[Medobčinska zveza Železna in Kanalska dolina|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (''Unione territoriale intercomunale Canal del Ferro-Val Canale''), ki zavzema celoten severovzhodni kót Furlanije-Julijske krajine (vključuje tudi [[Rezija|Rezijo]]). Preko Trbiža poteka pomemben prometni koridor med Avstrijo-Koroško in Italijo-Furlanijo (avtocesta, železnica). Do 60. let 20. stoletja je obstajala tudi železniška povezava Trbiža z Jesenicami. == Razdelitev == === Zaselki (frazioni) === * [[Žabnice]] (Camporosso in Valcanale) * [[Rabelj, Italija|Rabelj]] (Cave del Predil) * [[Kokova]] (Coccau) * [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] / [[Bela Peč, Italija|Fužine]] (Fusine in Valromana) === Predeli ('''località)''' === * [[Svete Višarje]] (Monte Santo di Lussari) * [[Muta, Trbiž|Muta]] (Muda) * [[Bovček]] / [[Fliči]] / [[Pliči]] (Plezzut)<ref>{{Navedi splet|url=https://claap.org/definizion/?diz=it-fur&leme=Plezzut|title=Plezzut|accessdate=7. marec 2023|website=Dizionari Talian Furlan}}</ref> * [[Zagradec, Trbiž|Zagradec]] (Poscolle) * [[Rute, Trbiž|Rute]] (Rutte) * [[Sveti Anton, Trbiž|Sveti Anton]] (Sant'Antonio) * Mrzla voda (Riofreddo) === Drugo === *Colazzo *[[Pri Jalnu]] (Fusine Laghi) == Znani krajani == * [[Rafko Dolhar]], zdravnik, politični delavec, publicist in pisatelj * [[Lambert Ehrlich]], teolog, etnolog in politik == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Kanalska dolina]] * [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] * [[Rabeljska dolina]], [[Rabeljsko jezero]] {{kategorija v Zbirki|Tarvisio|Trbiž}} {{it-geo-stub}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trbiž|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 5d05uz8kdpkya86sclbmg4axonxdj8q 0 120736 6721187 6721119 2026-07-28T12:59:16Z Ljuba24b 92351 dp 6721187 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 55 |lats = 39.37 |latNS = N | longd = 13 |longm = 54 |longs = 36.7 |longEW = E |najdisi=Otlica |geopedia=#L410_F10084270_T13_b4_x415850_y87620_s13 |slika=Otlica (9537878103).jpg |povrsina=12,21 |prebivalstvo=283 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=800, do 1100, |postna=5270 |posta=Ajdovščina |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija= Goriška | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Otlica - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21333 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ajdovščina <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }}'''Otlica''' je [[naselje]] na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] nad severozahodnim robom [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ob cesti [[Predmeja]]-[[Col, Ajdovščina|Col]] v [[Občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. Naselje sestavljajo posamezni zaselki: ''Angelska Gora'', ''Cerkovna'', ''Kitajska'', ''Kurja'', ''Sibirija'' in posamezne okoliške kmetije. Otlica je dolga približno 3&nbsp;km. Vaščani ime svojega kraja izgovarjajo kot [wtlca].{{navedi vir}} Otlica je znana predvsem po naravni znamenitosti, [[kras|kraškem]] [[naravni most|naravnem mostu]], imenovanem [[Otliško okno]] (približna višina je 12 m, v najširšem delu pa meri do 7 m). Po tej »votli gori«, skozi katero je moč videti Vipavsko dolino, je naselje dobilo ime »Otlica«. Leta 2004 je gradbenik Damjan Popelar v bližini Otliškega okna izdelal kamnito spiralo, imenovano ''polž''. Javne ustanove na Otlici so osnovna šola, cerkev, zadružni dom, dvorana, okrepčevalnica, idr. Osnovno šolo na Otlici obiskujejo otroci s treh vasi (tj. Otlica, Predmeja in Kovk, ki sestavljajo takoimenovano planoto Gora). Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo naselje pogosto strateško izhodišče enot [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], pa tudi prizorišče bojev v letih 1943-1945. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno za Slovenijo]] je bila v osnovni šoli nastanjeno vodstvo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialne obrambe]] Ajdovščina, o tem priča spomenik pred šolo. [[Univerza v Novi Gorici]] je na Otlici leta 2005 postavila [[lidar]]ski [[observatorij]], namenjen zaznavanju [[aerosol]]ov. Skozi vas poteka regionalna cesta 3. reda številka 936. V zaselku Cerkovna stoji cerkev je posvečena Angelom Varuhom. Zato se njihova šagra se imenuje Angelska. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 321 (98,7 %) * Neznano: 2 * Neopredeljeni: 2 == Glej tudi == * [[Župnija Otlica]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://maps.google.com/maps?f=q&hl=en&geocode=&q=otlica&sll=37.0625,-95.677068&sspn=36.863178,71.015625&ie=UTF8&t=k&z=12&om=1 Satelitska slika] *[http://www.burger.si/VipavskaDolina/TrnovskiRob/Otlica/Otlica_01.html Panoramski pogled] {{Ajdovščina}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] [[Kategorija:Otlica| ]] b9wonu0zgbvch3re7od3bvjv25wse5w 0 120738 6721185 6721121 2026-07-28T12:57:40Z Ljuba24b 92351 dp 6721185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10084377_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 38.85 |latNS = N | longd = 13 |longm = 53 |longs = 16.13 |longEW = E |najdisi=Predmeja |slika= |povrsina=20,75 |prebivalstvo=336 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=896,5 |postna=5270 |posta=Ajdovščina |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška }} '''Predmeja''' je [[naselje]] v [[Občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. Leta 2020 je v naselju živelo 368 prebivalcev. Predmeja je tudi sinonim za planoto [[Gora (planota)|Gora]] na robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Skozi vas poteka turistična cesta številka 936. V naselju stoji podružnična cerkev svete Družine. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ajdovščina}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] [[Kategorija:Predmeja]] o7ks1fz27h32o1a2ab7cvf40dxio9p8 0 123028 6721188 6721112 2026-07-28T12:59:55Z Ljuba24b 92351 dp 6721188 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Kovk}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kovk |geopedia=#L410_T13_F10084156_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 52.53 |latNS = N | longd = 13 |longm = 55 |longs = 58.82 |longEW = E |najdisi=Kovk+Col |nadmorska=824,3 |povrsina=8,85 |prebivalstvo=126 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5273 |posta=Col |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Kovk''' je razpršeno [[naselje]] v [[občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. Skozenj poteka turistična cesta številka 936. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991:<br /> [[Slovenci]]: 136 (100 %) ==Znamenitosti== V naselju stojio dve obpotni kapelici in spomenik drugi svetovni vojni. ==Sklici == {{sklici}} {{Ajdovščina}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] 0ebp13pp0h0ozgq0obaultmaf2r4925 0 134769 6721300 6705025 2026-07-28T18:32:46Z MaksiKavsek 244409 + ktgr 6721300 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Pisec | name = Ivan Sivec | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | pseudonym = Peresnik, Nemirni duh | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | period = | genre = | movement = | awards = | home_town = }} '''Ivan Sivec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[publicist]], [[besedilopisec]], [[slavist]] in [[etnolog]], * [[23. maj]] [[1949]], [[Moste pri Komendi]]. == Življenjepis == Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v [[Moste pri Komendi|Mostah pri Komendi]] in od leta 1972 naprej živi z družino v Mengšu, na Medvedovi ulici 5. Napisal je 199 knjig (junij 2026). Že kot otrok je kazal nadarjenost, zato so ga poslali v šolo že pri šestih letih. Osemletno osnovno šolo je obiskoval v letih 1955–1963, najprej dve leti v [[Komenda|Komendi]], nadaljeval pa jo je v [[Moste|Mostah]]. Ves čas je bil odličen učenec in pogosto je nastopal kot recitator ali igralec. K nastopanju in pisanju v [[Pionirski list]], [[Ciciban (revija)|Ciciban]] in regionalni časopis [[Gorenjski glas]] ga je spodbujala predvsem profesorica slovenščine Ana Razpotnik. V letih 1963–1967 je obiskoval štiriletno srednjo tehniško šolo, elektro smeri, na Vegovi ulici v Ljubljani in se po zaključku šolanja zaposlil pri [[RTV Slovenija]] kot tehnik pri oddajanju radijskega programa. Na tedanjem Radiu Ljubljana je kot dijak objavljal pravljice za otroke, humoreske in tudi feljtone. Kot dijak je popisoval za dr. [[Niko Kuret|Nika Kureta]] s [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] gorenjske šege in navade, ter o njih veliko pisal v Gorenjski glas. Veliko spominov za to rubriko mu je povedal oče Andrej. Po petih letih tehničnega službovanja se je leta 1973 vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer slavistika, kjer je diplomiral spomladi leta 1978, vmes pa ves čas pripravljal različne prispevke za [[Radio Slovenija|Radio Ljubljana]], od leta 1976 naprej tudi daljše reportaže za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo. Leta 1979 se je zaposlil v Jutranjem uredništvu, od leta 1980 do upokojitve leta 2007 pa v Dokumentarno-feljtonskem uredništvu, kjer je bil najprej zaposlen kot novinar, od leta 1993–2005 pa urednik uredništva. Kot novinar je prekrižaril večji del [[Slovenija|Slovenije]], službeno in zasebno pa je prepotoval tudi velik del [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Zasebno je popotoval po poteh pisatelja [[Jack London|Jacka Londona]] na Aljasko, po poteh pisatelja [[Jules Verne|Julesa Verna]] po Franciji in na [[Mont Blanc]] (4810 m), po poteh etnologa Janka Benigarja po Argentini, po poteh antropologa Williama Howellsa po Namibiji, po poteh hribolazca [[Janko Mlakar|Janka Mlakarja]] po evropskih gorah, po poteh [[Avstralski domorodci|Aboridžinov]] po Avstraliji, po poteh [[Maori|Maorov]] po Novi Zelandiji in po [[France Prešeren|Prešernovih]] poteh po Sloveniji, Avstriji in Moravski. Od leta 1972 živi z ženo Sonjo v Mengšu. Ima dva poročena otroka, Vesno in Iztoka, ter tri vnuke: Marka, Lano in Mašo. Vseh šest mu je tudi navdih za nekatere mladinske in humoristične knjige. Leta 2002 je na etnološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani pri [[Marko Terseglav|Marku Terseglavu]] in [[Janez Bogataj (etnolog)|Janezu Bogataju]] zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Fenomen [[ansambel bratov Avsenik|ansambla bratov Avsenik]] in si s tem pridobil naziv magister etnoloških znanosti. == Glasbene uspešnice == Sivec je napisal besedila za številne uspešnice narodno-zabavne in zabavne glasbe. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Skladba ! Izvajalec |- | align="center" |1980 |»Pod cvetočimi kostanji« |[[Ansambel bratov Avsenik]] |- | align="center" |1984 |»Naši babici« |[[Ansambel Vilija Petriča]] |- | align="center" |1984 |»Primorci smo veseli ljudje« |Ansambel Ottavia Brajka |- | align="center" |1985 |»[[Daj vina gor]]« |[[Ansambel Henček]] |- | align="center" |1986 |»Naj živi vesela družba« |Ansambel Ivana Ruparja |- | align="center" |1986 |»[[Srce je popotnik]]« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1986 |»[[Čez praznike spet doma|Čez praznike spet bom doma]]« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1987 |»Maj« |[[Obvezna smer]] |- | align="center" |1987 |»Kjer lastovke gnezdijo« |Franc Mihelič |- | align="center" |1991 |»Srečno, mlada Slovenija« |Lojze Slak |- | align="center" |1991 |»[[Ciganska kri]]« |[[Oto Pestner]] |- | align="center" |1992 |»Žametne vrtnice« |Boris Kopitar |} == Delo == {{glavni|Seznam del Ivana Sivca}} Napisal je največ knjig v Sloveniji – 199 knjig (junij 2026). Njegovo delo je zaslužna profesorica [[Helga Glušič|Helga Glušič Krisper]] označila kot vitalni realizem s primesmi dokumentaristike. Prvo daljše pripovedno delo Ivana Sivca je bila povest ''Pesem njenih zvonov'', ki jo je napisal leta 1970. Najprej je izhajala kot podlistek v Kmečkem glasu (urednica Lučka Ušeničnik), v knjižni obliki pa je izšla leta 1972, zatem pa je bila še trikrat ponatisnjena (1982, 1992 in 2011). Na Sivčev slog pisanja povesti in romanov so zlasti v prvem obdobju najbolj vplivali [[Josip Jurčič|Jurčič]], [[Janko Kersnik|Kersnik]], [[Fran Saleški Finžgar|Finžgar]] in [[Ivan Tavčar|Tavčar]]. V prvem pisateljskem obdobju je pisal predvsem kmečke povesti in romane. Prvo pisateljevo mladinsko delo je pustolovski roman ''[[Pozabljeni zaklad]]'', ki je bil prvič objavljen 1978, ponatisnjen pa leta 2001. Po njem je režiser [[Tugo Štiglic]] leta 2001 posnel celovečerni film, nastala pa je tudi tridelna televizijska nadaljevanka. Film je zaradi velike gledanosti – 30.000 gledalcev – kot tretji med filmi v Sloveniji prejel najvišje priznanje - [[zlata rola|zlato rolo]]. Po letu 1978 se je Sivec več posvečal pisanju mladinskih del, posebno pustolovskim romanom, knjigam s športno tematiko, socialno-psihološkim romanom in zbirki ''Srečna družina''. Socialno-psihološki roman ''[[Zadnji mega žur]]'' (2001, ponatis 2005) je ena njegovih najbolj branih knjig, večkrat pa je bila tudi med prvimi najbolj branimi mladinskimi knjigami nasploh. Scenarist, režiser in igralec [[Roman Končar]] je po Sivčevih predlogah iz serije knjig Srečna družina posnel še tri celovečerne televizijske filme oziroma nadaljevanke in sicer ''[[Vlomilci delajo poleti]]'' (2009), ''Zakleta bajta'' (2010) in ''Princ na belem konju'' (2013). Med knjigami s športno tematiko sta med najbolj branimi ''Formula smrti'' (1997) in ''[[Zelena kri]]'' (1998). K pisanju za mladino ga je navdušil pisatelj [[Branko Gradišnik]]. Je tudi učenec Gradišnikove kreativne šole pisanja. Leta 1993 je izdal svoj prvi zgodovinski roman ''Jutro ob Kresu'', sledila je ''Krvava grajska svatba'' (1997), literarni zgodovinarji (prof. dr. Helga Glušič Krisper) pa menijo, da je vrh dosegel s ''Sago o Karantaniji'' oziroma z romani ''Kralj Samo'' (2010), ''Cesar Arnulf'' (2010) in ''Kneginja Ema'' (2010). Enako obsežna in zelo dobro sprejeta pri bralcih sta tudi romana o [[Soška fronta|soški fronti]] ''Ognjeni ruj'' (2011) in ''Zelena solza'' (2011). Od leta 1991 naprej se veliko posveča pisanju biografskih romanov o pomembnih slovenskih možeh in ženah: o [[Peter Pavel Glavar|Petru Pavlu Glavarju]] (''In večno bodo cvetele lipe'', 1991), o [[Tone Kozlevčar|Tonetu Kozlevčarju]] (''Pesem je sonce'', 1994), o [[Jakob Aljaž|Jakobu Aljažu]] (1994), o [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]] (''Biseri bolečine'', 1996 in 2012), o [[Jože Peternelj|Jožetu Peternelju-Mausarju]] (''Umetnik z mehko dušo'', 1999), o Mirku Lebarju (''Hodim z rokami'', 1999), o [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] (''Mojster nebeške lepote'', 2001 in 2002), o [[Janez Cigler|Janezu Ciglerju]] (''Povest o Janezovi sreči'', 2002), o Dragojili Milekovi (''Planinska roža'', 2004), o [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]] (''Brodnikova oporoka'', 2006), o [[Julija Primic|Juliji Primic]] (''Julija iz Sonetnega venca'', 2006), o [[Maksim Gaspari|Maksimu Gaspariju]] (''Slovenska pravljica Maksima Gasparija'', 2007), o Anžetu Koširju (''Prvi kranjski ropar'', 2007) o Brezjanski mariji (''Kraljica Slovencev'', 2007), o [[Jernej Kopitar|Jerneju Kopitarju]] (''Kamen nad gladino'', 2007), o [[Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku-Kajuhu]] (''Moji edini, ki jo ljubim'', 2008), o sorodnikih in prijateljih pisateljev (''Neznani znanci'', 2009) in o [[Giuseppe Tartini|Giuseppeju Tartiniju]] (''Moj ljubljeni Tartini'', 2012). Po Prešernovem vzoru je v knjigo o Prešernu z naslovom ''Ribčev dohtar'' (2009) vpletel svoj sonetni venec z akrostihom »V IMENU LJUBEZNI«. Napisal je več kot 3000 besedil za glasbo, pa tudi dve obsežni monografiji o razvoju narodno-zabavne glasbe na Slovenskem (''Vsi najboljši muzikanti I'', 1998 in ''Vsi najboljši muzikanti II.'', 2003), pa tudi biografije: o Avsenikih (''Brata Avsenik'', 1999 in 2010) in o [[Lojze Slak|Lojzetu Slaku]] (''En godec nam gode'', 2004), o Ivanki Kraševec Prešern in Ivanu Prešernu-Žanu (''Najine sledi'', 2012), izdal pa je tudi več zbirk besedil, med drugim ''Pod cvetočimi kostanji'' (2012). Med spominsko prozo se vrača v mladost v knjigah ''Kruh ponoči spi'' (1994), ''Vsak klas je zlat'' (1995) in ''Zlati časi'' (2000), na humorističen način pa prikazuje polpreteklost v knjigah ''Male neumnosti'' (2003) in ''Radioaktivni spomini'' (2008). Spominsko oz. humoristično so obarvane tudi pripovedi, kot so ''Ženin proti svoji volji'' (1991), ''Bog na dopustu'' (1994), ''Dopust s taščo'' (2005), pa tudi več osebnih humorističnih izpovedi, pregled vseh Sivčevih knjig do stote pa je objavljen v knjigi ''Mojih prvih sto'' (2010). Izdal je tudi več slikanic za otroke, med drugim ''[[Petelinja drsalna šola]]'' (2005) in ''Čarobni trikotnik'' (2011). Slikanice je ilustrirala Tina Švajger. Za mlajše bralce je izdal tri knjige, med katerimi je tudi pripoved ''Počitnice na Marsu'' (2008). Od 40-letnice izdaje prve knjige so začeli izhajati ponatisi Sivčevih uspešnic v zbirki ''Večno zelene''. Kot prva je izšla njegova prva povest ''Pesem njenih zvonov'', zatem pa ''Pod cvetočimi kostanji'' (jagodni izbor najlepših besedil), ''Biseri bolečine'' in ''Triglavski kralj''. Svoje knjige predstavlja na šolskih bralnih značkah in na literarnih večerih, nastopa pa tudi kot slavnostni govornik. Doslej je imel že več kot tisoč tovrstnih nastopov po Sloveniji, nekaj pa tudi v drugih državah. Za Radio Ljubljana oziroma Radio Slovenija je pripravil več kot 1100 polurnih oziroma enournih radijskih reportaž s pretežno pisnim delom, dvajset let je spremljal dogajanje na glasbeni sceni v Slovenskih novicah, kot publicist je priobčil veliko reportaž o pomembnejših ljudeh in dogodkih v Financah, je redni sodelavec revije Domovina. == Nagrade == * Štirideset nagrad na glasbenih festivalih na Ptuju, Števerjanu, Slovenski polki in valčku itd. (1977–2008). * Zlata Kersnikova plaketa za ustvarjanje na literarnem področju (1986). * Priznanje Franca Terseglava za pokončno novinarsko držo pri odstiranju zamolčane zgodovine Slovencev (1996). * Zlata rola za gledanost filma ''Pozabljeni zaklad'', posnetega po Sivčevi literarni predlogi (2002). * Souvanova nagrada za življenjsko delo za zakladnico slovenskih besedil (2002). * Zlato priznanje občine Mengeš za literarno delovanje (2010). * Red za zasluge RS za 'izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest'. (2019) * Častni občan Občine Kostel (2021) * Častni član ''Društva pesnikov slovenske glasbe (2023).'' * Odlikovanje Petra Pavla Glavarja Regijske čebelarske zveze (2024). * Na svetovnem spletu ''Notable people'' je uvrščen med najbolj znane oz. ugledne Slovence. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [http://www.ivan.sivec.net Domača stran Ivana Sivca] == Glej tudi == * [[Seznam del Ivana Sivca]] * [[Slovenska mladinska književnost]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{SocialLinks}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sivec, Ivan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Ivan Sivec|*]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 8ziexhfveddx9q9rt1lo7hmbiy1d6b6 0 136594 6721202 6712998 2026-07-28T13:31:41Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721202 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tržič | official_name = Comune di Monfalcone / Občina Tržič | native_name = {{lang-it|Monfalcone}} | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Piazza_della_Repubblica_e_Municipio_Monfalcone.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na Trg republike v Tržiču | image_shield = Monfalcone.gif | shield_alt = | image_flag = | image_map = Map of comune of Monfalcone (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Tržič v [[Pokrajina Gorica|Goriški pokrajini]] | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = Archi, <br> [[Arež]] (it. Aris), <br> Bagni, <br>Cima di Pietrarossa, <br>Crosera, <br>La Rocca, <br>[[Sveti Mihael, Tržič|Sveti Mihael]] (it. San Michele), <br>Lisert, <br>Marina Julia, <br>Marina Nova, <br>[[Pancan, Tržič|Pancan]] (it. Panzano), <br> Pietrarossa, <br>San Polo, <br>Schiavetti, <br>Serraglio, <br>Via Romana-Solvay | mayor_party = | mayor = Antonio Garritani (podžupan f.f.) (center-desno) od 19-7-2024 | population_demonym = Tržičani <small>(it. monfalconesii)</small> | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=031012| saint = [[Ambrož Milanski|Sveti Ambrož Milanski]] | day = 21. november | postal_code = 34074 | area_code = 0481 | website = https://www.comune.monfalcone.go.it/ | footnotes = }} '''Tržič''' ({{Jezik-it|Monfalcone}}, [[Bizjaščina|bizjaško]] in {{Jezik-fur|Monfalcon}}, nemško ''Falkenberg'') je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] i[[Italija|talijanske]] [[dežela|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in je središče [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran]]. Leži na severozahodni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], v bližini izliva reke [[Soča|Soče]] in [[Naravni rezervat ob izlivu Soče|istoimenskega]] [[naravni rezervat|naravnega rezervata]] ({{jezik-it|Foce dell'Isonzo}}). == Geografska lega == Mesto Tržič se nahaja na severnem obalnem pasu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v dolžini 24,39 km in je na jugu zaprto z zalivom Pancan in na severovzhodu s Krasom, proti severozahodu pa meji na občini Ronke in Štarancan. [[Slika:Foce Isonzo dal satellite.jpg|thumb|upright=1.4|Tržič, viden iz satelita, desno izliv reke [[Soča|Soče]]|levo]] Mesto leži v zalivu Pancan (Panzano) , nekaj kilometrov od izliva reke [[Soča|Soče]], in ima več plovnih umetnih kanalov, vključno s kanalom "Eugenio Valentinis", tako imenovanim kanalom "vzhod-zahod", "Lokovec" kanal in kanal Brancolo.<ref>http://www.comune.monfalcone.go.it/ambienti/comune_monfalcone/unica/allegati/struttura_portale/20167121639190.Mappa%20barban%20(DEFINITVA).pdf|titolo=Mappa{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} delle zone umide costiere del monfalconese|pubblicazione=Lacus Timavii|urlmorto=sì</ref> Tržič je najsevernejša točka [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], dosežena na vrhu kanala "Valentinis"<ref>https://www.friulioggi.it/cultura/curiosita-friuli/punto-piu-nord-mediterraneo-friuli-venezia-giulia/|titolo=Forse non tutti sanno che in Fvg c'è il punto più a nord del Mediterraneo|sito=Friuli Oggi il quotidiano del Friuli {{!}} Notizie dal Friuli|data=2021-09-24|accesso=2022-01-30</ref>; morje, ki ga gleda z več kot 3 km dolge peščene obale med krajema [[Marina Julija]] in [[Kopališče Pancan]].<ref>https://www.comune.monfalcone.go.it/it/ambiente-e-territorio-18542/territorio-18543|sito= Comune di Monfalcone |titolo= Territorio|accesso=30 gennaio 2022</ref> Tržič je pomembno industrijsko središče s tovarno letal, tekstila, kemikalij in z [[rafinerija|rafinerijo nafte]]. V tamkajšnji [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Fincantieri]] gradijo največje potniške križarke. Skozi Tržič poteka tudi lokalna cesta do [[Gradež (Italija)|Gradeža]]. == Zgodovina == V prazgodovini je bilo na območju Tržiča več utrjenih vasi, imenovanih ''[[gradišče]]''. Po ustanovitvi [[Starorimska civilizacija|rimskega]] mesta [[Oglej]] (181 pr. n. št.) je na hribih nastalo nekaj termalnih zgradb, znanih kot Insulae Clarae. V rimskem času je ozemlje Tržiča postalo rimski municipij in doživelo razcvet zaradi svojega strateškega položaja za nadzor komercialnega prometa po [[via Gemina]] med [[Oglej]]em in Istro.<ref>http://www.italiapedia.it/comune-di-monfalcone_Storia-031-012|titolo=ITALIAPEDIA{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{!}} Comune di Monfalcone - Storia|accesso=2022-01-30}}</ref> Številne zgrajene rimske vile segajo v to obdobje, kar dokazujejo ohranjene ruševine, predvsem pa terme. Po [[Ostrogoti|ostrogotski]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]], [[Langobardi|langobardski]] in [[Franki|frankovski]] nadvladi so Tržič od leta 967 nadzirali [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarhi]].<ref>[https://books.google.com/books?id=rTUbL7kh-JMC Touring Club Italia: ''Gorizia e provincia: Grado, la laguna, il Collio, Redipuglia, l'Isonzo''] page 103: "...attraverso un «priviliegium imperiale» Ottone I assegnò nel 967 il «vicus Panzani», primo nucleo abitato della futura Monfalcone, al patriarca di Aquileia."; in English: "...through a ''priviliegium imperiale'' of the year 967, Otto I granted the territory called ''vicus Panzani'', the original nucleus of the future village of Monfalcone, to the patriarch of Aquileia."</ref> Leta 967 je namreč cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] mesto podaril oglejskemu patriarhu, da bi ta lahko nadzoroval vdore Madžarov, z izgradnjo prve trdnjave "[[Rocca di Monfalcone]] ("Sokolske trdnjave"), čeprav nekateri viri navajajo to trdnjavo nekaj stoletij prej, ki naj bi jo zgradil [[Teoderik Veliki|Teoderik]], kralj [[Ostrogoti|Ostrogotov]] (475-526). Leta 1260 je bil Tržič kot Monfalcone prvič omenjen v listini, s katero je [[Goriški grofje|goriški grof]] [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard II. ]]<nowiki/>vrnil oglejskemu patriarhu "contrato Montis Falconis", prejeto v zastavo nekaj let prej. Kljub temu prvi dokazi o naseljenem utrjenem jedru ob vznožju trdnjave "Rocce" segajo v leto 1289. Kljub številnim poskusom osvajanja s strani Turkov v letih 1472, 1477 in 1499 sta trdnjava in obzidano mesto ostala neosvojena pod nadzorom Benečanov. [[Beneška republika|Benečani]] so ga osvojili leta 1420 po treh dneh obleganja in ga obdržali do leta 1511, ko je padel v roke Francozom. Benetke so jo ponovno osvojile, leta 1513 pa so jo opustošile čete [[Habsburžani| habsburškega]] cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], ki so uničile trdnjavo Rocca. Leta 1521 je bil vrnjen Beneški republiki, pod katero je ostal do svojega razpada s pogodbo iz [[Campoformijski mir|Campo Formia]] leta 1797. Od leta 1805 je bilo pod nadzorom [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarstva]] do padca [[Napoleon]]a leta 1814, nato pa je bilo vključeno v [[Ilirsko kraljestvo|Kraljevino Ilirijo]] , del avstrijskega cesarstva. Vključena v [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|goriško-gradiško]] (1825) kronsko deželo je od leta 1849 pripadala [[Avstrijsko primorje|Avstrijskemu primorju]]. Prve ladjedelnice so nastale okoli leta 1908, med njimi je podjetje [[Cantiere Navale Triestino]] gradilo parnike za linijsko družbo [[Cosulich Line|Austro-Americana Line]] s sedežem v [[Trst]]u. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so mesto leta 1915 zavzele [[Kraljevina Italija|italijanske sile]] in je postalo zaledje med krvoločnimi [[Soška fronta|soškimi bitkami]], po [[Kobariška bitka|Kobariški bitki]] leta 1917 ga je za kratek čas ponovno zavzela Avstro-Ogrska, leta 1918 pa se je vrnilo Italiji. Ladjedelnice so bile v ogorčenih bojih močno poškodovane in so jih morali pozneje obnoviti. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto večkrat bombardirano in močno poškodovano, po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Kraljevine Italije]] je postalo središče [[Italijansko odporniško gibanje|italijanskega odpora]], ob koncu vojne pa so ga za kratek čas zasedle jugoslovanske čete. 1. maja 1945 je Tržič dosegel [[9. korpus NOVJ|IX. korpus]] jugoslovanske armade v okviru tako imenovane Tržaška operacija. Pozno popoldne istega dne so možje 2. novozelandske divizije prispeli v mesto iz Veneta in se tu srečali z Jugoslovani, preden so nadaljevali proti Julijski prestolnici. Tržič je ostal pod Titovo okupacijo do 12. junija 1945, ko je uprava mesta prešla v roke zaveznikov. == Prebivalci občine == S skoraj 30.000 prebivalci (konec 2022) je po velikosti na petem mestu v Furlaniji - Julijski krajini, urbana aglomeracija (somestje) Tržiča skupaj z bližnjim [[Staranzano|Štarancanom]] (dobrih 7.000) in sosednjimi [[Ronke|Ronkami]] (okoli 12.000) pa šteje le nekaj manj kot 50.000 ljudi in je četrta največja urbana celota v deželi. V bližini je tudi glavno letališče v Furlaniji-Julijski krajini, tržaško letališče v Ronkah. Občina Tržič je ena od 39 občin, kjer živi avtohtona slovenska narodnostna skupnost v Italiji. V Tržiču deluje Slovensko kulturno športno rekreacijsko društvo - Associazione culturale sportiva ricreativa slovena TRŽIČ, ki ima naslov na Via Valentinis 84, Tržič. == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Tržič |Sever = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') {{ITA|#}} |Severozahod = |Severovzhod = [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago'') {{ITA|#}} |Vzhod = [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago'') {{ITA|#}} |Jugovzhod = [[Devin - Nabrežina]] (''Duino-Aurisina'') {{ITA|#}} |Jug = |Jugozahod = [[Štarancan]] (''Staranzano'') {{ITA|#}} |Zahod = [[Štarancan]] (''Staranzano'') {{ITA|#}} }} == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Monfalcone - Duomo di Sant'Ambrogio.jpg|Župnijska cerkev sv. Ambroža Slika:Rocca di Monfalcone.jpg|Trdnjava Rocca Slika:BASA-1221K-1-58-7.jpg|Tovarna Adria v Tržiču med avstrijskim obstreljevanjem med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] Slika:Monfalcone (GO) - municipio.jpg|Sedež občine Slika:Monfalcone - Palazzetto Veneto.jpg|Beneška palača </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi== * [[Fincantieri]] * [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] {{kategorija v Zbirki|Monfalcone|Tržič}} {{Province of Gorizia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bizjakarija]] 8d6bhc04iw1o1mc9yjubybxjnlnsq1v 0 141602 6721162 6683370 2026-07-28T12:28:33Z Redaktor GLAM 237272 Better quality version of image 6721162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Ohrid |native_name = Охрид |settlement_type = [[Seznam mest v Severni Makedoniji|Mesto]] |nickname = |motto = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = Ohrid |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Macedonia |pushpin_map_caption = Lega v Severni Makedoniji |coordinates_region = MK |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava|Severna Makedonija}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Konstantin Georgeski |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 = 383,93 |population_as_of = 2016 |population_total = 51.560 |population_density_km2 = 142,97 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=41 |latm=07 |lats=01 |latNS=N |longd=20 |longm=48 |longs=06 |longEW=E |elevation_m = 695 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 6000 |area_code = 389 46 |website = {{URL|www.ohrid.com.mk}} | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child =yes}} }} <div style="float:right;">[[Slika:Ohridview.JPG|thumb|250px|Ohrid]]</div> '''Ohrid''' (makedonsko: Охрид) je mesto v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], na severovzhodni obali [[Ohridsko jezero|Ohridskega jezera]] in je središče [[Ohridska regija|Ohridske regije]], ter sedež [[Občina Ohrid|istoimenske občine]]. Občino Ohrid sestavlja mesto Ohrid in 28 manjših naselij, skupno število prebivalcev občine je okoli 55.000, mesto Ohrid pa ima okrog 42.033 prebivalcev. Ohrid je največje mesto ob Ohridskem jezeru in [[Seznam mest v Severni Makedoniji|osmo največje v državi]]. Ohrid je nekoč imel 365 cerkva, po eno za vsak dan v letu, ter si tako prislužil imenovanje »Balkanski Jeruzalem«.<ref name="Macedonian Spirit 2004, page 72">"The Mirror of the Macedonian Spirit, Zlate Petrovski, Sašo Talevski, Napredok, 2004, {{ISBN|978-9989-730-38-2}}, page 72: "... and Macedonia in the Cathedral Church St. Sofia in the Macedonian Jerusalem&nbsp;— Ohrid..."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Biljana Vankovska|author2=Hakan Wiberg|author3=Wiberg Hakan|title=Between Past and Future: Civil-military Relations in the Post-communist Balkans|url=https://books.google.com/books?id=ygb-6afEakIC&pg=PA71|year=2003|publisher=Bloomsbury Academic|isbn=978-1-86064-624-9|page=71}}</ref> Mesto je bogato s slikovitimi hišami in spomeniki, prevladujoča dejavnost v mestu je turizem. Nahaja se jugozahodno od Skopja in zahodno od [[Resen]]a ter [[Bitola|Bitole]]. Mesto leži na dnu Ohridskega polja, na osamljenem [[apnenec|apnenčastem]] hribu (792 m), ki je rtasto zarezan in se visoko dviga nad Ohridskim jezerom (695 m). Po takšnem položaju na hribu (»rid« je makedonski izraz za hrib), je mesto dobilo [[Slovani|slovansko]] ime (»vo rid«, »o hrid«).<ref>Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž: Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid, stran 154</ref> Od leta [[1980]] sta Ohrid in Ohridsko jezero na seznamu [[unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/99 Natural and Cultural Heritage of the Ohrid region]</ref> == Ime == V antiki je bilo mesto znano pod [[Grščina|grškim]] imenom ''νυχνίς'' (''Lychnis''), ''νυχνιδός'' (''Lychnidos'') in [[Latinščina|latinsko]] ''Lychnidus''<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0062%3Aalphabetic+letter%3DL%3Aentry+group%3D11%3Aentry%3Dlychnidus-harpers Lychnĭdus], Harry Thurston Peck, ''Harpers Dictionary of Classical Antiquities (1898)'', on Perseus</ref>, kar verjetno pomeni »mesto svetlobe«, dobesedno »dragoceni kamen, ki oddaja svetlobo«<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dluxni%2Fs λυχνίς], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref>, iz ''λύχνος'' (''lychnos''), »svetilka, prenosna luč«.<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dlu%2Fxnos λύχνος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref> [[Polibij]]evi pisni viri iz 2. stoletja pr. n. št., se nanašajo na mesto kot ''Λυχνίδιον'' - ''Lichnidion''.<ref>Polybius 34.12</ref> Mesto je ostalo je prestolnica [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega Bolgarskega Cesarstva]] v zgodnjem srednjem veku, bizantinski pisci pa so ga pogosto imenovali ''Achrida'' (ρχριδα, Ὄχριδα, Ἄχρις).<ref>Anna Komnene, ''Alexiad'', 13; Cedrenus, ''Synopsis historion'', vol. ii. p. 468, ed. Bonn; John VI Kantakouzenos, ''History'', 2.21.</ref><ref>Evans, Thammy, ''Macedonia'', Bradt Travel Guides, 2012, p.173</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|title=Ohrid Vacation, Travel, Tourism, Visit Ohrid - Official Web Site of the Municipality of Ohrid|website=www.ohrid.com.mk|access-date=23 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20100626071127/http://www.ohrid.com.mk/history/history.asp?ID=380|archive-date=26 June 2010|url-status=dead}}</ref> Od leta 879 se mesto ne navaja več kot ''Lychnidos'', temveč kot Ohrid. V [[Makedonščina|makedonščini]] in drugih [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih jezikih]] je ime mesta ''Ohrid'' (Охрид). V [[Albanščina|albanščini]] je mesto znano kot ''Ohër'' ali ''Ohri'' in v sodobnih grščini ''Ochrida'' (χρίδα, χρίδα) in ''Achrida'' (Αχρίδα). == Zgodovina == <div style="float:right;">[[File:Ausgrabungsstätte Plaošnik - Altstadt von Ohrid.jpg|right|thumb|Ruševine antičnega Lychnidosa]]</div> {{Quote box |width=23em |align=style="float:right |bgcolor=#B0D4DE |title=Zgodovinska dejstva |fontsize=85% |quote=<poem> [[Iliri]] (Enchele, Dassaretii) –3. st. pr. n. št. [[Rimska republika]] 3. stoletje pr. n. št.–27 pr. n. št [[Rimsko cesarstvo]] 27 pr. n. št. – 395 [[Bizantinsko cesarstvo]] 395–842 [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] 842–1018 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1018–1083 [[Bohemond I. Antiohijski]] 1083–1085 [[Bizantinsko cesarstvo]] 1085–1203 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1203–1208 [[Strez]] 1208–1214 [[Epirski despotat|Epir]] in [[Solunsko cesarstvo|Solun]] 1214–1230 [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] 1230–1263 [[Bizantinsko cesarstvo]] ~1250–1334 [[Srbsko cesarstvo]] 1334 - ~1336 [[Družina Gropa]] ~1336 – ??? [[Gospodstvo Prilep]] ??? – ~1373 [[Družina Gropa]] ~1373–1395 [[Osmansko cesarstvo]] 1395–1912 [[Kraljevina Srbija]] 1912–1915 [[Kraljevina Bolgarija]] 1915–1918 [[Kraljevina Jugoslavija]] 1918–1941 [[Kraljevina Bolgarija]] 1941–1944 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] 1944–1991 [[Republika Makedonija|Makedonija]]/[[Severna Makedonija]] 1991–danes </poem> }} === Antika === Najstarejši prebivalci najširšega območja Ohridskega jezera so bili [[Ilirija (država)|ilirsko]] pleme [[Enhelejci]]<ref>[https://books.google.com/books?id=6GO3qtZGcRcC&pg=PA537&dq=Lychnidos+Enchelei&hl=bg#v=onepage&q=Lychnidos%20Enchelei&f=false Aufstieg und Niedergang der römischen Welt: Geschichte und Kultur Roms im Spiegel der neueren Forschung, Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, Walter de Gruyter, 1983], {{ISBN|3-11-009525-4}}, p. 537</ref> in [[Dasareti]], [[Antična Grčija|staro grško]] pleme, ki je temeljilo na vzhodu regije Lynkestis. Po nedavnih izkopavanjih je bilo mesto naseljeno že v času kralja [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]]<ref name="recent">{{navedi splet |url = http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |title = Culture&nbsp;— Republic of Macedonia |publisher = culture.in.mk |access-date = 13 October 2008 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202033839/http://www.culture.in.mk/story.asp?id=12676 |archive-date = 2 December 2008 |df = dmy-all}}</ref>, medtem, ko je [[Samuelova trdnjava, Ohrid|Samuelova trdnjava]] stala že prej in sicer v 4. stoletju pr. n. št. V času rimskih osvajanj, proti koncu 3. in začetku 2. stoletja pr. n. št., so bili omenjeni Dasareti in regija Dasaretija ter starodavno grško mesto Lychnidos ([[Grščina|grško]]: υχνιδός). Obstoj starodavnega grškega mesta ''Lychnidos'' je povezan z [[Grška mitologija|grškim mitom]] o [[Fenicija|feničanskem]] princu [[Kadmos]]u, ki je bil izgnan iz [[Tebe, Grčija|Teb]], v [[Beocija|Beociji]] ter pobegnil v [[Enhelejci|Enhelejo]] in ustanovil mesto Lychnidos na obali današnjega Ohridskega jezera. Ohridsko jezero, starogrško ''Lacus Lychnitis'' (grško ''Λυχνίτις''), katerega modra in izjemno čista voda je jezeru v antiki dala grško ime, se je v srednjem veku občasno še vedno tako imenovalo. Ohrid je bil ob [[Via Egnatia]], ki je z jadranskim pristaniščem ''Dyrrachionom'' (današnji [[Drač]]) povezovala [[Konstantinopel]]. Arheološka izkopavanja (npr. Polikonška bazilika iz 5. stoletja) dokazujejo zgodnje sprejetje krščanstva na tem območju. Škofi iz Lychnidosa so sodelovali v več [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] svetih. === Srednji vek === [[File:Plaoshnikmosaic.JPG|thumb|left|Talni mozaik v polikonhalni baziliki.]] <div style="float:right;">[[File:Ohrid annunciation icon.jpg|thumb|''Oznanjenje'' iz Ohrida, ena najbolj občudovanih ikon paleološkega manierizma iz cerkve sv. Klimenta.]]</div> [[File:Battle of Ohrid (81765048).jpg|thumb|right|220px|Bitka pri Ohridu leta 1464, kjer je albanski vladar Skenderbeg premagal Osmane]] Južni Slovani so na to območje začeli prihajati v 6. stoletju našega štetja. Do začetka 7. stoletja ga je koloniziralo slovansko pleme, znano kot [[Berziti]]. Bolgarija je mesto osvojila okrog leta 840.<ref>Dimitar Bechev, ''Historical Dictionary of the Republic of Macedonia'',Historical Dictionaries of Europe, Scarecrow Press, 2009, {{ISBN|0810862956}}, p. xx.</ref> Ime Ohrid se je prvič pojavilo leta 879. Ohridska literarna šola, ki jo je leta 886 ustanovil [[Kliment Ohridski]], je postala eno od dveh glavnih kulturnih središč [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]]. Med letoma 990 in 1015 je bil Ohrid prestolnica in trdnjava Bolgarskega cesarstva. Od leta 990 do 1018 je bil Ohrid tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Robert Magocsi, ''Historical Atlas of Central Europe'', (University of Washington Press, 2002), 10.</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi mesta leta 1018 s strani [[Bazilij II.|Bazilija II.]] je bil bolgarski patriarhat znižan na ohridsko nadškofijo in pod oblastjo ekumenskega patriarha iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Višja duhovščina je bila po letu 1018 skoraj vedno grška, tudi v obdobju osmanske prevlade, vse do ukinitve nadškofije leta 1767. V začetku 16. stoletja je nadškofija dosegla svoj vrhunec, ko je podredila [[Sofija|sofijsko]], [[Vidin|vidinsko]], [[Vlaška|vlaško]] in [[Moldavija|moldavsko]] eparhijo, del nekdanje srednjeveške srbske Pećke patriarhije (vključno s samim [[Pećka patriarhija|Pećkim patriarhalnim samostanom]]) in celo pravoslavna okrožja Italije ([[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Sicilija]]), Benečije in Dalmacije. Ohrid je bil kot škofovsko mesto kulturno središče velikega pomena za Balkan. Skoraj vse ohranjene cerkve so zgradili Bizantinci in Bolgari, ostale pa segajo v kratek čas srbske oblasti v poznem srednjem veku.<ref>UNESCO World heritage site for World heritage travellers, [http://www.worldheritagesite.org/sites/ohrid.html Ohrid region.]</ref> [[Bohemond I. Antiohijski]], ki je vodil normansko vojsko iz južne Italije, je mesto zavzel leta 1083. Bizantinci so ga ponovno osvojili leta 1085. V 13. in 14. stoletju je mesto zamenjalo lastnika Epirskega despotata, Bolgarskega, Bizantinskega in Srbskega cesarstva ter kot albanski vladarji. Sredi 13. stoletja je bil Ohrid eno od mest, ki mu je vladal Pal Gropa, član albanske plemiške družine Gropa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|title=Regnum Albaniae and the Papal Curia|last=Lala|first=Etleva|author2=Gerhard Jaritz|year=2008|publisher=Central European University|page=59|access-date=3 February 2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.etd.ceu.hu/2009/mphlae01.pdf|url-status=dead}}</ref> V besedilu cesarja [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] so omenjeni nomadski Albanci, prisotni v okolici Ohrida okoli leta 1328.<ref>http://albanianhistory.net/1328_Cantacuzene/index.html, “''While the emperor was spending about eight days in Achrida (Ohrid), the Albanian nomads living in the region of Deabolis (Devoll) appeared before him, as well as those from Koloneia (Kolonja) and those from the vicinity of Ohrid.''” This meeting was estimated to have taken place at around February 1328</ref> Leta 1334 je mesto zavzel [[Štefan Dušan]] in ga vključil v [[Srbsko cesarstvo]].<ref name="Dobson2000">{{navedi knjigo|last=Dobson|first=Richard Barrie|title=Encyclopedia of the Middle Ages|url=https://books.google.com/books?id=om4olQhrE84C&pg=PA1044|access-date=19 April 2011|year=2000|publisher=Editions du Cerf|isbn=978-1-57958-282-1|page=1044}}</ref> Po Dušanovi smrti je mesto prešlo pod nadzor Andreja Grope, po njegovi smrti pa ga je [[kraljevič Marko|princ Marko]] vključil v Prilepsko kraljestvo.<ref name="Soulis1984">{{navedi knjigo|last=Soulis|first=George Christos|title=The Serbs and Byzantium during the reign of Tsar Stephen Dušan (1331-1355) and his successors|url=https://books.google.com/books?id=NXFpAAAAMAAJ&q=%22andrew+gropa%22|access-date=16 April 2011|year=1984|publisher=Dumbarton Oaks Library and Collection|isbn=978-0-88402-137-7|page=142}}</ref> V zgodnjih 1370-ih je Marko izgubil Ohrid v korist Pala II. Grope, drugega člana družine Gropa, in ga leta 1375 neuspešno poskušal ponovno zavzeti z osmansko pomočjo. Leta 1395 so Osmani pod [[Bajazid I.|Bajazidom I.]] zavzeli mesto, ki je postalo sedež novoustanovljenega Ohridskega sandžaka. Nekaj časa po tem, ko je [[Skenderbeg]] osvobodil Krujo, da bi začel svoj upor, so njegove čete - v sodelovanju z Gjergjem Arianitijem in Zaharijem Gropo (iz lokalne albanske plemiške družine Gropa) - osvobodile Ohrid in grad Svetigrad.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |page=86 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Med 14. in 15. septembrom 1464 je 12.000 albanskih vojakov lige Lezhë in 1.000 vojakov [[Beneška republika|Beneške republike]] v bitki pri Ohridu premagalo 14.000 osmanskih vojakov blizu mesta, ki se je končalo z zmago Albancev nad Osmani. Ko se je [[Mehmed II. Osvajalec]] po svojih akcijah proti Gjergju Kastriotiju Skenderbegu leta 1466 vrnil iz Albanije, je odstavil ohridskega nadškofa Doroteja in ga skupaj z njegovimi pisarji, bojarji in precejšnjim številom meščanov Ohrida izgnal v Carigrad, verjetno zaradi njihove protiosmanske dejavnosti med Skenderbegovim uporom, ko so številni državljani Ohrida, vključno z Dorotejem in njegovo duhovščino, podprli Skenderbega in njegov boj.<ref>{{Citation |last=Shukarova |first=Aneta |author2= Mitko B. Panov|author3=Dragi Georgiev|author4=Krste Bitovski|author5=Academician Ivan Katardžiev|author-link5=|author6=Vanche Stojchev|author7= Novica Veljanovski|author8=Todor Chepreganov |editor=Todor Chepreganov |title= History of the Macedonian People |url=https://www.scribd.com/doc/66035878/History-of-The-Macedonian-People-ed-Todor-Chepreganov-Institute-of-National-History-Skopje-2008 |access-date= 26 December 2011|year= 2008 |publisher= Institute of National History |location= Skopje |isbn=978-9989-159-24-4 |oclc=276645834 |page=133 |quote= deportacija ohridskega nadškofa Doroteja v Istanbul leta 1466, skupaj z drugimi uradniki in boljarji, ki so bili verjetno izseljeni zaradi svojih protiotomanskih dejanj med Skender-begovim uporom.}}</ref> === Osmansko obdobje === V 16. stoletju se je Ohrid nahajal v ohridskem sandžaku. Ohridski sandžak je v letih 1529-1536 štel 33.271 gospodinjstev (32.648 kristjanov in 623 muslimanov), 1331 vdov in 3392 neporočenih samcev. Bilo je 859 naselij in 10 mest, s povprečno 28,7 hiše na naselje. Sam Ohrid je imel 337 krščanskih družin, 44 neporočenih samskih, 12 vdovskih in 93 muslimanskih družin. Leta 1583 je bil ohridski sandžak sestavljen iz več ''[[kaza|kaz]]'', vključno z ohridsko kazo, ki so jo nato sestavljale [[nahija|nahije]]; Osmanski ''[[Defter]]'' (vrsta davčnega registra in zemljiškega katastra) beleži v Ohridski nahiji 2920 krščanskih domov, 627 neporočenih samskih in 465 muslimanskih družin v skupno 107 naseljih.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=113–114 |access-date=24 October 2021|url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> Krščansko prebivalstvo se je v prvih stoletjih osmanske vladavine zmanjšalo. Leta 1664 je bilo samo 142 krščanskih hiš. Razmere so se spremenile v 18. stoletju, ko je Ohrid postal pomembno trgovsko središče na glavni trgovski poti [[Via Egnatia]]. Ob koncu tega stoletja je imel okoli pet tisoč prebivalcev. Proti koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja je bila ohridska regija, tako kot drugi deli evropske Turčije, žarišče nemirov. V 19. stoletju je regija Ohrid postala del Skadarskega pašaluka, ki mu je vladala družina Bušati.<ref name="Iseni2008">{{navedi knjigo|last=Iseni|first=Bashkim|title=La Question Nationale En Europe Du Sud-Est: Genese, Emergence Et Developpement de L'Identite Nationale Albanaise Au Kosovo Et En Macedoine|url=https://books.google.com/books?id=gAdlqwCm_9sC&pg=PA120|access-date=23 December 2010|year=2008|publisher=Peter Lang|isbn=978-3-03911-320-0|page=120}}</ref> Potem ko je krščansko prebivalstvo ohridske škofije leta 1874 na plebiscitu glasovalo z veliko večino za pridružitev bolgarskemu eksarhatu (97 %), je eksarhat dobil nadzor nad tem območjem.<ref>[http://www.promacedonia.org/pp_ht/pp_ht_4.html Църква и църковен живот в Македония, Петър Петров, Христо Темелски, Македонски Научен Институт, София, 2003 г.]</ref> === Sodobnost === [[File:Robevihouse.JPG|thumb|right|Hiša premožne družine Robevi.]] Pred letom 1912 je bil Ohrid mestno središče, omejeno na sandžak Manastir v vilajetu Manastir (današnja [[Bitola]]). Mesto je ostalo pod osmansko oblastjo do 29. novembra 1912, ko je srbska vojska med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] prevzela nadzor nad mestom in ga pozneje postavila za glavno mesto okrožja Ohrid. V Ohridu so srbske sile ubile 150 Bolgarov in 500 ljudi, sestavljenih iz Albancev in Turkov.<ref name="Kramer138">{{navedi knjigo|last=Kramer|first=Alan|title=Dynamic of destruction: Culture and Mass killing in the First World War|year=2008|publisher=Oxford University Press|isbn=9780191580116|url=https://books.google.com/books?id=6Gbgs1XFKTcC&q=albanians|pages=138}}</ref> Septembra 1913 so se lokalni albanski in probolgarski voditelji Notranje makedonske revolucionarne organizacije uprli Kraljevini Srbiji. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ga je med letoma 1915 in 1918 zasedla [[Kraljevina Bolgarija]]. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je bil Ohrid še naprej samostojen okraj (''Охридского округа'') (1918-1922), nato je postal del Bitolske oblasti (1920-1929), od 1929 do 1941 pa je bil Ohrid del Vardarske banovine. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1941 in 1944 ga je ponovno zasedla Bolgarija. Od časov SFR Jugoslavije je Ohrid občinski sedež občine Ohrid (''Општина Охрид''). Od leta 1991 je bilo mesto del Republike Makedonije (danes Severna Makedonija). 20. novembra 1993 je Avioimpex Flight 110 strmoglavil blizu Ohrida, pri čemer je umrlo vseh 116 ljudi na krovu. To je najsmrtonosnejša letalska nesreča v Severni Makedoniji.<ref>{{navedi splet|url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19931120-1|title=ASN Aircraft accident Yakovlev Yak-42D RA-42390 Ohrid Airport (OHD)|last=Ranter|first=Harro|website=aviation-safety.net|access-date=2019-10-25}}</ref> == Geografija == Ohrid leži v jugozahodnem delu Severne Makedonije, na obali Ohridskega jezera, na nadmorski višini 695 metrov. Ima toplo poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csb''), ki meji na oceansko podnebje (''Cfb''), umirjeno zaradi nadmorske višine, saj je povprečna temperatura najtoplejšega meseca malo nad 22&nbsp;°C in vsak poletni mesec prejme manj kot 40 milimetrov padavin. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 2,5&nbsp;°C ali v razponu med 6,2&nbsp;°C in −1,5&nbsp;°C. Najtoplejši mesec je avgust s povprečnim razponom od 27,7&nbsp;°C do 14,2&nbsp;°C. Najbolj deževen mesec je november, v povprečju pade 90,5&nbsp;mm dežja. Poletni meseci junij, julij in avgust prejmejo najmanj dežja, okoli 30&nbsp;mm. Absolutna najnižja temperatura je −17,8&nbsp;°C in najvišja 38,5&nbsp;°C. == Demografija == Po popisu leta 2002 ima mesto Ohrid 42.033 prebivalcev, etnična sestava pa je bila naslednja:<ref name="Statistical Office">[http://www.stat.gov.mk/Publikacii/knigaX.pdf Macedonian census, language and religion]</ref> * Makedonci, 33.791 (80,4 %) * Albanci, 2959 (7,0 %) * Turki, 2256 (5,4 %) * drugi, 3027 (7,2 %) Med maternimi jeziki prebivalcev mesta so naslednji: * makedonščina, 34.910 (83,1 %) * albanščina, 3957 (9,4 %) * turščina, 2226 (5,3 %) * drugi, 1017 (2,4 %) Verska sestava mesta je bila naslednja: * pravoslavni kristjani, 33.987 (80,9 %) * muslimani, 7599 (18,1 %) * drugi 447 (1,1 %) Najstarejši prebivalci Ohrida je nekaj družin, ki živijo v soseski Varoš.[43] Drugi Makedonci so se naselili v Ohridu in izvirajo iz vasi regij Kosel, Struga, Drimkol, Debarca, Malesija in Kičevo ter drugih območij južne Makedonije. Leta 1949 so se v Ohrid naselile dodatne družine iz Egejske Makedonije. Prisotnost turške skupnosti sega v čas njihove naselitve v Ohridu v letih 1451–81. Vsi Turki iz vasi Peštani so se po prodaji posesti in zemlje do leta 1920 preselili v Ohrid in danes je teh nekaj družin znanih kot ''Peştanlı''.<ref name="Wrocławski74">{{navedi knjigo|last=Wrocławski|first=Krzysztof|title=Македонскиот народен раскажувач Димо Стенкоски|year=1979|publisher=Институт за фолклор|url=https://books.google.com/books?id=a2_YAAAAMAAJ&q=%D0%90%D0%BB%D0%B1%D0%B0%D0%BD%D1%86%D0%B8+|pages=74}} "Денеска во Охридско живеат неколку турски семејства познати како Пештанлии. Тие се, имено, преселници од селото. По 1920 год. нема во Пештани „Турци" староседелци. Напуштајќи го селото, муслиманите ги продале куќите и полињата."</ref> Albanci v Ohridu izvirajo iz albanskih vasi, ki so na zahodnem in južnem delu Ohridskega jezera. V Ohridu je precej poturčenih Albancev, ki izvirajo iz mest [[Elbasan]], [[Drač]] in [[Ulcinj]]. Pravoslavni Albanci so prav tako prisotni in naseljeni v Ohridu v drugi polovici 19. stoletja in izvirajo iz Pogradca, Lina, Çërravë in Peshkëpija. Lokalno romsko prebivalstvo v Ohridu izvira iz Podgradca in govori južnotoško albansko narečje. V zadnjih desetletjih 20. stoletja se je nekaj albansko govorečih muslimanskih Romov iz vasi Krani in Nakolec preselilo v Ohrid.<ref name="Sugarman910">{{navedi knjigo|last=Sugarman|first=Jane|title=Engendering song: Singing and subjectivity at Prespa Albanian weddings|year=1997|publisher=University of Chicago Press|isbn=9780226779720|url=https://books.google.com/books?id=x41vWj_ESu8C&q=Roma&pg=PR9|pages=9–10}}</ref> Albanofoni ohridski Romi so se v jugoslovanskih popisih v glavnem izjavljali za Albance. Ker so se napetosti med Albanci in državo povečevale glede števila v zvezi z velikostjo skupnosti in družbenopolitičnimi pravicami, je postala romska identiteta od 1990-ih dalje politizirana in izpodbijana. Ohridski albansko govoreči Romi so zavračali identifikacijo kot Albanci, saj so to videli kot rezultat albanizacije (ali da bi jih imenovali Cigani) in se s spodbudo makedonskih krogov zdaj imenujejo Egipčani, katerih predniki so se izselili iz Egipta pred mnogimi stoletji. V Ohridu prebivajo turško govoreči Romi, ki so se v obdobju Jugoslavije izjavljali predvsem kot Turki, medtem ko se znotraj neodvisne Makedonije opredeljujejo za Egipčane.<ref name="Duijzings195200203218">{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|chapter=The Making of Egyptians in Kosovo and Macedonia|editor1-last=Govers|editor1-first=Cora|editor2-last=Vermeulen|editor2-first=Hans|title=The politics of ethnic consciousness|year=1997|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=9781349646739|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zJsYDAAAQBAJ&q=ohrid+egyptians+albanian&pg=PA194|pages=195, 200–203, 218}}</ref> Najzgodnejša prisotnost Aromunskega prebivalstva v Ohridu sega v leto 1778 in je prispelo iz Voskopojë, drugi iz Kavajë (konec 18. stoletja), iz regije Myzeqe, Elbasana, Llëngë in regije Mokër (sredina 19. stoletja) ter tudi iz Gorne Belice in Malovišta ( konec 19. stoletja). Velik del ohridskega aromunskega prebivalstva se je izselil v Trst, Odeso in Bukarešto. === Demografska zgodovina === Leta 1889 je imelo mesto po francoski raziskavi 2500-3000 hiš in približno 12.000 posameznikov, od tega 2/3 Makedoncev in Vlahov, ostala 1/3 pa albansko govorečih muslimanov z 20-25 slovansko govorečimi grškimi družinami.<ref>G. A. Mano, Résumé géographique de la Grèce et de la Turquie d’Europe, «Collection des Résumés géographiques», Paris 1826, t. 5, p. 545.</ref> Po statističnih podatkih, ki jih je leta 1900 zbral Vasil Kančov, je mesto Ohrid naseljevalo 8000 Makedoncev, 5000 Turkov, 500 muslimanskih Albancev, 300 krščanskih Albancev, 460 Vlahov in 600 Romov.<ref>Vasil Kanchov (1900). ''[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_39.htm Macedonia: Ethnography and Statistics]''. Sofia. p. 252.</ref> Leta 1903 je Kartografsko društvo iz Sofije registriralo 8893 gospodinjstev albanske ali vlaške narodnosti v ohridski Kazi; vendar so bile napake v zvezi s samim mestom Ohrid. V Ohridu naj bi bilo registriranih 2610 gospodinjstev, toda po nadaljnji analizi teh dokumentov, ki so jo opravili Derviši in sodelavci, je bilo ugotovljeno, da je imelo mesto dejansko 3700 gospodinjstev; bilo je 2100 albanskih muslimanskih gospodinjstev, 150 albanskih krščanskih, 900 bolgarskih, 300 vlaških, 210 srbskih in 39 grških. Tudi Kartografsko društvo v Sofiji je številne vasi – ki so bile dejansko v celoti ali večinoma naseljene z Albanci (tako kristjani kot muslimani) – napačno registriralo kot bolgarske. 14 vasi je bilo registriranih kot albanskih z 991 gospodinjstvi, vendar je nadaljnja preiskava Dervišija razkrila, da je številka dejansko 2400. Ohridska Kaza je torej imela s temi popravki 5336 albanskih gospodinjstev, 4347 slovanskih gospodinjstev, 1549 mešanih gospodinjstev in 125 vlaških gospodinjstev, ki so bila v glavnem razpršena v dveh vaseh. Do konca osmanske vladavine je sama ohridska Kaza štela 38.000 albanskih prebivalcev in 36.500 nealbancev (Makedoncev, Srbov, Vlahov in pravoslavnih Albancev, ki so priznavali eksarha in so bili zato uvrščeni med Bolgare) prebivalcev, kot kažejo statistični podatki, zbrani iz Osmanske oblasti.<ref>{{navedi knjigo |last1=Dervishi |first1=Nebi |title=Etnokultura e Fushëgropës së Ohrit |date=2005 |publisher=Çabej |location=Tetovo |pages=173–174 |access-date=24 October 2021 |url=https://www.botimpex.com/index.php?p=liber&l=4042}}</ref> {{wide image|Panorama of Ohrid.jpg|1000px|Panorama Ohrida}} == Znamenitosti == [[File:Iglesia de San Pantaleón, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 35 HDR.jpg|thumbnail|right|Cerkev sv. Klimenta in sv. Pantelejmona v Ohridu]] [[File:Sv.Bogorodica Perivlepta-1.jpg|thumbnail|Cerkev Matere božje Perivlepte nasproti galerije ikon]] [[File:St Sophia (Ohrid).jpg|thumbnail|Cerkev svete Sofije, Ohrid]] Obstaja legenda, podprta z opažanji osmanskega popotnika iz 17. stoletja Evlije Čelebija, da je bilo v mejah mesta 365 kapel, ena za vsak dan v letu. Danes je ta številka bistveno manjša. * [[Cerkev sv. Sofije, Ohrid|Cerkev sv. Sofije]] * [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona]] * [[Cerkev sv. Janeza v Kaneu]] * Cerkev sv. Jurija * Cerkev sv. Zauma <ref>{{navedi splet|url=http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|title=Health care Locations and Information in Ohrid, Europe - ohrid|date=18 November 2017|accessdate=2022-07-13|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000117/http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/sv_bogorod_z.htm|url-status=dead}}</ref> * Galerija ikon, Ohrid * [[Samostan svetega Nauma]] * Cerkev sv. Petke * Cerkev sv. Štefana * Ostanki bazilik iz zgodnjekrščanskega časa, npr. Bazilika sv. Erazma (4. stoletje) * [[Hiša družine Robevci]], arheološki muzej * Ohridsko antično gledališče * Cerkev sv. Vrači, s freskami iz 14. stoletja. Na sprednji strani bankovca za 1000 denarjev, izdanih v letih 1996 in 2003, je upodobljena ikona iz cerkve iz 14. stoletja.<ref>National Bank of the Republic of Macedonia [https://web.archive.org/web/20080329135028/http://www.nbrm.gov.mk/default-en.asp?ItemID=DE6805545764DF4A8895DE62BFA0151D] Macedonian currency 1996 issue) & 1000 Denars</ref> Poleg tega, da je sveto središče regije, je tudi vir znanja in vseslovanske pismenosti. Obnovljeni samostan v Plaošniku je bil pravzaprav ena najstarejših univerz v zahodnem svetu, ki je nastala pred 10. stoletjem. Ohrid je tudi dom Vile Biljana, ki služi kot uradna rezidenca predsednika Severne Makedonije. == Znane osebnosti == * [[Mišo Juzmeski]] - pisatelj, publicist in fotograf * [[Dragi Stefanija]] - književnik in jezikoslovec ===Pobratena mesta=== Ohrid je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=ПРИЈАТЕЛСКИ И ЗБРАТИМЕНИ ГРАДОВИ - Ohrid.gov.mk|url=https://ohrid.gov.mk/пријателски-и-збратимени-градови/|access-date=2021-09-04|language=mk-MK}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|MNE}} [[Budva]], Črna gora *{{flagicon|CRO}} [[Trogir]], Hrvaška *{{flagicon|PRC}} Dalian, Kitajska *{{flagicon|NED}} [[Katwijk]], Nizozemska *{{flagicon|SRB}} [[Kragujevac]], Srbija<ref name="Kragujevac Twinning">{{navedi splet|url=http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|title=Kragujevac Twin Cities|publisher=[[copyright]]2009 Information service of Kragujevac City|access-date=21 February 2009|archive-date=10 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100310055617/http://www.kragujevac.rs/Gradovi_prijatelji-59-1|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ALB}} [[Pogradec]], Albanija *{{flagicon|GRE}} [[Patras]], Grčija *{{flagicon|SVN}} [[Piran]], Slovenija *{{flagicon|BUL}} [[Plovdiv]], Bolgarija *{{flagicon|RUS}} [[Podolsk]], Rusija<ref name="Podolsk twinnings">{{navedi splet|url=https://translate.google.com/translate?sourceid=navclient&hl=en&u=http%3a%2f%2fadmpodolsk.ru%2findex.php%3fcategoryid%3d126|title=Podolsk sister cities|access-date=29 April 2010}}</ref> *{{flagicon|AUS}} Queanbeyan, Avstralija || *{{flagicon|TUR}} Safranbolu, Turčija *{{flagicon|KOR}} Seongnam, Južna Koreja *{{flagicon|BUL}} [[Veliko Tarnovo]], Bolgarija *{{flagicon|CRO}} [[Vinkovci]], Hrvaška *{{flagicon|CAN}} Windsor, Ontario, Kanada *{{flagicon|AUS}} Wollongong, Avstralija *{{flagicon|TUR}} Jalova, Turčija *{{flagicon|UKR}} [[Jalta]], Ukrajina *{{flagicon|SRB}} [[Zemun]], Srbija |} == Glej tudi == *[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] *[[Ohridsko jezero]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Höfler, Janez |author2=Voje, Ignacij |author3=Puc, Matjaž |year=1991 |title=Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=86-11-06445-3 |cobiss=117308 |pages=}} ==Zunanje povezaves== {{wikivoyage|Ohrid}} {{commons category|Ohrid}} * {{official|http://www.ohrid.gov.mk }} * [http://www.visit-ohrid.com/ Visit Ohrid] – A site to book rooms in Ohrid * {{Cite EB1911|wstitle=Ochrida|short=x}} * [https://macedoniafromabove.mk/ohrid/index.htm?language=en/ Ohrid from above - 360° Virtual tour guide ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ohrid| ]] ae32nksgj4lnu5t0s1v4rb2h7i67hy6 0 143460 6721214 6712867 2026-07-28T13:40:19Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721214 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Čenta | official_name = Città di Tarcento / Mesto Čenta | native_name = Tarcento | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Tarcento castello vecchio torre 01082008 41.jpg | imagesize = | image_alt = Panoramski pogled na Čento z ruševinami gradu San Lorenzo | image_caption = | image_shield = tarcento-Stemma.gif | shield_alt = Tarcento-Gonfalone.png | image_map = Map of comune of Tarcento (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 13 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 13 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina|Videm]] (UD) | frazioni = Bulfons, Ciseriis, Coia, Collalto, Collerumiz, Loneriacco, Molinis, Sammardenchia, Sedilis, Segnacco, Stella, Zomeais | mayor_party = | mayor = Roberto Pinosa | population_demonym = Tarcentini | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Peter]] | day = | postal_code = 33017 | area_code = 0432 | website = {{official|http://www.comune.tarcento.ud.it}} | footnotes = }} '''Čenta''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Tarcento'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Tarcint'', [[Rezija|rezijsko]] ''Tarčét'') je [[mesto|mestno naselje]] in sedež [[občina|občine]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> [[sever]]no od [[Videm, Italija|Vidma]], v [[dežela|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Čenta leži na ravnici ob cesti k mednarodnemu mejnemu prehodu [[Učja]] na nadmorski višini 230 [[mnm]], občina pa šteje okoli 9000 prebivalcev. Čenta je tudi meja med [[Furlanija|furlanskim]] in [[Slovenija|slovenskim]] etničnim ozemljem. Je najpomembnejše naselje / mesto [[Terska dolina|Terske doline]] ob reki [[Ter (reka, Italija)|Ter]] (''Torre'' / ''Torrente''). V preteklosti je bil razvoj Čente povezan s [[trgovina|trgovino]] med hribovitim in ravninskim svetom, ter z ugodnim [[podnebje|podnebjem]], ki je privlačilo premožnejše meščane. V zadnjih desetletjih pa se mesto ne povečuje. Od leta 2016 je Čenta središče [[Terska medobčinska zveza|Terske medobčinske zveze]]. == Izvor krajevnega imena == Slovensko ime kraja je prevzeto iz [[italijanščina|italijanskega]] imena, ki se je razvilo iz [[latinščina|latinske]] številke ''trēcentī'' v pomenu 'tristo', s čemer je mišljeno 'tristo oralov zemlje'. V starih listinah se kraj v letih 1100−1200 omenja kot ''in Tricento'', ''de loco Taracento'' (1126) in ''de Tricento'' (1195).<ref>Snoj, Marko. (2003). ''Slovenski etimološki slovar''. Ljubljana: Založba Modrijan.</ref> == Območje občine == Občino Čenta sestavljajo naselja:<ref name="comuni-italiani">[http://en.comuni-italiani.it en.comuni-italiani.it], Občine v Italiji.</ref> {| width="60%" | width="20%" valign="top" | * '''Daprât ''' * '''Bulfòns''' * '''Cuelàlt ''' * '''Culurùmits ''' * '''Nanarià''' * '''Madòne''' * '''Mulìnis''' * '''Patòchis''' * '''Predandòns ''' * '''Segnà''' * '''Vilefrède''' | width="20%" valign="top" | * '''Vulpìns''' * '''Çucje''' * '''Čežárje''' <small>(f. Cisèriis, it. Ciseriis)</small> * '''Kujíja''' <small>(f. Cùie, it. Coia)</small> * '''Lófjane''' <small>(f. Usiùnt/Nuseùnt, it. Useunt)</small> * '''Malamazérja''' <small>(f. Malemasèrie, it. Malamaseria)</small> * '''Sedíla''' <small>(f. Sedìlis, it. Sedilis)</small> * '''Smardénča''' <small>(f. Samardèncje, it. Sammardenchia)</small> * '''Štéla''' <small>(f. Stele, it. Stella)</small> * '''Žumáje/Žumája''' <small>(f. Zomeàis, it. Zomeais)</small> |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Čenta |Vzhod = [[Neme]] |Jugovzhod = [[Reana del Rojale]] |Jug = [[Taržizem]] (Tricesimo) |Jugozahod = [[Cassacco]] |Zahod = [[Gorjani, Benečija|Gorjani]] (Montenars) [[Magnano in Riviera]] |Severozahod = [[Gorjani, Benečija|Gorjani]] (Montenars) |Sever = [[Bardo]] }} == Sklici == {{sklici}} ==Viri == * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Tarcento|Čenta}} {{Province of Udine}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} 5h8qa8znnlbts7rw3qqob0l6v8wsxvn 0 145817 6721250 6679551 2026-07-28T14:59:07Z MaksiKavsek 244409 /* Pisana gotica */ slo, np, pp, slika 6721250 wikitext text/x-wiki :''Glej tudi [[Gotica (razločitev)]]'' {{Infopolje Sistem pisave|type=Abeceda|name=Gotica, Gotska minuskula|sample=Calligraphy.malmesbury.bible.arp.jpg|languages=jeziki Zahodne in Severne Evrope|time=12. - 17. stol.|fam1=[[Latinica]]|fam2=[[Karolinška minuskula]]|children=tekstura, rotunda, schwabacher, fraktura|iso15924=Latf|unicode=<code>1D504</code>–<code>1D537</code>, z nekaj izjemami}} [[Slika:Rudolf Koch gebrochene Schriften.png|sličica|264x264_pik|različni videzi gotice v [[Nemščina|nemškem jeziku]]]] '''Gótica''' (tudi '''gótska pisáva''', '''gótska minúskula''') je različica [[latinica|latinice]] nastala pod vplivom [[gotika|gotike]]. Tiskana gotica se v grobih potezah ne razlikuje od latinice, podrobnosti pa so slogovno drugače izrisane. V obdobju od (približno) leta [[1150]] do [[17. stoletje|17. stol.]] so gotico uporabljali kot različico latinice po večjem delu [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi knjigo|title=An introduction to the history of printing types; an illustrated summary of main stages in the development of type design from 1440 up to the present day: an aid to type face identification.|url=https://archive.org/details/introductiontohi0000geof|last=Dowding|first=Geoffrey|publisher=Wace|year=1962|location=Clerkenwell [London]|pages=[https://archive.org/details/introductiontohi0000geof/page/4 5]}}</ref> Po [[1500|letu 1500]] so gotico v večjem delu Evrope opustili, še naprej pa se je pogosto uporabljala v [[Danščina|danskem]], [[Norveščina|norveškem]] in [[Švedščina|švedskem]] jeziku, do sedemdesetih letih [[19. stoletje|19. stol.]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.sa.dk/en/genealogy/handwriting|title=Styles of Handwriting|website=Rigsarkivet|publisher=The Danish National Archives|access-date=March 26, 2017|archive-date=2020-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200330190717/https://www.sa.dk/en/genealogy/handwriting|url-status=dead}}</ref> Med [[Nemci]] pa se je uporabljala še vse do štiridesetih let [[20. stoletje|20. stol.]], ko je bila [[1941|leta 1941]] uradno ukinjena zaradi [[Adolf Hitler|Hitlerjevega]] odpora do domnevno "[[Judje|judovske]] pisave".<ref>[http://www.ligaturix.de/bormann.htm Facsimile of Bormann's Memorandum (in German)] The memorandum itself is typed in Antiqua, but the [[NSDAP]] [[letterhead]] is printed in Fraktur. "Sam memorandum je natipkan v jeziku Antiqua, glava pisma NSDAP pa je natisnjena v jeziku Fraktur. „V splošno pozornost, v imenu Führerja, dajem naslednje obvestilo: Napačno je imeti ali opisovati tako imenovano gotsko pisavo za nemško pisavo. V resnici tako imenovana gotska pisava sestoji iz črk Schwabach Judov. Tako kot so kasneje prevzeli nadzor nad časopisi, so Judje, ki so živeli v Nemčiji, ob uvedbi tiska prevzeli nadzor nad tiskarniškimi stroji in tako so bile v Nemčiji na silo uvedene črke ''Schwabach Judov''. Danes se je Führer v pogovoru z gospodom Reichsleiterjem Amannom in gospodom knjižnim založnikom Adolfom Müllerjem odločil, da se bo v prihodnje pisava Antiqua opisovala kot običajna pisava. Vse tiskane materiale je treba postopoma pretvoriti v to običajno pisavo. Takoj ko bo to izvedljivo z vidika učbenikov, se bo v vaških in državnih šolah poučevala le običajna pisava. Uporaba črk Schwabach Judov s strani uradnikov bo v prihodnje prenehala; potrdila o imenovanju funkcionarjev, ulični znaki in tako naprej bodo v prihodnje izdajani le v običajni pisavi. V imenu Führerja bo gospod Reichsleiter Amann v prihodnje pretvoril tiste časopise in periodične publikacije, ki bodo že imajo tujo distribucijo ali pa si želijo tuje distribucije, na običajen scenarij".</ref> V stoletjih uporabe so se razvile različne podrazličice gotice – najbolj znana med njimi je ''fraktura'' (dobesedno ''lomljena pisava''). [[Primož Trubar]] je leta [[1550]] izdal prvi dve [[slovenščina|slovenski]] [[knjiga|knjigi]] (''Katekizem'' in ''Abecednik'') v gotici. Pri svojih poznejših delih je skoraj v celoti uporabljal modificirano [[Latinica|latinico]] oz. [[Bohoričica|bohoričico]], ki se mu je zdela preglednejša.[[Slika:Trubar 1.gif|thumb|Trubarjev ''Katekizem'' v gotici, 1550]] == Izvor == Gotica se je razvila iz [[karolinška minuskula|karolinške minuskule]]. Karolinška minuskula je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila. Zaradi te značilnosti se je v [[12. stoletje|12. stol.]], ko je bilo v [[Evropa|Evropi]] vedno več [[Pismenost|pismenih]] in je bilo veliko povpraševanje po knjigah dobro uveljavila. Ustanovljene so bile nove univerze, ki so izdajale knjige za poslovne, pravne, slovnične, zgodovinske in druge vede, ne le za verska dela, za katera so se običajno uporabljale prejšnje pisave. Že v 11. stoletju so se uporabljale različne oblike karolinske minuskule, sredi 12. stoletja pa so v severovzhodni Franciji in Nizozemskih pokrajinah uporabljali jasno razločljivo obliko, ki jo je bilo mogoče pisati hitreje. Izraz ''gotska pisava'' se je prvič pojavil v [[renesansa|renesančni]] [[Italija|Italiji]] v [[15. stoletje|15. stoletju]], ko je imel izraz ''gotski'' podoben pomen kot ''barbarski'' ([[Flavio Biondo]] je v knjigi ''[[Italia Illustrata]]'' (1474) zapisal, da so to pisavo izumili germanski [[Langobardi]], ko so v [[6. stoletje|6. stoletju]] vdrli v Italijo). V istem obdobju so lepšo karolinško minuskulo imenovali tudi ''littera antiqua'' = ''stara pisava'' (v zmotnem prepričanju, da je to pisava, ki so jo uporabljali že antični [[Rimljani]]). Dejansko pa je bila izumljena v času [[Karel Veliki|Karla Velikega]], čeprav se je v veliki meri uporabljala šele po tem obdobju, in je dejansko predstavljala osnovo za poznejši razvoj gotice.<ref>Berthold Louis Ullman, ''The Origin and Development of Humanistic Script''. (Rome), 1960, p. 12.</ref> == Različice == Najpomembnejše različice gotice se imenujejo: * ''tekstura'' * ''rotunda'' * ''schwabacher'' * ''fraktura'' (najsplošnejša) [[Slika:Gebrochene Schriften.svg|brez|sličica|Angleške različice gotice, ki poudarjajo razlike med izbranimi znaki]] [[Slika:Gebrochene Schriften klein.png|thumb|Različice gotice|brez]] === Tekstura === ''Textualis'', znan tudi kot tekstura ali ''gotska knjižna pisava'', je bil najbolj [[Kaligrafija|okrašena oblika črk]], ki jo danes najbolj povezujemo z "[[Gotska umetnost|gotiko]]". [[Johannes Gutenberg]] je pri tiskanju svoje 42-vrstične Biblije uporabil teksturu, ki je vključevala veliko število [[Ligature|ligatur]] in običajnih [[Okrajšava|okrajšav]]. Vendar se je tekstura pozneje redko uporabljala. Po mnenju nizozemskega znanstvenika [[Gerard Lieftinck|Gerarda Lieftincka]] je bil vrhunec rabe gotice dosežen v [[14. stoletje|14.]] in [[15. stoletje|15. stoletju]]. Po Lieftinckovem mnenju je bila najvišja oblika t''extualisa littera textualis formata'', ki se je uporabljala za razkošne rokopise. Običajna oblika, preprosto ''littera textualis'', se je uporabljala za literarna dela in univerzitetna besedila. Lieftinckova tretja oblika, ''littera textualis currens'', je bila pisana oblika gotice, ki jo je bilo izjemno težko brati in se je uporabljala za besedilne [[:en:Gloss_(annotation)|glose]] ter manj pomembne knjige. Textualis je bil najbolj razširjen v [[Francija|Franciji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Anglija|Angliji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Nekatere značilnosti pisave so: * visoke in ozke črke v primerjavi s [[Karolinška minuskula|karolinško pisavo]]. * črke, ki jih tvorijo ostre, ravne, kotne črte, za razliko od običajno okroglih karolinških; zato je v pisavi veliko "lomljenja", tj. črte, ki se ne povezujejo nujno med seboj, zlasti v ukrivljenih črkah. * Vzdignjena stebla (v črkah, kot so ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨h⟩) so navpična in se pogosto končajo z ostrimi zaključki. * Kadar črki z lokom (v ⟨b⟩, ⟨d⟩, ⟨p⟩, ⟨q⟩) sledi druga črka z lokom (na primer ⟨be⟩ ali ⟨po⟩), se loka prekrijeta in črki se združita z ravno črto (to je v angleščini znano kot "''biting''" – "grizenje"). * Sorodna značilnost je polovični ''r'' (imenovan tudi ''r'' rotunda), oblika ⟨r⟩, ko je bil z lokom povezan z drugimi črkami; sta bila zapisana le lok in rep, povezana z lokom prejšnje črke. V drugih pisavah se je to pojavilo le v ligaturi s črko ⟨o⟩. * Podobno je povezana tudi oblika črke ⟨d⟩, kadar ji sledi črka z lokom; njeno vzdignjeno steblo je tedaj ukrivljen v levo, podobno kot pri ''[[:en:Uncial_script|uncialni]]'' ⟨d⟩. V nasprotnem primeru jesteblni del navpičen. * Črke ⟨g⟩, ⟨j⟩, ⟨p⟩, ⟨q⟩, ⟨y⟩ in "kaveljček" od ⟨h⟩ imajo poteze v smeri navzdol, pod črto vrstice, ostale črke pa se ne pišejo čez črto spodaj. * Črka ''a'' ima črto, ki zavije v smer naprej, zgornja zanka pa je sčasoma postala zaprta in nekoliko spominja na številko ⟨8⟩. Črka ''s'' ima pogosto poševno črto, ki povezuje oba loka, prav tako nekoliko spominja na številko ⟨8⟩, ampak se na sredini besed pogosto uporablja "[[:en:Long_s|dolgi s]]". * ''[[:en:Blackletter#Forms|Minimi]]'', zlasti v poznejšem obdobju pisave, se med seboj ne povezujejo. Zaradi tega je zelo težko razlikovati ⟨i⟩, ⟨u⟩, ⟨m⟩ in ⟨n⟩. Primer iz [[14. stoletje|14. stoletja]] o težavah, ki so jih povzročali ''minimi'', je: »''mimi numinum niuium minimi munium nimium uini muniminum imminui uiui minimum uolunt«'' (»''najmanjši mimiki bogov snega v svojem življenju sploh ne želijo, da bi se zmanjšala velika dolžnost branjenja vina''«). V gotici bi bilo to videti kot niz posameznih črt. Zaradi tega so se pozneje razvili ⟨i⟩ s piko in črka ⟨j⟩.<ref>{{navedi splet|title=What's The Name For The Dot Over "i" And "j"?|url=https://www.dictionary.com/e/tittle/|website=Dictionary.com|access-date=30 July 2019}}</ref> ''Minimi'' imajo lahko tudi lastne končnice. * Pisava ima veliko več pisarskih okrajšav kot [[Karolinška minuskula|karolinška]], kar je prispevalo k hitrosti, s katero jo je bilo mogoče napisati. === Schwabacher === ''Schwabacher'' je bila različica gotice, ki se je pogosto uporabljala v zgodnjih [[Nemčija|nemških]] tiskanih pisavah. Občasno se je uporabljala vse do [[20. stoletje|20. stoletja]]. Značilnosti Schwabacherja so: * Mala črka ⟨o⟩ je na obeh straneh zaobljena, vendar se na vrhu in na dnu obe potezi stikata pod kotom. Druge male črke imajo podobne oblike. * Mala črka ⟨g⟩ ima na vrhu vodoravno črto, ki tvori križ z obema črtama navzdol. * Velika črka ⟨H⟩ ima posebno obliko, ki nekoliko spominja na malo črko ⟨h⟩. === Fraktura === Fraktura je različica gotice, ki je do sredine [[16. stoletje|16. stoletja]] postala najpogostejša nemška gotica. Njena uporaba je bila tako pogosta, da se v Nemčiji vsaka oblika gotice pogosto imenuje kar ''Fraktura''. Značilnosti Frakture so: * Levo stran male črke ⟨o⟩ tvori kotna poteza, desno stran pa zaobljena poteza. Na vrhu in na dnu se obe potezi stikata pod kotom. Podobne oblike imajo tudi druge male črke. * Velike črke so sestavljene iz zaobljenih potez v obliki ⟨c⟩ ali ⟨s⟩. Tukaj je celotna abeceda v Frakturju (brez [[:en:Long_s|dolgega s]] in [[ß|ostrega s ⟨ß⟩]]) z uporabo pisave [[:en:AMS_Euler|AMS Euler]] Frakturu: {| class="wikitable" |+ !velika tiskana gotica !mala tiskana gotica ![[latinica]](mala črka) |- |<big>𝔄</big> |<big>𝔞</big> |a |- |<big>𝔅</big> |<big>𝔟</big> |b |- |<big>ℭ</big> |<big>𝔠</big> |c |- |<big>𝔇</big> |<big>𝔡</big> |d |- |<big>𝔈</big> |<big>𝔢</big> |e |- |<big>𝔉</big> |<big>𝔣</big> |f |- |<big>𝔊</big> |<big>𝔤</big> |g |- |<big>ℌ</big> |<big>𝔥</big> |h |- |<big>ℑ</big> |<big>𝔦</big> |i |- |<big>𝔍</big> |<big>𝔧</big> |j |- |<big>𝔎</big> |<big>𝔨</big> |k |- |<big>𝔏</big> |<big>𝔩</big> |l |- |<big>𝔐</big> |<big>𝔪</big> |m |- |<big>𝔑</big> |<big>𝔫</big> |n |- |<big>𝔒</big> |<big>𝔬</big> |o |- |<big>𝔓</big> |<big>𝔭</big> |p |- |<big>𝔔</big> |<big>𝔮</big> |q |- |<big>ℜ</big> |<big>𝔯</big> |r |- |<big>𝔖</big> |<big>𝔰,</big> [[Slika:Long_s.svg|brezokvirja|15x15_pik]] |s |- |<big>𝔗</big> |<big>𝔱</big> |t |- |<big>𝔘</big> |<big>𝔲</big> |u |- |<big>𝔙</big> |<big>𝔳</big> |v |- |<big>𝔚</big> |<big>𝔴</big> |w |- |<big>𝔛</big> |<big>𝔵</big> |x |- |<big>𝔜</big> |<big>𝔶</big> |y |- |<big>ℨ</big> |<big>𝔷</big> |z |} === Pisana gotica === [[Slika:Deutsche Kurrentschrift.svg|sličica|458x458_pik|Nemška kurzivna pisava iz leta 1865]] [[Pisana gotica]] (tudi ''Kurziva, nemška kurrenta'') se nanaša na zelo različne oblike pisav; tako kot pri sodobnih pisanih črkah tudi tu ni prave standardne oblike. Razvila se je v [[14. stoletje|14. stoletju]] kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe [[Papir|papirja]], ki je bil bolj gladek od [[Pergament|pergamenta]], zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico. V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim [[Karolinška minuskula|karolinškim]] oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne. [[Lieftinck]] je pisano gotico razdelil na tri sloge: * '''''Littera cursiva formata''''' je bil najbolj čitljiv in [[Kaligrafija|okrašen slog]]. * '''''Littera cursiva textualis''''' (ali ''libraria'') je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje. * '''''Littera cursiva currens''''' se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile zelo najmanj standardizirane. V razpredelnici (ki prikazuje pisano gotico, kot jo lahko najdemo tudi v [[Matične knjige|matičnih knjigah]]) so prikazani v predzadnji vrstici preglasi ''ä'', ''ö'', ''ü'' in ustrezne velike črke ''Ae'', ''Oe'', ''Ue''. Zadnja vrstica prikazuje ligature ''ch'', ''ck'', ''th'', ''sch'' (''ſsch''), ''ß'' (''ſz'') in ''st'' (''ſst'')lahko vidimo tudi posebne [[Ligature|vezave]] soglasniških sklopov ''ck'', ''th'' in ''st'' (ki je podoben črki ''ß''). Pri mali pisani črki s sta dve različici: prva je običajna ⟨ſ⟩,{{Efn|To je tako zvani dolg s – "long s"}} druga pa se uporablja redkeje, običajno kot zaključni s, na koncu besede. === ''Hybrida'' === ''Hybrida'' se imenuje tudi [[:en:Bastarda|''bastarda'']] (zlasti v [[Francija|Franciji]]) in je, kot pove že ime, mešana oblika pisave. Je mešanica teksture in pisane gotice, ki se je razvila v začetku [[15. stoletje|15. stoletja]]. Iz teksture je prevzela navpičnea stebla črk, iz pisane gotice pa dolge ⟨f⟩ in ⟨ſ⟩, enojne ⟨a⟩ in ⟨g⟩ z odprto črto navzdol (podobno kot [[Karolinška minuskula|karolinške]] oblike). === ''Donatus-Kalender'' === ''Donatus-Kalender'' (znan tudi kot ''Donatus-und-Kalender'' ali ''D-K'') je ime za obliko ''kovinske'' pisave, ki jo je [[Johannes Gutenberg|Gutenberg]] uporabil v svojih prvih ohranjenih tiskanih delih iz začetka petdesetih let [[14. stoletje|14. stoletja]]. Ime izhaja iz dveh del: ''Ars grammatica'' [[Aelius Donatus|Aeliusa Donata]], latinske gramatike, in ''Kalenderja'' (koledarja).<ref>John Man, How One Man Remade the World with Words</ref> Gre za obliko teksture. == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/metode/gotica.htm Rokopisna gotica] * [[:en:Gothic_alphabet|Gothic alphabet – Wikipedia]] * [https://lettergenerator.net/gothic-letters.html Gothic Alphabet Gallery - Free Printable Alphabets | LETTER GENERATOR NET] {{Zbirka|Blackletter|Gotica}} [[Kategorija:Pisave]] {{normativna kontrola}} <references /> j37us31mrfhyuxflmj5h0d8wqu7un7x 0 148869 6721320 6694179 2026-07-28T20:46:28Z ~2026-42007-41 263572 /* */ 6721320 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagorje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagorje | latd = 46 |latm = 5 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 29 |longs = 27.82 |longEW = E |najdisi=Zagorje,+Lesično |geopedia=#L410_T13_F10140234_b4 |slika= |povrsina=5,70 |prebivalstvo=176 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=439 |postna=3261 |posta=Lesično |obcina=Kozje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[Slika:Zagorje z zahoda.jpg|alt=Zagorje|levo|sličica|Vas Zagorje z zahoda. ]] '''Zagorje''' je [[naselje]] v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo. V preteklih desetletjih je kraj izgubil večino središčnih dejavnosti, leta 1977 šolo. Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod [[Bohor]]jem, ki se spušča proti [[Lesično|Lesičnem]]. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so lepo obdelane obdelovalne površine ter mogočni gozdovi bohorja in lošča. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904. Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali [[zvonik]], ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi [[prezbiterij]], kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko [[empora|emporo]]. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina [[freska|fresk]] je [[Barok|baročnih]], v oratoriju za zakristijo pa so sledovi [[Gotika|poznogotskih]] fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882. V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Sedaj le Lurška jama lepo urejena in vzdrževana, saj jo obišče čedlje več romarjev in turistov. <gallery> Slika:Zagorje (13).JPG|Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju, Kozjansko Slika:Zagorje (15).JPG|Notranjost cerkve Marije Pomočnice Slika:Lurška jama - Zagorje, Kozje - 2014-06-05.jpg|Lurška jama, spodmol s svetiščem Slika:Zagorje z Lošča.jpg|alt=Zagorje z Lošča|Zagorje z Lošča </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zagorje, Kozje}} {{Kozje}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] [[Kategorija:Zagorje, Kozje| ]] b7rac1jbeyo33ayle5f0qz60pu4g9d7 6721321 6721320 2026-07-28T20:50:12Z ~2026-42007-41 263572 6721321 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagorje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagorje | latd = 46 |latm = 5 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 29 |longs = 27.82 |longEW = E |najdisi=Zagorje,+Lesično |geopedia=#L410_T13_F10140234_b4 |slika= |povrsina=5,70 |prebivalstvo=176 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=439 |postna=3261 |posta=Lesično |obcina=Kozje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[Slika:Zagorje z zahoda.jpg|alt=Zagorje|levo|sličica|Vas Zagorje z zahoda. ]] '''Zagorje''' je [[naselje]] v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod [[Bohor]]jem, ki se spušča proti [[Lesično|Lesičnem]]. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so lepo obdelane obdelovalne površine ter mogočni gozdovi bohorja in lošča. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904. Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali [[zvonik]], ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi [[prezbiterij]], kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko [[empora|emporo]]. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina [[freska|fresk]] je [[Barok|baročnih]], v oratoriju za zakristijo pa so sledovi [[Gotika|poznogotskih]] fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882. V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Sedaj le Lurška jama lepo urejena in vzdrževana, saj jo obišče čedlje več romarjev in turistov. <gallery> Slika:Zagorje (13).JPG|Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju, Kozjansko Slika:Zagorje (15).JPG|Notranjost cerkve Marije Pomočnice Slika:Lurška jama - Zagorje, Kozje - 2014-06-05.jpg|Lurška jama, spodmol s svetiščem Slika:Zagorje z Lošča.jpg|alt=Zagorje z Lošča|Zagorje z Lošča </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zagorje, Kozje}} {{Kozje}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] [[Kategorija:Zagorje, Kozje| ]] 6a1a8alsdwt67c5hlhu541sdvvolwcc 6721322 6721321 2026-07-28T20:57:41Z ~2026-42007-41 263572 /* */ 6721322 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagorje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagorje | latd = 46 |latm = 5 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 29 |longs = 27.82 |longEW = E |najdisi=Zagorje,+Lesično |geopedia=#L410_T13_F10140234_b4 |slika= |povrsina=5,70 |prebivalstvo=176 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=451 |postna=3261 |posta=Lesično |obcina=Kozje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[Slika:Zagorje z zahoda.jpg|alt=Zagorje|levo|sličica|Vas Zagorje z zahoda. ]] '''Zagorje''' je ena izmed šestih krajevnih skupnosti v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod [[Bohor]]jem, ki se spušča proti [[Lesično|Lesičnem]]. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so lepo obdelane obdelovalne površine ter mogočni gozdovi bohorja in lošča. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904. Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali [[zvonik]], ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi [[prezbiterij]], kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko [[empora|emporo]]. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina [[freska|fresk]] je [[Barok|baročnih]], v oratoriju za zakristijo pa so sledovi [[Gotika|poznogotskih]] fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882. V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Sedaj le Lurška jama lepo urejena in vzdrževana, saj jo obišče čedlje več romarjev in turistov. <gallery> Slika:Zagorje (13).JPG|Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju, Kozjansko Slika:Zagorje (15).JPG|Notranjost cerkve Marije Pomočnice Slika:Lurška jama - Zagorje, Kozje - 2014-06-05.jpg|Lurška jama, spodmol s svetiščem Slika:Zagorje z Lošča.jpg|alt=Zagorje z Lošča|Zagorje z Lošča </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zagorje, Kozje}} {{Kozje}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] [[Kategorija:Zagorje, Kozje| ]] sqhserrf03nruubv4kd65q75g3xo4j7 6721323 6721322 2026-07-28T21:02:21Z ~2026-42007-41 263572 /* */ 6721323 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagorje}} [[Slika:Zagorje z zahoda.jpg|alt=Zagorje|levo|sličica|Vas Zagorje z zahoda. ]] '''Zagorje''' je ena izmed šestih krajevnih skupnosti v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo Vas Zagorje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod [[Bohor]]jem, ki se spušča proti [[Lesično|Lesičnem]]. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so lepo obdelane obdelovalne površine ter mogočni gozdovi bohorja in lošča. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904. Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali [[zvonik]], ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi [[prezbiterij]], kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko [[empora|emporo]]. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina [[freska|fresk]] je [[Barok|baročnih]], v oratoriju za zakristijo pa so sledovi [[Gotika|poznogotskih]] fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882. V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Sedaj le Lurška jama lepo urejena in vzdrževana, saj jo obišče čedlje več romarjev in turistov. <gallery> Slika:Zagorje (13).JPG|Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju, Kozjansko Slika:Zagorje (15).JPG|Notranjost cerkve Marije Pomočnice Slika:Lurška jama - Zagorje, Kozje - 2014-06-05.jpg|Lurška jama, spodmol s svetiščem Slika:Zagorje z Lošča.jpg|alt=Zagorje z Lošča|Zagorje z Lošča </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zagorje, Kozje}} {{Kozje}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] [[Kategorija:Zagorje, Kozje| ]] 9clgv3gjrk7v7ha1kerftbw31h1nt1g 6721328 6721323 2026-07-28T22:18:12Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-42007-41|~2026-42007-41]] ([[User talk:~2026-42007-41|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6694179 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zagorje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zagorje | latd = 46 |latm = 5 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 15 |longm = 29 |longs = 27.82 |longEW = E |najdisi=Zagorje,+Lesično |geopedia=#L410_T13_F10140234_b4 |slika= |povrsina=5,70 |prebivalstvo=176 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=439 |postna=3261 |posta=Lesično |obcina=Kozje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} [[Slika:Zagorje z zahoda.jpg|alt=Zagorje|levo|sličica|Vas Zagorje z zahoda. ]] '''Zagorje''' je [[naselje]] v [[občina Kozje|Občini Kozje]]. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Prevladujoča dejavnost je kmetijstvo z usmeritvijo v živinorejo. V preteklih desetletjih je kraj izgubil večino središčnih dejavnosti, leta 1977 šolo. Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 m in leži na robu planote pod [[Bohor]]jem, ki se spušča proti [[Lesično|Lesičnem]]. Na severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 m). Okoli vasi so obdelovalne površine, gojijo sadje in ribez, nekaj je vinogradov. Na delo se vozijo v Kozje in druge oddaljenejše kraje. Zasilno šolo so ustanovili leta 1821 v mežnariji, jo leta 1857 prestavili v župnišče, leta 1864 pa zgradili novo poslopje. Zadnja šola je bila zgrajena leta 1904. Kraj je znamenit po božjepotni cerkvi Marije Pomočnice, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Omenjena je bila že leta 1469. Ob to stavbo so leta 1661 prizidali [[zvonik]], ki ima edinstveno osmerokotno obliko. V začetku 18. st. je dal grof Ignacij Attems zgraditi [[prezbiterij]], kapeli, predelati oratorij, obokati ladjo in jo poslikati. Veža s preddverjem je nastala konec 17. stoletja, ko so ladjo ponovno obokali in vgradili pevsko [[empora|emporo]]. Stene prezbiterija krasi bogata štukatura. Večina [[freska|fresk]] je [[Barok|baročnih]], v oratoriju za zakristijo pa so sledovi [[Gotika|poznogotskih]] fresk. Veliki oltar je iz marmorja, štuka in lesa, verjetno delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli 1715. V stranskih oltarjih sta oljni sliki A. Zeita iz leta 1799. Cerkev obdaja močno obzidje, ki je verjetno služilo kot tabor. Zagorje je bila župnija od leta 1882. V bližini naselja se nahaja Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode primerne za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so jamo obiskovali. Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je porasel z mahom in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika parcele, kjer leži ta spodmol, dala v uporabo cerkvi. Lokacija je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so jo obnovili in uredili. <gallery> Slika:Zagorje (13).JPG|Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju, Kozjansko Slika:Zagorje (15).JPG|Notranjost cerkve Marije Pomočnice Slika:Lurška jama - Zagorje, Kozje - 2014-06-05.jpg|Lurška jama, spodmol s svetiščem Slika:Zagorje z Lošča.jpg|alt=Zagorje z Lošča|Zagorje z Lošča </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1976 == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zagorje, Kozje}} {{Kozje}} [[Kategorija:Naselja Občine Kozje]] [[Kategorija:Zagorje, Kozje| ]] 2gp03pe0uls171vqn229gfnvkoo58uy 0 149163 6721184 6720985 2026-07-28T12:57:15Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721184 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Humin | official_name = Città di Gemona del Friuli<br>Citât di Glemone | native_name = Gemona del Friuli<br>Glemone | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Gemona 02.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Humin | image_shield = Gemona del Friuli-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Gemona_del_Friuli_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 17 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 8 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(11,140)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] (UD) | frazioni = Campagnola, Campolessi, Maniaglia, Ospedaletto, Godo, Centro Storico, Stalis, Taviele, Taboga | mayor_party = | mayor = Paolo Urbani | population_demonym = it. gemonesi<br>fur. glemonàs ali glemonats | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=030043| saint = [[Marijino vnebovzetje|Santa Maria Assunta]] | day = 8. december | postal_code = 33013 | area_code = 0432 | website = {{official|http://www.gemonaweb.it/}} | footnotes = }} '''Humin''' (slov. tudi ''Gumin''; [[furlanščina|furlansko]] ''Glemone'', [[italijanščina|italijansko]] ''Gemona del Friuli'', [[nemščina|nemško]] ''Klemaun'') je [[občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> in istoimensko [[mesto]] v severovzhodnem delu [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije]] na [[Slovenija|slovensko]] - [[Italija|italijanski]] [[narod|narodnostni]] meji. == Geografija == Občina Humin se razprostira na površini 56 km² in ima 11.104 prebivalce. Mesto se je razvilo ob vznožju ''Malega Karmana'' vzhodno od [[reka|reke]] [[Tilment]] (''Tagliamento''). V Huminu je križišče [[železnica|železniških prog]] [[Videm, Italija|Videm]] - [[Trbiž]] in Humin - [[Maniago]]. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z lesno industrijo, ki nazaduje, povečujejo pa se trgovina, gradbena in kovinska industrija. == Zgodovina == Humin se v starih listinah kot ''Glemona'' oziroma ''Klemaun'' prvič omenja okoli leta 610. Z [[arheologija|arheološkimi]] najdbami je dokazano, da je bilo današnje področje Humina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[Antika|antiki]]. V srednjem veku je sodila pod [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Razmeroma ugodne cestne povezave med severovzhodno Italijo in nemškimi deželami ob reki Tilment in po [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] so kraju omogočile razmeroma hitro in močno gospodarsko rast. Mesto je bilo od [[1420]] v lasti [[Benetke|Beneške republike]], od [[1797]] do [[1866]] pa [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]]; od leta 1866 je v [[Italija|Italiji]]. Od leta 2016 je središče [[Huminska medobčinska zveza|Huminske medobčinske zveze]]. === Potresa leta 1976 === Mesto je bilo v [[Potres v Furlaniji 1976|uničujočih potresih]] 6. maja in 15. septembra popolnoma porušeno, vendar so zgodovinsko jedro in najpomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike že obnovili. == Znamenitosti == [[Župnijska cerkev]] ''Marijinega vnebovzetja'' ('''Santa Maria Assunta''') je [[cerkvena ladja|triladijska]] stavba, ki so jo začeli graditi v 13. stoletju in jo v tridesetih letih 14. stoletja v [[gotika|gotskem]] slogu dokončali. V potresu je bil podrt desni del ladje in zvonik. Na fasadi so romanske skulpture in na desni strani portala predimenzioniran Kristus. Zgrajena je na mestu starejše cerkve med letoma 1290 in 1337, ko je posvetil škof Parenzo Giovanni. [[Epigraf]], zazidan v ospredju pove ime obrtnika, mojstra Giovanni-ja, ki je bil tudi [[kipar]] in [[arhitekt]] in mu pripisujejo portal in različne skulpture, ki krasijo pročelje. Drugi Giovanni, Griglio iz Gemone, je avtor dveh najbolj zanimivih del - kamnitih skulptur ''pietra del Friuli del ‘300''. Prvi je ogromen ''kip Krištofa'', 7 metrov visok, izklesan iz 6 blokov kamna in narejen med letoma 1331 in 1332. Drugi je galerija ''Svetih treh kraljev'', ki je sestavljena iz 9 kipov, ki predstavljajo pripoved: prihod Svetih treh kraljev, Čaščenje treh kraljev in Sanje. Nekateri umetnostni zgodovinarji so mnenja, da gre za umetniško šolo iz Humina. Fasada je okrašena s tremi rozetami, od katere je bila osrednja narejena v Benetkah med letoma 1334 in 1336, kipar Maestro Buzeta. Renesančni portal je delo Bernardina da Bissoneja. Današnji videz fasade je posledica obsežne obnove iz let 1825-1826. Katedrala je ločena od dela naselja z močnim zidom, ki ima dvojni namen: zaščito pred plazovi in predstavlja del obrambnega sistema mesta. V mestu sta vredni omembe še [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] Sv. Marije, Matere milosti ('''Santa Maria delle Grazie)''', ki jo je dal postaviti [[Sveti Anton Padovanski|sv. Anton Padovanski]], in jo je do tal porušil katastrofalni potres 6. maja 1976, in '''Svetega Janeza Krstnika''', ki jo je do omenjenega potresa krasil čudovito poslikan lesen strop. Na mestnem trgu stoji [[renesansa|renesančna]] [[palača]] postavljena leta [[1502]]. [[Slika:Friuli-Alps.jpg|thumb|250px|right| okolica Humina]] == Znani meščani == * [[Tomaž Fantoni]], furlanski [[slikar]], [[zlatenje|pozlatar]] in [[rezbarstvo|rezbar]], delujoč na [[Štajerska|Štajerskem]], * [[Jakob Brollo]] (Giacomo Brollo), furlanski [[slikar]], delujoč na [[Štajerska|Štajerskem]] ter na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]]<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.</ref> == Pobratena mesta == * Foligno, Italija, od leta 2001 * Laakirchen v Zgornji Avstriji, od leta 2000 * [[Vrba na Koroškem|Vrba (''Velden'')]], (Valentin Petritsch, nekdanji župan (1973-1997) v Vrbi je bil v letu 2006 imenovan za častnega meščana Humina) ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} {{commonscat|Gemona del Friuli}} * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} 7o19givhfgfg2ydj9e1ez0ywt58ca8q 0 150095 6721183 6712896 2026-07-28T12:55:46Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721183 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Krmin | official_name = Città di Cormons | native_name = Cormons | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Cormons.jpg | image_caption = Glavni trg | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = Angoris, [[Borjan]], [[Bračan]], [[Jasih]], Sveti Rok pri Bračanu, Novaje, Castelletto, [[Plešivo]], Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons | mayor_party = [[desna sredina]] | mayor = Roberto Felcaro | population_demonym = | twin1 = | twin1_country = |istat=031002| saint = [[sveti Adalbert]] | day = 23. april | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = www.comune.cormons.go.it/ | footnotes = }} '''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. {{Jezik-fur|Cormons}}, {{Jezik-de|Kremau}}) je [[naselje]] in [[občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Italijanske dežele|avtonomni deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. == Geografija == Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]] [[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva). Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] [[Angoris]], [[Borjan]] (''Borgnano''), [[Bračan]] (''Brazzano''), [[Ceglo]] (''Zegla'', maloobmejni prehod), [[Fornaci]], [[Jasih]] (''Giassico''), [[Monticello di Cormons]], [[Novaje]] (''Novali''), [[Plešivo]] (''Plessiva'', maloobmejni prehod), [[Povia]], [[Roncada]] in [[Sveti Rok pri Bračanu]] (''San Rocco di Brazzano''). == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737). Leta 980 je cesar Svetega rimskega cesarstva [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]].<ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref> Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. ==Znamenitosti== [[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]]. V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta ''v obliki [[baročna arhitektura|poznobaročne]] dvoranske stavbe. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4 % prebivalcev v Občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> ==Demografski razvoj== <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:7484 bar:1931 from: 0 till:7684 bar:1936 from: 0 till:7327 bar:1951 from: 0 till:7927 bar:1961 from: 0 till:7766 bar:1971 from: 0 till:7631 bar:1981 from: 0 till:7835 bar:1991 from: 0 till:7553 bar:2001 from: 0 till:7449 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5) bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5) bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5) bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5) bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5) bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5) bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5) bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5) bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> {{Geografski položaj |Center = Krmin |Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] {{SLO|#}}(SLO) |Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Moraro]] |Jug = [[Mariano del Friuli]] ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea) |Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone) |Severozahod = [[Koren, Videm|Koren]] (Corno di Rosazzo) |Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio) }} ==Znane osebnosti== *[[Denis Godeas]] *[[Sergio Marcon]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri == * Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS) * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Cormons}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} pqboy07tz1r5h9ytc3wkp00zzxejog9 0 184144 6721219 6712993 2026-07-28T13:48:01Z Dušan Kreheľ 196549 me 6721219 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tolmeč | native_name = Tolmezzo<br />Tumieç | official_name = Comune di Tolmezzo<br />Comun di Tumieç | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = TolmezzoPanoramaConCaneva.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 24 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 01 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Cadunea, Caneva, Casanova, Cazzaso, Fusea, Illegio, Imponzo, Terzo, Lorenzaso | mayor_party = | mayor = Sergio Cuzzi (od 1999) | population_demonym = it. tolmezzini<br>fur. tumiecins<br>sl. Tolmečani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=030121| saint = [[Sveti Martin]] | day = 11. november | postal_code = 33028 | area_code = 0433 | website = {{official|http://www.comune.tolmezzo.ud.it/altofriuli/tolmezzo/portale.nsf?opendatabase}} | footnotes = }} '''Tolmeč''' ({{Jezik-fur|Tumieç}}, {{Jezik-it|Tolmezzo}}, {{Jezik-de|Tolmein}}) je [[mesto]] in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> na severozahodu severnovzhodne [[italija]]nske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] in je središče [[Karnija|Karnije]] oz. od 2016 tudi [[Karnijska medobčinska zveza|Karnijske medobčinske zveze]], ki zavzema severozahodni kot dežele in meji na [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Benečija|Benečijo]] (''Veneto''). == Geografija == Tolmeč se nahaja v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]] v osrčju [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]], v bližini [[Tilment|reke Tilment]]. 50 km severozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. V občini se nahaja še pet vasi: Cadunea (fur. Cjadugnee), Caneva (Cjanive), Casanova (Cjasegnove), Fusea (Fusee), Illegio (Dieç) in, Imponzo (Dimponç). == Zgodovina == Obstoj Tolmeča (''Tulmentium'') je prvikrat dokumentiran kot del [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] ob koncu prvega tisočletja, vendar se predvideva, da je mesto stalo že v predromanskem obdobju. V [[Stari Rim|rimskem času]] je ozemlje prečkala ena od glavnih [[Rimska cesta|poti]], ki je povezovala Apeninski polotok z ozemljem sedanje Avstrije. Kot cvetoči trg je Tolmeč bil obdan z obrambnim zidovjem, 18 stolpi in gradom oglejskih patriarhov. Leta [[1420]] je bil priključen [[Beneška republika|Beneški republiki]] z ohranjenimi privilegiji. Leta [[1797]] je bil s [[Campoformijski mir|Campoformijskim mirom]] predan [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]], po kratki [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi vladavini]] pa je bil priključen k [[Lombardsko-Beneško kraljestvo|Lombardsko-Beneškemu kraljestvu]], ustanovljenemu z [[Dunajski kongres|Dunajskim kongresom]] [[1815]]. Tolmeč je postal del [[Risorgimento|Italijanskega kraljestva]] v letu 1866. == Spomeniki in zanimivosti == [[File:TolmezzoDuomoCampanile.jpg|thumb|upright|Campanile stolnice. V ozadju Monte Strabut (levo) in Monte Amariana (desno)]] [[File:Tolmezzo Hl.Katharina.jpg|thumb|upright|Cerkev sv. Katarine]] [[File:TolmezzoPalazzoCampeis.jpg|thumb|upright|Palazzo Campeis sedež Museo Carnico M. Gortani]] [[File:TolmezzoTorrePicottaIngresso.jpg|thumb|upright|La Torre Picotta]] === Stolnica === {{glavni|Stolnica sv. Martina, Tolmezzo}} Izvira iz leta 1764 in stoji na mestu starodavne cerkve sv. Martina, ki so jo porušili, da bi naredili prostor za novo cerkev, ki jo je zasnoval Domenico Schiavi iz Tolmeča. Obnovljena je bila leta 1931 z dokončanjem fasade; zvonik krona angel. === Cerkev sv. Katarine === Izvira iz 15. stoletja, vendar je bila v 18. stoletju v celoti obnovljena in ima dragoceno oltarno podobo, ki prikazuje ''Poroko sv. Katarine'', pordenonskega slikarja Pomponija Amaltea iz leta 1537. <gallery> File:Tolmezzo Hl.Katharina Chor.JPG|Notranjost File:Tolmezzo Hl.Katharina Fresko.JPG|Stropna freska File:Tolmezzo Katharinenkirche Hochaltar.jpg|Glavni oltar </gallery> === Palača Linussio === Jacopo Linussio, karnijski industrialec iz 18. stoletja, se je odločil za gradnjo veličastnega arhitekturnega kompleksa, ki je služil tako kot tekstilna industrija kot rezidenca njegove družine. Tovarniški kompleks, dokončan leta 1741 po projektu arhitekta iz Tolmeča, Domenica Schiavija, se v svoji funkcionalnosti odziva na bistveno zasnovo: prostornine povezujejo osrednje ohišje, ki ga obdajata dve ''barchesse''; na hrbtni strani dve veliki krili obdajata veliko dvorišče. Fasada ima v sredini eleganten relief z temo ''Oznanjenja'' in ploščo z blagovno znamko Linussio. V notranjosti bivališča, ki pri modulaciji sob predlaga beneški model časa, je vidna osrednja dvorana; njeno vlogo, demonstrativno ''par excellence'', poudarjajo freske na stenah, ki odražajo okus tistega časa. Ob palači stoji sodobna plemiška kapela, posvečena Marijinemu oznanjenju. === Palača Campeis === V palači Campeis je Karnijski muzej popularne umetnosti ''Michele Gortani'', ki je del muzejskega sistema Carnia. Pomembno zbirko, ki je največja v regiji, je leta 1921 ustanovil Michele Gortani; obsežno in izčrpno dokumentira življenje, običaje, kmetijstvo, industrijo Karnije skozi čas z opaznimi zbirkami orodja, orodja, oblačil in s prenovo tipičnih okolij (kuhinje, spalnice in dnevne sobe, starodavne trgovine). Tu so tudi skulpture, slike, glasbeni inštrumenti, freske Francesca Chiarottinija, ločene od Palazza Garzolinija, nekatere slike, med drugim ''Portret Jacopa Linussia'', ki ga je naslikal Nicolò Grassi okoli leta 1732, serija karnijskih portretov 18. - 19. stoletja, tri platna Antonio Schiavija s svetopisemskimi prizori in različnimi miniaturami. Arhitektura stavbe spominja na plemenita beneška bivališča tako v pregradi notranjih prostorov, za katere so značilne prehodne sobe, kot v tlorisu, ki jo sestavljajo osrednji blok z ''barchesse'' za stanovanjsko uporabo in manjša stavba za služabnike. Na glavni fasadi izstopajo vhodna vrata in nadzidana okenska okna iz kamna, obloženega z grmom. === Palača Frisacco === Palača je bila dom družine Frisacco, notarjev zadolženih za karnijska mesta. Stavba v svojih oblikah spominja na beneško-furlansko arhitekturo, za katero je značilen velik vhodni portal v velikanskem klesanju s prekrivno tristransko odprtino s pogledom na kamniti balkon, podprt z dvojnimi kamnitimi policami. Odprtine, uokvirjene s sivim lokalnim kamnom, tečaji in celotna geometrija s kvadratno podlago kažejo stavbo v okolju 19. stoletja. Za notranjost so značilne podstrešje z gostimi lesenimi tramovi in ​​velikimi prostori v [[piano nobile]]. Zadnji del je bil uporabljen kot prostor za servis in pranje perila in je bil po obnovitvenih delih v 1960-ih porušen in spremenjen. V stavbi so zdaj muzejske razstave slikarstva in konference o umetniških temah. === Spodnja vrata === Spodnja vrata so bila del starodavnega mestnega obzidja (12. - 14. stoletje), zdaj skoraj popolnoma izginilo, kar je mesto obdajalo in ščitilo v srednjem veku. === Stolp Picotta === Zgrajen leta 1477 za obvladovanje vdorov Turkov, so ga Nemci med drugo svetovno vojno (1944) uničili, pozneje pa so ga obnovili po študiju starih dokumentov in fotografijah. Stoji na hribu, do katerega se pride peš po poti, in nudi pogled na celotno okoliško pokrajino in samo mesto. == Pobratena mesta == * Sankt-Florian ([[Avstrija]]), * Simbach am Inn ([[Nemčija]]) * Nuoro, [[Italija]] (2008) * Fagnigola di Chions, Italija ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Tolmezzo Duomo.jpg|Stolnica File:Tolmezzo PortadiSotto.jpg|La Porta di Sotto File:TolmezzoMonteStrabut.jpg|Strabut </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Tolmezzo}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karnija]] ks21cda0a468jn43gioxg53o6svliy7 0 203094 6721430 6583694 2026-07-29T10:46:48Z Romanm 13 npr. [[Jaroslav Hašek]] 6721430 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Jaroslav |image = Hasek jaroslav1915.jpg |imagesize = |caption = [[Jaroslav Hašek]], češki pisatelj |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = |name day = 9.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Jaroslav''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Jaroslav je ime [[Slovani|slovanskega]] izvora, zloženo iz pridevnika ''jarь'' v pomenu besede »močan, buren« in ''slav'' v pomenu »slaven«, ki je pogosta sestavina slovanskih imen. Ime Jaroslav je zlasti pogost na [[Češka|Češkem]] in [[Slovaška|Slovaškem]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice: Jaran, Jarda, Jare, Jarko, Jaro, Jaromil, Jaromir, Jaromirek, Jaroslav, Janoš, Jaroš, Slavko *ženske različice: Jara, Jarinka, Jarmila, Jaromila, Jaromira, Jaroslava, Slava, Slavica, Slavka == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Čehi]]h, [[Slovaki]]h: Jaroslav *pri [[Madžari]]h: Jaroszlav *pri [[Poljaki]]h: Jarosław *pri [[Rusi]]h, [[Ukrajinci]]h: Ярослав (Jaroslav) == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Jaroslav: 76.<ref>{{baza imen SURS|ime=Jaroslav|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju se ime Jaroslav in njegove različice uvrščajo k imenu ''Verijan'', ki [[god]]uje [[9. avgust]]a (Verijan, [[mučenec]]).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == * [[Jaroslav Hašek]], češki pisatelj * [[Jaroslav Sakala]], češki smučarski skakalec == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na J]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] l0oxhn00xzrhjlut5w4xebbdzxczsfv 0 205744 6721383 4058745 2026-07-29T08:26:13Z R. Henrik Nilsson 235200 Slika : 1990s 29 2 x 3 mm 70 Shore acrylonitrile butadiene rubber O rings from Teknikprodukter i Bankeryd AB Bankeryd Sweden view 1.jpg | mini | O-tesnila iz nitrilnega kavčuka. 6721383 wikitext text/x-wiki [[Slika:1990s 29 2 x 3 mm 70 Shore acrylonitrile butadiene rubber O rings from Teknikprodukter i Bankeryd AB Bankeryd Sweden view 1.jpg|thumb|O-tesnila iz nitrilnega kavčuka.]] '''O-tesnilo''' ({{jezik-en|O-ring}}) je mehansko [[tesnilo]] v obliki [[svitek|svitka]]. Obroč iz [[elastomer]]a s [[krog|krožnim]] presekom je oblikovan tako da se prilega utoru in se med sestavo dveh ali več delov stisne, ter na ta način na mejni [[ploskev|ploskvi]] tesni. Stik je lahko statičen, v nekaterih konstrukcijah pa se lahko deli in O-tesnilo med seboj [[gibanje|gibljejo]], kot na primer vrteče [[os]]i [[črpalka|črpalk]] in [[hidravlični valj|hidravlični valji]]. Stiki z gibanjem po navadi zahtevajo [[mazanje]] O-tesnil da se zmanjša obraba. To se običajno doseže z zatesnjeno [[tekočina|tekočino]]. O-tesnila so ena najpogostejših vrst tesnil pri konstrukciji [[stroj]]ev ker so poceni, preprosta za izdelavo in [[montaža|montažo]] ter zanesljiva. Tudi kvarijo se postopoma. Lahko tesnijo [[tlak]]e do več deset [[paskal|megapaskalov]]. {{tech-stub}} [[Kategorija:Strojništvo]] [[Kategorija:Tesnila]] r1k2695hlnqk8tuok7dhxshzbinf1o8 0 214036 6721194 6712820 2026-07-28T13:13:56Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721194 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Abano Terme | official_name = Comune di Abano Terme | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = AbanoCampanile.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolp katedrale St. Lorenzo | image_shield = Abano Terme-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 21 |lats = 37 |latNS = N | longd = 11 |longm = 47 |longs = 24 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(19062) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Padova (pokrajina)|Padova]] (PD) | frazioni = Feriole, Giarre, Monterosso, Monteortone | mayor_party = | mayor = Luca Claudio | population_demonym = Aponensi ali Abanesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = St. Lawrence | day = 10. avgust | postal_code = 35031 | area_code = 049 | website = {{official website|http://www.comune.abanoterme.pd.it/}} | footnotes = }} '''Abano Terme''' so zdraviliško naselje v severni [[Italija|Italiji]]. Ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Je eden najbolj priljubljenih italijanskih zdraviliških krajev. Leži v Evganejskih gričih jugozahodno od [[Padova|Padove]]. Znameniti so izviri termalne vode s temperaturo 87&nbsp;°C. == '''Zgodovina''' == V [[6. stoletje]] so [[Langobardi]] terme uničili. Trajalo je do [[12. stoletje|12. stoletja]] da si je kraj zopet opomogel.Leta [[1405]] je Abano prešel pod nadvlado [[Benetke|Benetk]].Leta [[1866]] je prešel pod [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je bil v mestu sedež Vrhovne komande Italijanskih oboroženi sil. Leta [[1930]] je kraj dobil današnje ime. V [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo v mestu nastanjeno Glavno poveljstvo [[Tretji Rajh|nemške]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] za [[Italija|Italijo]]. Leta [[1973]] kraj dobi mestne pravice. Od leta [[1990]] obišče Abano letno približno dva milijona turistov. V mestu je čez 80 hotelov. == Viri == * Slovenski Veliki leksikon, Mladinska knjiga (2003) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== ** [http://www.abano.it/en/Default.aspx Abano.it Spletna stran turističnih informacij] {{Province of Padua}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] {{normativna kontrola}} hct741rti47y09zm67lknky6tg8jdyr 6721195 6721194 2026-07-28T13:14:35Z Dušan Kreheľ 196549 /* Zgodovina */ typo 6721195 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Abano Terme | official_name = Comune di Abano Terme | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = AbanoCampanile.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolp katedrale St. Lorenzo | image_shield = Abano Terme-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 21 |lats = 37 |latNS = N | longd = 11 |longm = 47 |longs = 24 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(19062) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Padova (pokrajina)|Padova]] (PD) | frazioni = Feriole, Giarre, Monterosso, Monteortone | mayor_party = | mayor = Luca Claudio | population_demonym = Aponensi ali Abanesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = St. Lawrence | day = 10. avgust | postal_code = 35031 | area_code = 049 | website = {{official website|http://www.comune.abanoterme.pd.it/}} | footnotes = }} '''Abano Terme''' so zdraviliško naselje v severni [[Italija|Italiji]]. Ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Je eden najbolj priljubljenih italijanskih zdraviliških krajev. Leži v Evganejskih gričih jugozahodno od [[Padova|Padove]]. Znameniti so izviri termalne vode s temperaturo 87&nbsp;°C. == '''Zgodovina''' == V [[6. stoletje]] so [[Langobardi]] terme uničili. Trajalo je do [[12. stoletje|12. stoletja]] da si je kraj zopet opomogel. Leta [[1405]] je Abano prešel pod nadvlado [[Benetke|Benetk]].Leta [[1866]] je prešel pod [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je bil v mestu sedež Vrhovne komande Italijanskih oboroženi sil. Leta [[1930]] je kraj dobil današnje ime. V [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo v mestu nastanjeno Glavno poveljstvo [[Tretji Rajh|nemške]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] za [[Italija|Italijo]]. Leta [[1973]] kraj dobi mestne pravice. Od leta [[1990]] obišče Abano letno približno dva milijona turistov. V mestu je čez 80 hotelov. == Viri == * Slovenski Veliki leksikon, Mladinska knjiga (2003) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== ** [http://www.abano.it/en/Default.aspx Abano.it Spletna stran turističnih informacij] {{Province of Padua}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] {{normativna kontrola}} htkr5nsumtjbu8swpyl6hg2zl91pa52 0 216246 6721165 6646086 2026-07-28T12:32:33Z Janezdrilc 3152 tn 6721165 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Dvorec|dvorcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. {{CompactTOC2|center=yes}} == Seznam == {{div col|colwidth=20em}} === A === * [[Dvorec Adlershofen]] * [[Ajmanov grad]] <small>(Ehrenau)</small> * [[Dvor Altenhof]] * [[Dvor An der Auen]] * [[Dvor Anderburg]] * [[Apfaltrerjev dvorec]] <small>(Apfaltrerhof)</small> === B === * [[Dvor Babinci]] <small>(Wagenhof)</small> * [[Dvor Babnopolje]] <small>(Neubabenfeld)</small> * [[Dvorec Bajnof]] <small>(Weinhof)</small> * [[Dvor Banovci]] * [[Barbova graščina]] * [[Dvor Baumgartnerjev dvor]] <small>(Baumgartnerhof)</small> * [[Dvor Begunje]] <small>(Katzenstein)</small> * [[Dvor Belica]] <small>(Weizenbach)</small> * [[Dvorec Belnek]] <small>(Wildeneck)</small> * [[Dvorec Beltinci]] <small>(Balatincz)</small> * [[Dvor Beričevo]] * [[Dvor Besnica]] <small>(Wesnitz)</small> * [[Pristava Bile]] <small>(Willach)</small> * Dvorec Bistra <small>(Freidenthal)</small> ([[Grad Bistra]]) * [[Dvor Bistrica]] <small>(Feistritz)</small> * [[Dvorec Blagovna]] <small>(Reifenstein)</small> * [[Dvorec Boben]] <small>(Auritzhof)</small> * [[Dvorec Bohinj]] <small>(Wochain)</small> * [[Grad Bokalce]] * [[Dvor Boltija]] <small>(Waldhof)</small> * [[Dvor Boreci]] * [[Dvorec Boštanj]] <small>(Hof Savestein)</small> * [[Dvor Boštanj]] <small>(Hof Saustein)</small> * [[Dvor Brčice]] <small>(Bertschitz, Werschitz)</small> * [[Dvorec Brdarci]] <small>(Windenperg)</small> * [[Dvorec Brest]] <small>(Ebenporthen)</small> * [[Dvor Bresternica]] *dvorec [[Breška hiša]] ([[Imovica]]) * [[Dvor Brezje]] * [[Dvor Brezovec]] * [[Grad Brdo pri Kranju]] * [[Dvor Brinje]] <small>(Seittenhoff)</small> * [[Dvor Brinje II]] <small>(Brynie)</small> * [[Dvor Brnik]] * [[Dvorec Bukovje]], [[Bukovje, Dravograd]] * [[Dvor Bukovica]] <small>(Bukowitz)</small> === C === * [[Lovski dvorec na Cankovi]] * [[Cekinov grad]] (Ljubljana) * [[Knežji dvorec, Celje]] * [[Stara grofija, Celje]] * [[Dvorec Cerkno]] <small>(Zircknahof)</small> * [[Dvor Chanolov dvor]] * [[Dvor Cheys]] * Codellijeva graščina ([[Kodeljevo]]) * [[Dvor Cven]] <small>(Zween)</small> === Č === * [[Dvorec Čatež]] <small>(Tschatesch)</small> * [[Dvor Čemšenik]] <small>(Tschemschenickhof)</small> * [[Dvor Čeplje]] <small>(Tscheple)</small> * [[Dvorec Černeče]] <small>(Tscherberg)</small> * [[Dvorec Češenik]] <small>(Scherenbüchel)</small> * [[Dvor Češnjevek]] <small>(Nazzarn)</small> * [[Dvor Češnjice]] <small>(Liechteneck)</small> * [[Dvorec Čretež]] <small>(Reutenberg)</small> * [[Dvorec Črnci]] <small>(Freudenau)</small> * [[Dvorec Črnelo]] <small>(Rotenbüchel)</small> * [[Dvorec Črni potok]] <small>(Schwarzenbach)</small> * [[Dvorec Črnomaljski dvorec]] <small>(Hof Tschernembl)</small> * [[Križniška komenda Črnomelj]] <small>(Tschernembl)</small> * [[Dvorec Čušperk]] <small>(Zobelsberg)</small> === D === * [[Dvor Dob I. (Koroška)]]<small>(Aich)</small> * [[Dvor Dob II. (Kranjska)]] <small>(Aich)</small> * [[Dvorec Dob]] * [[Dvor Dob, Gorenjska]] * [[Dvorec Dobje]] * [[Dvor Dobrava I. (Koroška)]] * [[Dvorec Dobrava II.]] <small>(Guttenhof)</small> * [[Dvorec Dobrova]] <small>(Dobrowa)</small> * [[Dvorec Dobravica]] <small>(Dobrawecz)</small> * [[Dvorec Dobravica]] <small>(Guttenhoff)</small> * Dvorec Dobrovo ([[Grad Dobrovo]]) * [[Dvorec Dol]] <small>(Lusttal)</small> * [[Dvor Dole]] <small>(Thal)</small> * [[Dvor Dolge njive]] <small>(hoff an dem Langen akcher)</small> * [[Dvorec Dolsko]] <small>(S. Alena)</small> * [[Dvorec Domineče]] <small>(Dominetschhof)</small> * [[Dvor Domžale]] * [[Dvor Done]] * [[Dvorec Dornava]] * [[Dvor Draga]] <small>(Drag)</small> * [[Grad Dragomelj]] <small>(Hof Dragembel)</small> * [[Dvorec Dragomelj]] <small>(Dragembel)</small> * [[Dvor Dragomelj, Gorenjska]] <small>(Hof Drogembl)</small>? * [[Dvorec Draškovec]] <small>(Draskowitz)</small> * [[Dvor Drnča]] <small>(Dermitschhoff)</small> (Dvorska vas, Begunje na Gorenjskem) * [[Dvor Drnovo]] <small>(Doren)</small> * [[Dvor Dvor pri Polhovem Gradcu]] <small>(Hof)</small> * [[Dvorec Dvorice]] <small>(Dvorizhoff)</small> * [[Dvorec Odolina|Dvorec Dulna]] <small>(Odolina)</small> * [[Dvorec Duplje]] <small>(Dupplach)</small> * [[Dvor Dvorska vas]] === E === * [[Dvor Ebenberg]] * [[Dvorec Eggenwald]] === F === * [[Farbarjev turn]] (Litija) * [[Fedransbergova graščina]] <small>(Fodransberg)</small> (dvorec) * [[Dvor Fojana]] <small>(Floyan)</small> * [[Dvorec Frajštajn]] <small>(Freistein)</small> * [[Dvor Fravnof]] <small>(Frauenhof)</small> * Dvorec Fužine <small>(Kaltenbrunn)</small> ([[Grad Fužine]]) === G === * [[Dvorec Gabrje]] <small>(Gallenhoff)</small> * [[Dvor Gajniče]] <small>(Ganitschhoff)</small> * [[Dvorec Galenhofen]] <small>(Gallenhofen)</small> * [[Galetov grad]] <small>(Pepensfeld)</small> * [[Garzarollijev dvorec]] <small>(Garzarollhof)</small> * [[Dvor Gerbin]] <small>(Gerben)</small> * [[Dvorec Glince]] <small>(Gleinitz)</small> * [[Dvor Glinje]] * [[Dvorec Globelo]] <small>(Globelhof)</small> * [[Gocovski Dvorec]] * [[Dvor Godešič]] <small>(Godeschiz)</small> * [[Dvor Godič]] <small>(Goditsch)</small> * [[Dvorec Golič]] * [[Dvorec Golnik]] <small>(Gallenfels)</small> ([[Golnik]]) * [[Dvorec Golo]] <small>(Gallhof)</small> * [[Dvorec Gomila]] <small>(Untererckenstein)</small> * [[Dvor Gorica]] <small>(hof ze Goericz)</small> * [[Dvorec Goričane]] <small>(Görtschach)</small> * [[Dvor Gorje]] * [[Dvor Gradež]] <small>(Hof Grades)</small> * [[Dvor Gradišče, Velike Lašče]] ([[Velike Lašče]]) * [[Dvorec Gradišče, Slovenj Gradec]] <small>(Gradisch)</small> ([[Slovenj Gradec]]) * [[Gravisijev grad]] * [[Dvorec Grič]] <small>(Hof zu Gritsch)</small> * [[Dvor Grič]] <small>(Gritsch)</small> * [[Dvor Griček pri Črnomlju]] <small>(Getreid Kasten)</small> * [[Dvorec Grimšče]] <small>(Grimschitzhof)</small> (''Grimšče pri Bledu'') * [[Grad Grm]] (Novo mesto) * [[Dvorec Grmače]] <small>(Grünhof)</small> * [[Dvor Groblje, Gorenjska I.]]<small>(Ebensfeld)</small> ([[Groblje, Rodica]]) * [[Dvorec Groblje II., Gorenjska]] <small>(Ebensfeld)</small> * [[Dvor Groblje III., Dolenjska]] <small>(Grueblach)</small> * [[Dvorec Grundelj]] <small>(Grundthoff)</small> * [[Dvorec Gutenbuchel]] === H === * [[Dvor Hajnžiče]] <small>(Hainschitzhof)</small> * [[Dvorec Hamre]] ([[Majšperk]]) * [[Dvor Hartenštajn, Slovenj Gradec]] <small>(Hartenstein)</small> * [[Dvorec Hohenau]] * [[Dvorec Hotemež]] <small>(Hotemesch)</small> * [[Dvorec Hošperk]] <small>(Haasberg)</small> (''dvorec Planina'') * [[Dvor Hotič]] <small>(Ketiz)</small> * [[Dvor Hrastovce]] <small>(Aicha)</small> * [[Dvorec Hrib]] <small>(Obergortschach)</small> * [[Hrvaški dvor]] <small>(Crabatischerhof)</small> === I === * [[Dvor Ihan]] <small>(Jauchen)</small> * [[Dvorec Impoljca (Impelhoff)|Dvorec Impoljca]] <small>(Impelhoff)</small> * [[Dvorec Impoljca (Neustein)|Dvorec Impoljca]] <small>(Neustein)</small> * [[Ivniški dvor]] <small>(Eibiswalder Stock)</small> * [[Dvor Iška vas]] <small>(Iggdorf)</small> * [[Iški turn]] (pristava [[Grad Ig|Gradu Ig]]) === J === * [[Grad Jable|Dvorec Jablje]] <small>(Habach)</small>]] * [[Dvor Jabornik]] <small>(Jabornigg)</small> * [[Jakobski dvor]] * [[Dvorec Jama]] <small>(Ifamma)</small> * [[Dvorec Javornik, Gorenjska]] <small>(Iauerburg)</small> * [[Dvor Javornik]] <small>(Gamseneck)</small> * [[Dvor Jelša]] <small>(Erlachhof)</small> * [[Dvorec Jelše]] <small>(Erlachstein)</small> (Jelšingrad) * [[Juhartov dvorec]] (Slovenska Bistrica) * [[Jurgov dvor]] === K === * [[Dvor Kacenberk]] <small>(Katzenberg)</small> * [[Dvorec Kamen]] <small>(Steinhoff)</small> * [[Dvorec Kandrše]] <small>(Kandershof)</small> * [[Dvor Kamna gorica]] * [[Dvorec Kamnik]] <small>(Trutzturm)</small> * [[Dvor Kanižarica pri Črnomlju]] <small>(Mayerhof)</small> * [[Dvor Khestenhof]] * [[Dvor Kienhofen]] * [[Dvor Klenik]] <small>(Klienick)</small> * [[Dvor Klevišče]] <small>(Klewisch)</small> * [[Dvor Koča vas]] <small>(Hallerstein)</small> * [[Dvor Kočno]] * [[Grad Kodeljevo|Dvorec Kodeljevo]] <small>(Codelli)</small> (''Grad Turn pri Ljubljani'') * [[Dvor Kokra]] * [[Dvor Kolovec]] <small>(Gerlachstein)</small> * [[Grad Komenda|Graščina Komenda]] <small>(Commende)</small> * [[Dvor Kompolje, Sevnica]] <small>(Gimpelhof)</small> * [[Dvor Kopija]] <small>(Risenau)</small> * [[Dvorec Ortnek]] / Koslerjeva graščina/Koslerjev grad ([[Ortnek]]) * [[Kosova graščina]] * [[Dvorec Kostanjevica]] <small>(Landstrass)</small> * [[Dvorec Kot]] <small>(Winckel)</small> * [[Dvor Kozjane]] * [[Dvorec Krasinec]] <small>(Crassnitz)</small> * [[Dvorec Kravjek]] <small>(Weineck)</small> * [[Dvorec Križ]] <small>(Kreutz)</small> * [[Dvor Križate]] <small>(Kreutzdorf)</small> * [[Dvor Krka]] <small>(Gurckh)</small> * [[Grad Kromberk]] * [[Dvor Kronovo]] <small>(Cronowe)</small> * [[Dvor Krško]] <small>(Hof pei der vest ze Gurkueld)</small> ([[Krško]]) * [[Dvorec Kumpolje, Litija]] <small>(Gimpelhof)</small> * [[Dvor Kuret]] <small>(Kurat)</small> * [[Grad Krumperk]] <small>(Kreutberg)</small> === L === * [[Dvor Laknice]] <small>(Lokniez)</small> * [[Dvor Lancovo]] * [[Dvorec Lanovž]] (Dvorec Zgornji Lanovž, Celje) * [[Grad Lanšprež (novi grad)]] <small>(Landspreis)</small> * [[Lanthierijeva graščina (dvorec)]] * [[Lazarinijev dvorec]] ([[Valburga]]) * [[Dvorec Legant]] <small>(Lehnhof)</small> * [[Dvorec Legen]] <small>(Lechen)</small> * [[Dvorec Lendava]] <small>(Lindua inferiorior)</small> * [[Dvorec Lepi Dob]] <small>(Schonaych)</small> * [[Dvor Leskovec pri Krškem I.]] * [[Dvor Leskovec pri Krškem II.]] * [[Dvor Leskovec pri Krškem III.]] * [[Dvorec Lesno Brdo]] <small>(Hilzenegkh)</small> * [[Dvorec Litija]] <small>(Thurn Littey)</small> (Farbarjev turn) * [[Dvorec Lisičje]] <small>(Gayerau)</small> * [[Pristava Ljuben]] * [[Knežji dvorec, Ljubljana]] (nekdanji) * [[Dvor Ločna]] <small>(Lotschna)</small> * [[Dvor Ločnik]] <small>(Lotschnig)</small> * [[Dvorec Logatec]] <small>(Loitsch)</small> * [[Dvorec Loka]] <small>(Laak)</small> ([[Loški grad]]) * [[Gradič Trbovlje]] * [[Lovski dvorec na Cankovi]] * [[Dvorec Lukavci]] <small>(Lukauzen)</small> * [[Dvor Lukovec]] <small>(Lukowitz)</small> === M === * [[Dvor Mačerole]] <small>(Matscherolhoff)</small> * [[Dvorec Mafejšče]] (d''vorec'' ''Maffei; Tusculanum''); [[Šempeter pri Gorici]] * [[Dvor Magolnik]] * [[Dvor Mahovnik]] <small>(Mooswald)</small> * [[Dvorec Mala Loka]] <small>(Kleinlackh)</small> * [[Dvorec Mala Loka, Gorenjska]] <small>(Hoff Lack)</small> * [[Dvor Mala vas]] <small>(Kleindorf)</small> * [[Dvor Malne]] <small>(Mühlhofen)</small> * [[Dvor Matena]] <small>(Hofflein)</small> * [[Dvorec Matzenau]] * [[Dvor Medija]] <small>(Galleneg)</small> * [[Dvor Mekinje]] <small>(Minkendorf)</small> * [[Dvorec Mengeš (Mannsburg)]] <small>(Mannsburg)</small>/=Mengeški ''dvorec'' (''Hoff Manspurg''; ''Ravbarjev ali Zgornji grad'')? * [[Dvorec Mengeš (Hofmansburg)]] <small>(Hofmansburg)</small>/=Spodnji mengeški (Staretov) grad? * [[Križniška komenda Metlika]] <small>(Möttling)</small> ([[Grad Metlika]]) * [[Dvor Mevce]] <small>(Hof an dem Milczberg)</small> * [[Dvor Mlino]] * [[Dvor Mokro polje]] <small>(Nassenfeld)</small> * [[Dvorec Mostek]] <small>(Neuhof)</small> * [[Dvorec Moravče]]<small>(Moräutsch)</small> * [[Dvorec Muhlhofen]] * [[Dvorec Murska Sobota]] === N === * [[Dvorec Nadlišek]] <small>(Ney Nadlischek)</small> * [[Dvor Na Dolu]] <small>(Renzenberg)</small> * [[Dvor Na Cerknem]] <small>(Zircknahof)</small> * [[Dvorec Na Loki]] <small>(Hoflack)</small> * [[Dvorec Namršelj]] <small>(Hammerstill)</small> * [[Dvor Narringerjev]] <small>(Narringerhof)</small> * [[Dvor Nemška vas]] <small>(Deutschdorf)</small> * [[Dvorec Neuhaus]] * [[Dvorec Norički vrh]] <small>(Narrenbühel)</small> * [[Dvor Noršinci]] <small>(Urschendorf)</small> * [[Dvor Nova vas]] <small>(Turn ze Newdorf)</small> * [[Dvorec Novi dvor, Novo mesto]] <small>(Niwenhouen)</small> * [[Dvorec Novi dvor, Radeče]] <small>(Weixelstein)</small> * [[Dvorec Novi grad]] <small>(Obererckenstein)</small> * [[Dvorec Novi Kinek]] * [[Dvorec Novo Celje]] === O === * [[Dvorec Ojstrica]] <small>(Osterwitz)</small> * [[Dvor Okljuk]] <small>(Oklug)</small> * [[Dvor Olimje]] * [[Dvor Olševek]] * [[Dvorec Ortnek]] ([[Ortnek]]-[[Koslerjeva graščina]]) * [[Dvor Osolnik]] <small>(dominus Hartnidus de Oscelnik)</small> * [[Dvor Ostraž]] <small>(Wolfstrazz)</small> * [[Dvorec Ostri vrh]] <small>(Osterberg)</small> * [[Dvor Ostrog]] <small>(curia Ostro)</small> * [[Grad Otočec]] * [[Dvor Otok, Šentjernej]] <small>(Gutenwerde)</small> * [[Dvor Otok, Črnomelj]] <small>(Werd)</small> === P === * [[Dvor Perovo]] <small>(Perau)</small> * [[Dvorec Petanjci]] <small>(Pethenegh)</small> * [[Dvorec Pipanovo]] <small>(Brunnfeld)</small> * [[Dvorec Plavž]] <small>(Pleyhofen)</small> * [[Dvor Pleker]] <small>(Plekaers)</small> * [[Dvor Plemberk]] * [[Dvor Pleterje I.]] <small>(hof ze Pletriach)</small> * [[Dvor Pleterje II.]] <small>(hoff zew Pletriach)</small> * [[Dvor Pleterje III.]] <small>(Pleterhof)</small> * [[Pristava Poček]] <small>(Potschekh)</small> * [[Dvor Pod Bregom]] <small>(Unter Rain)</small> * [[Dvorec Podgrad]] <small>(Puštal pri Vranskem)</small> * [[Dvor Podgorica]] * [[Dvor Podgorje]] <small>(Podgier)</small> * [[Dvor Podkraj]] <small>(Unterbergen)</small> * [[Dvor Podlog]] <small>(hof zu Puodlog)</small> * [[Dvor Podlož]] <small>(Potlos)</small> * [[Vila Podrožnik|Dvorec Podrožnik]] <small>(Rosenbuchel)</small> * [[Dvorec Podsmreka]] <small>(Smreck)</small> * [[Dvor Podšentjur]] <small>(St. Georgen)</small> (Podkum) * [[Dvorec Podturn, Dolenjska]] <small>(Siemitsch)</small> * [[Dvorec Podturn, Gorenjska]] <small>(Unter dem Thurn)</small> * [[Grad Podvin]] <small>(Podwein)</small> * [[Dvorec Pogance]] <small>(Poganiz)</small> * [[Dvorec Pogled]] * [[Dvorec Pogonik]] <small>(Poganick)</small> * [[Dvor Polhovica]] <small>(Pilchberg)</small> * [[Dvor Poljče]] <small>(Pewlich)</small> * [[Dvor Poljšica]] <small>(Poglasehicz)</small> * [[Dvorec Polhov Gradec]] <small>(Billichgratz)</small> * [[Dvorec Poljane]] <small>(Polland)</small> * [[Dvor Ponikve]] <small>(Ponikel)</small> * [[Dvorec Ponoviče]] <small>(Ponowitsch)</small> * [[Dvorec Postojna]] <small>(Adelsberg)</small> * [[Dvor Poženik]] * [[Dvor Pragersko]] <small>(Pragerhof)</small> * [[Dvor Prapreče]] <small>(Prapratschach)</small> * [[Dvorec Praproče]] <small>(Prapretschhoff)</small> ([[Praproče pri Grosupljem]]) * [[Dvorec Predole]] <small>(Prewald)</small> * [[Dvor Preddvor]] <small>(Hofflein)</small> * [[Dvor Prelogi]] <small>(Prielog)</small> * [[Dvor Preska pri Medvodah]] <small>(Preska b. Zwischenwässern)</small> * [[Dvorec Prestranek]] <small>(Prostranigkh)</small> * [[Dvorec Prežek]] <small>(Preysegg)</small> * [[Pristava Primostek pri Gradcu]] * [[Pristava Bled]] * [[Dvor Prusnik]] <small>(Pruschnighof)</small> * [[Dvor Pšata]] <small>(Beischeit)</small> * [[Mali grad, Ptuj]] * [[Dvor Pudob]] <small>(Aych)</small> * [[Dvor Puklek]] <small>(hof zu Puklek)</small> * [[Dvorec Pukštajn]] <small>(Buchenstein)</small> * [[Dvor Pungart]] <small>(Pawngartten)</small> * [[Dvor Pungert]] <small>(Baumgarten)</small> * [[Dvorec Pungrt]] <small>(Sternischenhof, Turn in Weingart)</small> * [[Dvorec Pusti Gradec]] <small>(Ödengradez)</small> * [[Dvorec Puštal]] <small>(Burgstall)</small> ([[Puštal]]<nowiki/>ski dvorec) === R === * [[Dvorec Račji dvor]] * [[Dvor Račna]] * [[Dvor Radeče]] <small>(Radkowetz)</small> * [[Dvorec Raka I.]] <small>(Arch)</small> * [[Dvorec Raka II.]] <small>(Arch)</small> * [[Dvorec Raka III.]] <small>(Arch)</small> * [[Grad Rakičan]] <small>(Reketye)</small> * [[Dvorec Ravne]] <small>(Raunach)</small> * [[Dvorec Radlje]] <small>(Mahrenberg)</small> * [[Dvor Radlje I.]] * [[Dvor Radlje II.]] * [[Dvor Radlje III.]] * [[Dvor Radlje IV.]] * [[Dvor Radlje V.]] * [[Dvor Radlje VI..]] * [[Dvor Radlje VII..]] * [[Dvor Radlje VIII.]] * [[Dvor Radlje IX..]] * [[Dvor Radlje X.]] * [[Dvorec Radovljica, Gorenjska]] * [[Dvorec Radvanje]] <small>(Rotwein)</small> * [[Dvor Rakovec]] <small>(Radkowetz)</small> * [[Dvor Rakovica]] <small>(Rakowiez)</small> * [[Dvorec Rakovnik]] <small>(Kroissenegg)</small> * [[Dvorec Ravne (Gutenbichel)]] <small>(Gutenbichel)</small> * [[Dvorec Ravne (Raunach)]] <small>(Raunach)</small> * [[Dvorec Ravne (Streiteben)]] <small>(Streiteben)</small> * [[Dvorec Ravno polje]] <small>(Ebensfeld)</small> * [[Dvorec Razdrto]] <small>(Prewald)</small> * [[Dvor Rečica]] <small>(Reschicz)</small> * [[Dvorec Renče]] <small>(Rentschach)</small> * [[Dvorec Repnje]] <small>(Reittelstein)</small> * [[Dvor Ribče]] <small>(Fischern)</small> * [[Dvor Rigonce]] <small>(Riegelhoff)</small> * [[Dvor Robin dvor]] <small>(Heideg)</small> * [[Grad Rocen]] <small>(Rutzing)</small> * [[Dvor Rodmošci]] * [[Dvorec Rotenturn|Rotenturn]] * [[Dvor Rožnik]] <small>(Rosenbrunn)</small> * [[Dvor Rožno]] <small>(Rosenbüchel)</small> * [[Dvorec Ruda]] <small>(Ruth)</small> * [[Dvorec Ruperčvrh]] <small>(Ruprechtshof)</small> * [[Dvorec Ruphuenhof]] * [[Dvor Ržišče]] <small>(Raschendorf)</small> === S === * [[Dvor Sajevec]] * [[Dvorec Sava]] * [[Dvorec Schwölla]] * [[Dvor Sekožen]] * [[Dvorec Sela]] <small>(Gshiess)</small> * [[Dvorec Sela, Gorenjska]] <small>(Sella)</small> * [[Dvorec Selo]] (Ljubljana) * [[Dvorec Selo I.]] <small>(Sella)</small> * [[Dvorec Selo II.]]. <small>(Scharffenstein)</small> * [[Dvor Semič I.]] <small>(Semitsch)</small> * [[Dvorec Semič II.]] <small>(Semitsch)</small> * [[Dvorec Senožeče]] <small>(Snosetsch)</small> ([[Senožeče]]) * [[Dvorec Sevnica]] <small>(Haus in mark)</small> * [[Dvor Slape]] <small>(Slapp)</small> * [[Dvorec Slatna]] <small>(Slatteneek)</small> * [[Dvorec Slatnik I., Novo mesto]] * [[Dvor Slatnik II., Ribnica.]] * [[Dvor Slivna]] <small>(Sliphes)</small> * [[Grad Slovenska Bistrica]] * [[Dvorec Smlednik]] <small>(Flödnig)</small> * [[Dvorec Smuk]] <small>(Smuckh)</small> * [[Dvor Sora]] <small>(Ceur)</small> * [[Dvorec Soteska]]<small>(Ainodt)</small> * [[Spisičev dvor]] * [[Dvor Spodnja Vižinga]] * [[Dvorec Spodnje Perovo]] <small>(Perau)</small> * [[Dvorec Srebrniče]] <small>(Silberau)</small> * [[Dvorec Staje]] <small>(Perenstein)</small> * [[Dvorec Stara hiša]] <small>(Altes haus)</small> * [[Dvorec Stara Loka]] <small>(Altenlack)</small> * [[Dvor Stari dvor]] <small>(Altenhof)</small> * [[Stoničev grad]] <small>(Tschernembl - Stonitschhof)</small> * [[Dvorec Straža]] <small>(Straschahoff)</small> * [[Strelski dvorec]] <small>(Hermannshof)</small> * [[Dvorec Strmol]] (Rogatec) * [[Grad Strmol]] * [[Dvorec Strnišče]] <small>(Sternthal)</small> * [[Dvor Studena]]<small>(Freudenau)</small> * [[Dvor Studenec]] <small>(hof zu Prunn)</small> * [[Dvor Studeno]] <small>(Kaltenfeld)</small> * [[Dvor Sušje]] * [[Vila Bled]] * [[Dvorec Sveržaki]] <small>(Schwerschak, Žveršak)</small> * [[Dvorec Sv. Helena]] <small>(St. Helena)</small> * [[Dvor Sv. Jakob ob Savi]] * [[Dvor Svibno]] <small>(Hof bei Scherffenberg)</small> === Š === * [[Dvorec Šahenturn]] <small>(Schachenturn)</small> * [[Dvorec Šefert]] <small>(Schoffart)</small> * [[Dvor Šenčur]] * [[Dvorec Šenek]] * [[Dvor Šentpavel]] <small>(St. Paul bei Domschale)</small> * [[Dvor Šikulje]] <small>(Sheckelhoff)</small> * [[Šinkov Turn]] <small>(Schenkenturn)</small> * [[Škofijski dvorec, Ljubljana]] * [[Dvorec Špitalič]] <small>(Neuthal)</small> * [[Dvorec Šratnek]] <small>(Shrottenegg)</small> * [[Šrotenturn]] <small>(Schrottenturn)</small> * [[Dvorec Štanof]] * [[Dvorec Štatenberg]] * [[Dvorec Šteberk]] <small>(Steegberg)</small> * [[Pristava Štrekljevec]] * [[Dvor Šujica]] <small>(Schuitz)</small> * [[Dvorec Šuta]] <small>(Schutt)</small> === T === * [[Dvorec Teriška vas]] <small>(Tarischenhoff)</small> * [[Dvorec Temnar]] <small>(Themler)</small> * [[Dvorec Thumersfelden]] * [[Dvorec Thurnau pri Ljubljani]] <small>(Thurnau)</small> (Turn pri Ljubljani) * [[Dvorec Tišina]] <small>(Tysina)</small> * [[Tivolski grad]] (Podturn ali dvorec Tivoli) * [[Trebniški dvorec]] (Triebenegg ali dvorec Windischgraetz) * [[Dvorec Troblje]] <small>(Rottenbach)</small> * [[Dvorec Turn pri Gabrovki]] <small>(Turn Gallenstein)</small> * [[Grad Turn, Gornja Bitnja]] * [[Stolp Turn, Ljubljana]] ([[Grad Kodeljevo]] /''Turn ob Ljubljanici'') * [[Stolp Turn, Mokronog]] * [[Dvorec Turn pri Preddvoru]] <small>(Newnburg)</small> * [[Dvorec Turn, Radeče]] <small>(Thurn unter Ratschach)</small> * [[Dvorec Turn, Šoštanj]] * [[Dvorec Turn v Višnji gori]] <small>(Weichselbach)</small> * [[Dvorec Turnišče]] === V === * [[Dvor Valdraž]] <small>(Waldrasch)</small> * [[Dvorec Velika vas]] <small>(Grossdorf)</small> * [[Dvor Veržej]]<small>(Wernsee)</small> * [[Dvor Veselka]] <small>(Wesselka)</small> * [[Vetrinjski dvor]] * [[Dvor Vidernica]] <small>(Widernitzhof)</small> * [[Dvorec Viltuš]] <small>(Wildhaus)</small> * [[Dvorec Vina Gorica]] <small>(Weinbüchel)</small> * [[Dvorec Visoko]] <small>(Wizzoch)</small> (''Tavčarjev dvorec'') * [[Dvor Viševek]] * [[Dvorec Višnja Gora]] <small>(Weichselberg)</small> * [[Dvor Vižinga]]<small>(Visingen)</small> * [[Dvorec Volavče]]<small>(Wollautsche)</small> * [[Dvor Volavškov gradič]] <small>(Neuruckenstein)</small> * [[Dvorec Volčji potok]] <small>(Wolfbüchel)</small> * [[Dvorec Vrh]] <small>(Auenthal)</small> * [[Dvorec Vrhovo]] <small>(Freihof)</small> * [[Dvor Vrtača]] <small>(Turiach)</small> === W === * [[Dvor Wildenhag]] === Z === * [[Dvorec Zablate]] <small>(Moosthal)</small> * [[Dvorec Zaboršt]] <small>(Forst)</small> * [[Dvorec Zagorica]] <small>(Sagoritz)</small> * [[Dvor Zagorje ob Savi]] <small>(Sagor)</small> * [[Dvorec Zalog]] <small>(Breitenau)</small> * [[Zalog (Wartenberg)]] <small>(Wartenberg)</small> * [[Dvor Zalog, Gorenjska]] * [[Dvor Zapoge]] <small>(Sapoge)</small> * [[Dvor Zapotok]] * [[Dvorec Zaprice]] <small>(Steinbüchel)</small> * [[Dvorec Zapuže]] <small>(Sehneekenbilchel)</small> * [[Dvor Zaselo]]<small>(Seehof, Zusihof)</small> * [[Dvor Zasip]] pri Bledu * [[Dvor Zastava]] <small>(Sastawa, Satz)</small> * [[Dvor Zavlar]] <small>(Feldenhofen)</small> * [[Dvor Zavratec]] <small>(Sauratezhof)</small> * [[Dvorec Zavrh]] <small>(Saverch)</small> * [[Dvor Zavrh]] <small>(Neudorf)</small> * [[Dvorec Zbure]] <small>(Rudolphswerff)</small> * [[Dvorec Zduša]] <small>(Sdusch)</small> * [[Dvorec Zemono]] * [[Dvorec Zgorna Polskava]] * [[Dvorec Zgornje Perovo]] <small>(Oberperau)</small> * [[Dvor Zgornji Kolovrat]] <small>(Oberkolobrat)</small> * [[Dvorec Zgornji Lanovž]] (tudi dvorec Lanovž, Celje) * [[Dvor Zlatenek]] <small>(Slatenegg)</small> === Ž === * [[Dvor Žabnica]] <small>(Safnitz)</small> * [[Dvorec Žalski gradič]] <small>(Sallenberg)</small> * [[Dvor Žapuže]] <small>(Sapelsach)</small> * [[Železne dveri (dvorec)|Dvorec Železne Dveri]] <small>(Eisenthor)</small> * [[Dvorci Železniki]] <small>(Eisern)</small> * [[Dvor Žiče]] ([[Žički dvor]]) * [[Grad Žovnek]] <small>(Ruhenthal)</small> {{div col end}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Zunanje povezave == * [http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/uvodna.php Slosi.info] * [http://www.gradovi.net/ Gradovi.net] * [http://slovenski-ponos.blogspot.com/ Slovenski-ponos.blogspot.com/] * [http://mapy.mzk.cz/en/mollova-sbirka/ Mapy.mzk.cz] * [http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx Srsq.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141222213814/http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx |date=2014-12-22 }} * [http://giskd6s.situla.org/giskd/ Giskd6s.situla.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190614062301/http://giskd6s.situla.org/Giskd/ |date=2019-06-14 }} {{Slovenija}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Dvorci]] 0vxwishvdo9gmir1r721rwif2dqm6kj 0 220107 6721453 6721125 2026-07-29T11:53:16Z Muc77 247998 /* Avtobusi v medkrajevnem potniškem prometu */ dodana nova turistična avtobusa 6721453 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Company | company_name = LPP, medkrajevni potniški promet, d.o.o. | company_logo = | company_type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = [[2012]] | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160, 1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | products = medkrajevni in turistični prevoz potnikov | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = }} '''Medkrajevni potniški promet''' je služba v okviru javnega podjetja [[Ljubljanski potniški promet]], ki izvaja redni medkrajevni in turistični prevoz potnikov. Med letoma 2009 in 2012 je bila služba izčlenjena iz LPP in je delovala pod imenom '''BUS''' kot njegovo hčerinsko podjetje, pred izčlenitvijo službe pa je delovala pod imenom ''primestni potniški promet''. Služba primarno izvaja medkrajevni potniški promet na področju naslednjih [[občina|občin]] ljubljanske urbane regije: * [[Občina Borovnica|Borovnica]], * [[Občina Brezovica|Brezovica]], * [[Občina Vrhnika|Vrhnika]], * [[Občina Logatec|Logatec]], * [[Občina Postojna|Postojna]] * [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], * [[Občina Horjul|Horjul]] * [[Vodice]], * [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], * [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], * [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], * [[Občina Škofljica|Škofljica]], * [[Občina Ig|Ig]] in * [[Občina Žiri|Žiri]]. Poleg tega v službi skrbijo tudi za občasne turistične in posebne linijske prevoze. == Značilnosti == Sistem rednih linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske urbane regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). V zadnjem času je prisotno tudi navezovanje medkrajevnih in mestnih avtobusnih linij na mestnih obrobjih (Ig in Notranje Gorice). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del se jih zaključi na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], nekaj kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na '''35''' rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša '''770''' kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. Letno se z avtobusi prepelje 18.000.000 potnikov. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa izvajajo tudi redne pogodbene šolske prevoze otrok, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Preglednica rednih linij == === Integrirane linije === {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]</span> | Bežigrad <small>(Železna)</small> – Rudnik – Škofljica – [[Grosuplje]] | 4.20 - 23.40 | 4.49 - 23.40 | 4.49 - 23.50 |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']]</span> | Medvode – Vodice | 5.00 - 22.05 | colspan=2 align="center"| - |- | bgcolor="#56A0D3" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']]</span> | Dolgi most P+R – Kozarje – Dobrova – Polhov Gradec | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']]</span> | Polhov Gradec – Črni Vrh | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']]</span> | Polhov Gradec – Suhi Dol | Š: 5.45 - 16.21 | colspan=2 align="center"| - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']]</span> | Dolgi most P+R – Podsmreka – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Šentjošt | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']]</span> | Bežigrad <small>(Železna)</small> – Vodice – Polje | 4.45 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']]</span> | Vodice – Polje – Vodice | Š: 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan=2 align="center"| - |- |} === Medkrajevne linije === {| class="wikitable" |- ! št. ! relacija ! od [[teden|ponedeljka do petka]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] ! trasa linije |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''40'''</span> | [[Ig]] AP – [[Iška Loka]] – [[Tomišelj]] – [[Strahomer]] – Ig AP<br>Ig AP – Iška Loka – Tomišelj – Strahomer – Iška vas – Ig AP | 4.29 - 22.05<br>14.25 | 4.35 - 15.02<br>- | -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025881 '''40''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2024957 '''40''' (šolska) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''42'''</span> | Ig AP – Visoko – [[Zapotok, Ig|Zapotok vas]] | 4.25 - 22.05 | 4.50 - 15.50 | - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2024958 '''42''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''43'''<br>'''44'''</span> | Notranje Gorice – [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]] – [[Preserje, Brezovica|Preserje]]<br>Notranje Gorice – Podpeč – Preserje – [[Rakitna]] | 5.17 - 22.15<br>4.25 - 23.07 | 6.40 - 14.07<br>5.00 - 15.40 | -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2024276 '''43''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2024279 '''44''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''45'''</span> | Ljubljana – Notranje Gorice – Preserje – [[Borovnica]] | 5.45 - 15.30 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2026358 '''45''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''46'''</span> | Ljubljana – Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] – [[Žiri]]<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Smrečje – Žiri<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Smrečje<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Podlipa | 6.25 & 15.30<br>5.40 - 17.00<br>7.20 - 14.40<br>15.31 | colspan=2 align="center"| -<br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027980 '''46''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|'''47''']]</span> | Ljubljana – [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]] – [[Drenov Grič]] – Sinja Gorica P+R – Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 4.52 - 23.00 | 4.50 - 23.00 | <small>5.00 - 22.20</small> | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2023885 '''47''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|'''48<br>48A<br>48P''']]</span> | Ljubljana – AC – Vrhnika – [[Logatec]] – [[Kalce]] – [[Grčarevec]]<br>Ljubljana – AC – Vrhnika – Logatec – Kalce<br>Ljubljana – AC – [[Logatec]] – Postojna | <small>5.20 & 15.40 - 17.10</small><br>4.26 - 22.20<br><small>5.00 - 10.00 & 14.30 - 15.45</small> | -<br>5.25 - 15.00<br>- | -<br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025922 '''48''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2095385 '''48''' (avtocesta) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''49'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Bistra, Vrhnika|Bistra]] – Borovnica – [[Breg pri Borovnici|Breg/Borovnici]] | 5.00 - 16.23 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027953 '''49''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''50'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – Horjul | 5.15 - 16.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027981 '''50''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''54'''</span> | Ljubljana – Brezovica – Plešivica – [[Blatna Brezovica]] - Sinja Gorica P+R - Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 5.10 - 21.40 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025923 '''54''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''57'''</span> | | | | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''65'''</span> | | | | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''68'''<br>'''69'''</span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Ivančna Gorica]] – [[Šentvid pri Stični|Šentvid/Stični]]<br>Ljubljana – Grosuplje – Ivančna Gorica – Šentvid/Stični – [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]] | 4.39 - 22.30<br>5.22 - 15.30 | colspan=2 align="center"| 5.40 - 15.00<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032138 '''68''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2032135 '''69''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''71'''</span> | Grosuplje – Luče na Šoli – Grosuplje | 5.50 - 20.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033038 '''71''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''72'''</span> | Grosuplje – [[Polica, Grosuplje|Polica]] | 5.30 - 20.50 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033039 '''72''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''73'''</span> | Grosuplje – Sp. Slivnica – [[Št. Jurij]] – [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan/Turjaku]]<br>Grosuplje – [[Spodnja Slivnica, Grosuplje|Sp.Slivnica]] | 5.05 - 21.35<br>6.20 - 14.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033040 '''73''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''74'''</span> | Grosuplje – Spodnje Blato – Spodnje Duplice – Grosuplje | Š: 7.12 - 8.05 & 13.38 - 14.23 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3172262 '''74''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''74'''</span> | Ambrus - Valična vas – [[Breg pri Zagradcu]] – Ivančna Gorica ŠC<br>Valična vas – [[Breg pri Zagradcu]] – Ivančna Gorica ŠC | Š: 6:50<br>Š: 13:40 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033025 '''74''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''75'''</span> | Grosuplje – Brezje | Š: 7.20 - 8.10 & 13.15 - 14.08 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033037 '''75''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''76'''</span> | Grosuplje – Čušperk – Ilova Gora – Prilesje | Š: 6.40 - 7.35 & 13.10 - 14.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3172017 '''76''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''76'''</span> | Ivančna Gorica – Stična – [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] – [[Ambrus]]<br>Ambrus > Bakrc > Ambrus | 5.10 - 16.25<br>Š: 14.48 | colspan=2 align="center"| -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032134 '''76''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2080234 '''76''' (Bakrc) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''77'''</span> | Krka – Ivančna Gorica ŠC<br>Ivančna Gorica ŠC – Krka – Ambrus | Š: 7.35<br>Š: 12.55 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3234731 '''77''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''78'''</span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Videm - Dobrepolje|Videm]]<br>Grosuplje – Videm<br>Videm – Zagorica | 5.20 - 20.15<br>21.10 - 22.55<br>Š: 6.05 & 15.05 | 5.20 - 14.30<br>-<br>- | <small>9.00 - 15.20</small><br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032137 '''78''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''80'''</span> | Brezje/Dobrepolju – Kompolje – Videm – [[Hočevje]] – Ivančna Gorica ŠC | Š: 6.10 & 14.25 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033076 '''80''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''-'''</span> | [[Kompolje, Dobrepolje|Kompolje]] – Videm – Ponikve – [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]] – [[Velike Lašče]] – Rašica – Turjak – Želimlje | Š: 6.20 & 13.50 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2867724 '''Kompolje – Želimlje''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''82'''</span> | Ljubljana – Škofljica – [[Želimlje]]<br>Škofljica – Želimlje | 5.00 - 14.30<br>7.05 - 7.40 & 12.10 - 15.00 | - | 19.15<br>20.40 | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032136 '''82''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''83'''</span> | Škofljica – Pijava Gorica – Smrjene – Gradišče – Vrh nad Želimljami – Škofljica | 5.00 - 21.01 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170231 '''83''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''84'''</span> | Škofljica – Drenik – Gorenje Blato – Gumnišče – Škofljica<br>Škofljica – Želimlje – Drenik – Gorenje Blato – Gumnišče – Škofljica | 5.55 - 8.05 & 12.10 - 14.50<br>9.54 & 14.00 - 15.20 & 20.30 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170248 '''84''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''85'''</span> | Škofljica – Gumnišče – Gornje Blato – Drenik – Smrjene – Gradišče – Vrh nad Želimljami – Škofljica | 16.30 - 22.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170249 '''85''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''86'''</span> | Orle – Lavrica – Škofljica | Š: 6.00 - 18.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170264 '''86''' na OpenStreetMap] |- |} '''Legenda:''' * Š → vozi ob delavnikih v času šolskega pouka '''Področne oznake''' medkrajevnega prometa: {| class="wikitable" |- ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center" | <span style="color: #000000;">'''I'''</span> | Ig | | bgcolor="#CF1020" align="center" | <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vrhnika | | bgcolor="#009900" align="center" | <span style="color: #FFFFFF;">'''G'''</span> | Grosuplje |- |} == Avtobusi v medkrajevnem potniškem prometu == V voznem parku medkrajevnega potniškega prometa je trenutno '''60''' medkrajevnih in '''6''' turističnih [[avtobus|avtobusov]] v povprečni starosti 9,90 let. === Preglednica vozil === {| class="wikitable" |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni linijski ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | [[Mercedes-Benz]] Citaro LÜ (O 530 LÜ) | nizkopodni – 15 metrov | 2006: 550–554 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro LÜ.jpg|120px]] |- | 3 | MAN Lion's City ÜLL (NÜ 313, A25) | nizkopodni – 15 metrov | 2008: 618–620 | [[Slika:LPP Lion's City ULL.jpg|120px]] |- | 4 | Irisbus IVECO Arway 12m | visokopodni | 2011: 621–624 | [[Slika:Irisbus_arway_BUS.jpg|120px]] |- | 7 | MAN Lion's Regio C (ÜL 364, R14) | visokopodni – 13 metrov | 2014: 625–628, 630–632 | [[Slika:MAN Lion's Regio C LPP 627.jpg|120px]] |- | 30 | IVECO Crossway Line | visokopodni | 2017: 633–640 <small>(8)</small><br>2019: 641–653 <small>(13)</small><br>2021: 520–528 <small>(9)</small> | [[Slika:IVECO Crossway Line LPP 636.jpg|120px]] |- | 3 | Setra MultiClass S 419 UL | visokopodni – 15 metrov | 2019: 555–557 | [[Slika:Setra MultiClass S 419 UL LPP 557.jpg|120px]] |- |5 |Setra MultiClass S 418 LE business |nizkopodni – 15 metrov |2022: 558–562 | |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni nadstandardni ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN Lion's Regio C (ÜL 354, R14) | visokopodni – 13 metrov | 2008: 615–617 | [[Slika:Lions regio.jpg|120px]] |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – turistični ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 2 | MAN Lion's Coach | visokopodni | 2008: 656, 657 | [[Slika:LPP MAN Lion's Coach.jpg|120px]] |- | 2 | NEOPLAN Tourliner C | visokopodni – 13 metrov | 2017: 658, 659 |- |2 |MAN Lion's Coach |visokopodni |2026: 660, 661 |} == Zgodovina == === Seznam nekdanjih avtobusnih prog === Večina avtobusnih prog je bila ukinjena po letu 1997 predvsem zaradi nerentabilnosti oz. zaradi upada števila potnikov na njih, v zadnjem času pa zaradi podaljševanja mestnih linij v primestje oz. integraciji medkrajevnih linij v mestni potniški promet. {| class="wikitable" |- ! št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! razlog |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''31'''</span> | Avtobusna postaja (Grosuplje) – Zdravstveni dom | {{Center|2016–2022}} | uvedba prevozov na klic prek sistemov Zapeljivec in Grosupeljčan |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;"></span> | odsek Iška vas – [[Iški Vintgar]] | | |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''40'''/'''41'''/'''42'''</span> | odsek [[Ljubljana]] – [[Ig]] | 29. avgust 2011 | uvedba mestne linije št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''42'''</span> | odsek Zapotok – Kurešček dom<br>odsek Zapotok – Rob | <br>1. februar 2012 | <br> |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''43'''/'''44'''</span> | odsek Podpeč – [[Jezero, Brezovica|Jezero]]<br>odsek Ljubljana – [[Notranje Gorice]] | september 2009<br>1. februar 2012 | uvedba mestne linije št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']]<br>podaljšanje mestne linije št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|6B]]''' |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''50'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Bevke]] | 1. marec 2011 | |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Vrhnika – Horjul | | |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Dragomer – Plešivica – Blatna Brezovica – Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 1. september 2014 | |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''54'''<br>'''55'''</span> | Ljubljana – Kozarje – [[Horjul]] – [[Vrzdenec]]<br>Ljubljana – Kozarje – Horjul – Vrzdenec – [[Šentjošt]] | 4. marec 2013 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''56'''<br>'''57'''</span> | Ljubljana – [[Podsmreka, Dobrova-Polhov Gradec|Podsmreka]] – [[Polhov Gradec]]<br>Ljubljana – Podsmreka – Polhov Gradec – [[Smolnik, Dobrova-Polhov Gradec|Zalog]] – [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] | 4. marec 2013 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']]<br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''58'''</span> | odsek [[Lučine]] – Suhi Dol<br>[[Suhi Dol]]/Planino – Polhov Gradec | do leta 1996<br>4. marec 2013 | <br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Lj. Tacen – Gameljne<br>Ljubljana – Lj. Črnuče – Gameljne | junij 1979 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''60'''<br>-</span> | odsek Vodice – Selo/Vodicah – Vojsko<br>Ljubljana – Medvode – Zbilje – Zapoge – Vodice | 1. februar 2012<br>2. november 2012 | <br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span> | Ljubljana – Vikrče – Pirniče – Smlednik – Zapoge – Vodice | 1. februar 2012 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], preusmeritev na traso medkrajevne linije '''60''' |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''62'''<br>'''63'''</span> | Ljubljana – [[Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno]] – Zapoge – Vodice – Selo/Vodicah<br>Ljubljana – Šmartno – Zapoge – Vodice – Selo/Vodicah – Vojsko/Vodicah – Šmartno – Ljubljana | 3. september 2012 | uvedba integriranih linij št. [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] |- | bgcolor="#00009C" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 64 (LPP)|'''64''']]</span> | Ljubljana – [[Mengeš]] – [[Komenda]] – [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališče Brnik]] | do 1. julija 2024 | nove koncesije avtobusnih prevoznikov linijo 64 sta kombinirano vzdrževala Arriva in LPP |- | bgcolor="#A9A9A9" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''66'''</span> | Ljubljana – Tuji Grm | 1. maj 2009 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] |- | bgcolor="#A9A9A9" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''67'''</span> | Ljubljana – Podlipoglav – Mali Lipoglav | 1. maj 2009 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|'''28''']] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – [[Velike Lašče]] – [[Karlovica]] – Rob | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Škocjan, Grosuplje|Staro Apno]] – [[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve/Dobrepolju]] – (Videm) | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''70'''</span> | Ljubljana – [[Škofljica]] – [[Grosuplje]] | 29. avgust 2011 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''79'''</span> | Videm/Dobrepolju – Turjak – Ljubljana | do 1. julija 2024 | odhod ob 15.05 preusmerjen preko Grosuplja kot linija 78 |- | | Ljubljana – Sneberje – Šentjakob – Dol – [[Dolsko]]<br>Ljubljana – Sneberje – Šentjakob – Dol – Dolsko – [[Križevska vas]] | <br>27. april 1989 - ? | |- |} '''Področne oznake''' medkrajevnega prometa: {| class="wikitable" |- ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''I'''</span> | Ig | | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vrhnika | | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''P'''</span> | Polhov Gradec | | bgcolor="#00009C" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vodice (prej Brnik) | | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''G'''</span> | Grosuplje |- |} == Zunanje povezave == * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Medkrajevni potniški promet (LPP)}} {{JHLJ}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2012]] 8nsmr3d2rukqgv30ivg7toak01ac0wx 0 221774 6721305 6585403 2026-07-28T19:08:45Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721305 wikitext text/x-wiki [[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]] '''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],<ref name=Mulhall>Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.</ref> obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..<ref name="Corals reveal impact of land use">{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}</ref> Včasih imenovani deževni gozdovi morja,<ref>[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.</ref> plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,<ref>{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}</ref><ref>{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}</ref> vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].<ref>{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}</ref> Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.<ref>{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.<ref>{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}</ref> Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje<ref name="Sunscreen">{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}</ref> in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).<ref>{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}</ref><ref>{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}</ref><ref>{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}</ref> == Koralnjaki == Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]]. == Tipi koralnih tvorb == * '''Obalni grebeni''' obrobljajo obalo, bodisi obalo celine ali obalo vulkanskega otoka. Ti grebeni varujejo obalo pred nevihtnimi in viharnimi valovi, ker njihova kompleksna zgradba vsrka energijo valov in na ta način zmanjšujejo erozijo obale. * '''Pregradni greben''' je bolj oddaljen od obale kot obrobni greben in je od nje ločen z laguno. Tukaj rastejo koralnjaki dosti hitreje kot v zavetrnih legah, kjer je v vodi kisika manj, temperatura vode višja in planktonska hrana bolj pičla. * '''Atoli''' so obročaste tvorbe, pri katerih greben živih koralnjakov obkroža laguno. Nastajajo na odprtem oceanu proč od celinskih zemeljskih mas. * '''Ravni grebeni''' so okrogle tvorbe, ki so bodisi sestavni del pregradnega grebenskega sistema bodisi samostojne tvorbe, ki nastanejo na odprtem oceanu na takih morskih vzpetinah, kjer je premalo prostora, da bi lahko nastala znotraj grebena laguna. Največji in najbolj znan koralni greben je [[Veliki koralni greben]] pred obalo [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]], ki je dejansko sistem okrog 2800 manjših koralnih grebenov. == Oblike koralnih kolonij == Oblika koralnih kolonij se močno razlikuje glede na lego v grebenu. Tam, kjer je moč valov velika, so kolonije nizke in kompaktne, za njimi v zavetju grebenskega temena pa rastejo vejnati koralnjaki. Grebenska plitvina ali hrbet grebena lahko sega le nekaj metrov, ali pa več sto metrov od grebenskega temena, sega do obale, če gre za obalni greben ali pa se spušča v laguno, če gre za pregradni greben ali atol. == Raznolikost koralnih grebenov == Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije. == Porušeno ravnotežje == Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in [[ranljiv habitat]], katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snoivi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake. == Dinamika koralnih grebenov == === Kratkoročne spremembe === Čeprav nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda [[Acanthaster planci]]. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na samoi meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči obelitev koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake. === Orkansko razdejanje === Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb. == Koralne hiše == Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti. == Turisti na grebenih == V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat..<ref name=WWF>[http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html The Importance of Coral to People] ''WWF''. Retrieved 12 January 2009.</ref> Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo. == Galerija == <gallery> Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben Slika:Maldives small island.jpg|Mali atol na Maldivih Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib </gallery> == Glej tudi == * [[atol]] * [[pregradni greben]] * [[ravni greben]] * [[obalni greben]] * [[življenje ob koralnem grebenu]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}} ;{{ikona en}} * [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work] * [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life] * [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance] * [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA) * [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN) * [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralni grebeni| ]] [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Reliefne oblike]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] {{Biološka škrbina}} a0gf5wmarbj7t1crrhbcl03n39dlnaz 6721423 6721305 2026-07-29T10:28:20Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721423 wikitext text/x-wiki [[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]] '''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],<ref name=Mulhall>Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.</ref> obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..<ref name="Corals reveal impact of land use">{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}</ref> Včasih imenovani deževni gozdovi morja,<ref>[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.</ref> plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,<ref>{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}</ref><ref>{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}</ref> vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].<ref>{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}</ref> Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.<ref>{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.<ref>{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}</ref> Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje<ref name="Sunscreen">{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}</ref> in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).<ref>{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}</ref><ref>{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}</ref><ref>{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}</ref> == Koralnjaki == Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]]. == Nastanek == Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}</ref> Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno. V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''<ref name="The structure and distribution of coral reefs">{{cite book|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=F271&pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]</ref> je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.<ref name=cr>{{Cite web|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}</ref> Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben. <gallery widths="120" heights="80"> File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno </gallery> Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.<ref>{{Cite web|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US}}</ref> Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni. [[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.<ref>[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.</ref>]] Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.<ref name="Webster Coral subsidence">{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}</ref> Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.<ref name="Webster coral drowning">{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}</ref> Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat. Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.<ref>{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A "big picture" view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}</ref><ref name="AIMSage">{{cite web |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}</ref> Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.<ref name="AIMSage"/> Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.<ref name="CRCage">{{cite web|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}</ref> Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.<ref>[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.</ref> Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.<ref>{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}</ref> === Material === Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.<ref name=murph>{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}</ref> === V geološki preteklosti === [[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]] Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.<ref>{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}</ref> Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.<ref name=Johnson_2002>{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}</ref> Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.<ref name="Cobb">{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}</ref> == Tipi koralnih tvorb == Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol<ref>Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.</ref> – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,<ref>e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.</ref><ref>Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.</ref> Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).<ref name="Thomas">{{cite book |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf}}</ref><ref name="Stoddart">{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}</ref> Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.<ref>{{cite book |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=16–}}</ref> === Obrobni greben === [[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]] {{glavni|Obrobni greben}} [[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]] '''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',<ref name=CRISG/> je neposredno pritrjen na obalo,<ref>[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].<ref name=CRA>[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.<ref>McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.</ref> Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.<ref>Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.</ref> Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.<ref>Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.</ref> Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.<ref>Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.</ref> === Pregradni greben === [[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]] '''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši. Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].<ref name=CRA/><ref name=CRI>[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade. === Ravni greben === [[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]] '''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.<ref name=Leser>{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}</ref> Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain<ref>{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}</ref> in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.<ref name=Leser/> So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna. Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U. === Atol === [[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]] {{glavni|Atol}} '''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.<ref>Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.</ref> Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].<ref name=CRI/> Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.<ref>[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.</ref> === Druge vrste ali različice grebenov === [[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]] * '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.<ref name=CRISG>National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.</ref> * '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena. * '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.<ref>{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}</ref> * '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena. * '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen<ref>{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}</ref> * '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen') * '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine<ref name=Smithers>{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}</ref> * '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča * '''Podmorska gora''' ali ''gujot'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov. == Oblike koralnih kolonij == Oblika koralnih kolonij se močno razlikuje glede na lego v grebenu. Tam, kjer je moč valov velika, so kolonije nizke in kompaktne, za njimi v zavetju grebenskega temena pa rastejo vejnati koralnjaki. Grebenska plitvina ali hrbet grebena lahko sega le nekaj metrov, ali pa več sto metrov od grebenskega temena, sega do obale, če gre za obalni greben ali pa se spušča v laguno, če gre za pregradni greben ali atol. == Raznolikost koralnih grebenov == Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije. == Porušeno ravnotežje == Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in [[ranljiv habitat]], katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snoivi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake. == Dinamika koralnih grebenov == === Kratkoročne spremembe === Čeprav nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda [[Acanthaster planci]]. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na samoi meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči obelitev koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake. === Orkansko razdejanje === Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb. == Koralne hiše == Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti. == Turisti na grebenih == V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat..<ref name=WWF>[http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html The Importance of Coral to People] ''WWF''. Retrieved 12 January 2009.</ref> Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo. == Galerija == <gallery> Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib </gallery> == Glej tudi == * [[atol]] * [[pregradni greben]] * [[ravni greben]] * [[obalni greben]] * [[življenje ob koralnem grebenu]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}} ;{{ikona en}} * [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work] * [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life] * [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance] * [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA) * [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN) * [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Koralni grebeni| ]] [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Reliefne oblike]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] [[Kategorija:Oceanografska terminologija]] 3wqzuv9aiecfknmunnjf5y0pycyvv3h 0 222651 6721166 6713384 2026-07-28T12:32:54Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721166 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ravena | official_name = Comune di Ravenna | native_name = Ravenna | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=2/2 | image1 = Ravenna Cattedrale Metropolitana della Risurrezione di Nostro Signore Gesù Cristo Esterno Lato Nord 1.jpg | image2 = Ravenna Basilica di San Vitale Esterno 07.jpg | image3 = Mauselo Galla Placidia, esterno.jpg | image4 = Piazza del Popolo Ravenna notturna 1.jpg}} | image_caption = Ravenska stolnica, [[Bazilika San Vitale]], [[Mavzolej Gale Placidije]], Fontanella Piazza del Popolo | image_shield = Ravenna-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 25 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 12 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[pokrajina Ravena|Ravena]] (RA) | frazioni = {{Collapsible list |framestyle=border:none; padding:0; |titlestyle = font-size:100%;font-weight:normal;text-align:left;background:#eee; |title=(frazioni) |liststyle=line-height:1.1;|Casalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano}} | established_date = 89 pr. n. št. (kot federalno mesto [[Rimska republika|Rimske republike]]) | mayor_party = | mayor = | population_demonym = Ravenčani<br>it. ravennati | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=039014| saint = [[sveti Apolinarij]] | day = 23. julij | postal_code = 48121–48125 | area_code = 0544 | website = {{official website|http://www.comune.ravenna.it}} | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child=yes|noicon=false | WHS = Zgodnjekrščanski spomeniki v Raveni | ID = 788 | Type = Kulturni | Criteria = i, ii, iii, iv | Year = 1996 }} }} '''Ravena''' ({{lang-it|Ravenna}}, [[Romanjščina|romanjsko]] ''Ravèna'') je [[mesto]] z bogato zgodovino v severni Italiji s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> in [[glavno mesto]] pokrajine [[Ravena (pokrajina)|Ravena]] v deželi [[Emilija - Romanja]], ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10&nbsp;km oddaljena od [[Jadransko morje|morja]]. To je bilo glavno mesto [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] od leta 402 do razpada cesarstva leta 476. Nato je služilo kot prestolnica [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotskega kraljestva]], dokler ga leta 540 ni ponovno osvojilo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Nato je mesto predstavljalo središče bizantinskega [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena, dokler zadnjega eksarha niso usmrtili [[Langobardi]] leta 751. Čeprav je mesto v notranjosti, je Ravena povezana z Jadranskim morjem s [[kanal Candiano|kanalom Candiano]]. Znana je po dobro ohranjeni poznorimski in [[bizantinska arhitektura|bizantinski arhitekturi]], z osmimi stavbami, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine "Zgodnjekrščanski spomeniki Ravene".<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/788 |title=Early Christian Monuments of Ravenna}}</ref> == Zgodovina == Izvor imena Ravena ni jasen. Nekateri domnevajo, da je ''Ravenna'' povezana z ''Rasenna'' (ali ''Rasna''), izrazom, ki so ga [[Etruščani]] uporabljali zase, vendar glede tega ni soglasja. === Antika === Izvor Ravene je negotov.<ref>Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010), for this and much of the information that follows</ref> Najstarejši najdeni arheološki dokazi nam omogočajo, da datiramo prisotnost [[umbri|Umbrov]] v Raveni vsaj v 5. stoletje pred našim štetjem, kjer so ostali nemoteno vse do 3. stoletja pr. n. št., ko so se začeli prvi stiki z rimsko civilizacijo.<ref>{{navedi knjigo|last=Mascanzoni|first=Leardo|title=Ravenna: Una storia millenaria|publisher=Giunti Barbera Editore|year=1990|pages=3–50|language=it}}</ref> Njeno ozemlje so poselili tudi galski [[Senoni]], predvsem južno podeželje mesta (ki ni bilo del lagune), ''Ager Decimanus''. Ravena je bila sestavljena iz hiš, zgrajenih na pilotih na nizu majhnih otokov v močvirni laguni – situacija je podobna Benetkam nekaj stoletij pozneje. Rimljani so ga med osvajanjem delte reke [[Pad]] ignorirali, kasneje pa so ga leta 89 pr. n. št. sprejeli v [[Rimska republika|Rimsko republiko]] kot zvezno mesto. Leta 49 pr. n. št. je [[Julij Cezar]] zbral svoje sile, preden je prečkal [[Rubikon]]. Kasneje je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]], po bitki proti [[Mark Antonij|Marku Antoniju]] leta 31 pr. n. št., ustanovil vojaško pristanišče [[Classe, antično pristanišče Ravene|Classis]].<ref>From the Latin for "fleet".</ref> To pristanišče, sprva zaščiteno z lastnim obzidjem, je bilo pomembna postaja [[Rimska vojna mornarica|rimske cesarske flote]]. Danes je mesto brez izhoda na morje, vendar je Ravena ostala pomembno morsko pristanišče na Jadranu vse do zgodnjega srednjega veka. Med germanskimi pohodi sta bila [[Tusnelda]], [[Arminij]]eva vdova in [[Marobod]], kralj [[Markomani|Markomanov]], zaprta v Raveni. [[File:Ravenna(Peutinger Map).png|thumb|left|Mesto Ravena v 4. stoletju, kot je prikazano na karti [[Tabula Peutingeriana]]]] Pod rimsko oblastjo je Ravena zelo uspevala. Cesar [[Trajan]] je na začetku 2. stoletja zgradil 70 km dolg [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]. Med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] so se germanski naseljenci v Raveni uprli in uspeli prevzeti mesto. Iz tega razloga se je [[Mark Avrelij]] odločil ne le proti pripeljevanju več barbarov v Italijo, ampak je celo pregnal tiste, ki so bili tam že od prej.<ref>Dio 72.11.4-5; Birley, ''Marcus Aurelius''</ref> Leta 402 je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] prestolnico Zahodnega rimskega cesarstva prenesel iz Milana v Raveno. Takrat je v njem živelo 50.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/1166147 |title="The Fall and Decline of the Roman Urban Mind" |last1=Fischer |first1=Svante |last2=Victor |first2=Helena}}</ref> Prenos je bil deloma opravljen v obrambne namene: Ravena je bila obkrožena z močvirji in je bila zaznana kot zlahka ubranljiva (čeprav je mesto v svoji zgodovini večkrat padlo pred nasprotnimi silami); prav tako je verjetno, da je bila selitev v Raveno posledica mestnega pristanišča in dobrih morskih povezav z Vzhodnim rimskim cesarstvom. Vendar je leta 409 [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotski]] kralj [[Alarik I.]] preprosto zaobšel Raveno in leta 410 oplenil Rim ter vzel za talko [[Galla Placidia|Gallo Placidio]], hčer cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]] Po številnih peripetijah se je Gala Placidija zaradi podpore nečaka Teodozija II. vrnila v Raveno s sinom, cesarjem [[Valentinijan III.|Valentinijanom III.]] Ravena je uživala obdobje miru, v tem času pa je bilo cesarski dvor naklonjen krščanski religiji, mesto pa je pridobilo nekaj svojih najbolj znanih spomenikov, vključno s pravoslavno krstilnico, napačno imenovano [[Mavzolej Gale Placidije]] (tam pravzaprav ni bila pokopana) in [[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena|cerkev sv. Janeza Evangelista]]. === Ostrogotsko kraljestvo === V poznem 5. stoletju je rimska oblast na zahodu razpadla, [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] pa je leta 476 odstavil general [[Odoaker]]. Odoaker je kot kralj Italije vladal 13 let, toda leta 489 je vzhodni cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] poslal ostrogotskega kralja [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]], da ponovno zavzame italijanski polotok. Po izgubi bitke pri Veroni se je Odoaker umaknil v Raveno, kjer je vzdržal triletno obleganje s strani Teoderika, dokler zavzetje [[Rimini]]ja ni Raveni odvzelo zalog. Teoderik je leta 493 zavzel Raveno, domnevno je z lastnimi rokami ubil Odoakra in Ravena je postala prestolnica Ostrogotskega kraljestva Italije. Teoderik je po svojih cesarskih predhodnikih zgradil tudi številne čudovite stavbe v Raveni in okolici, vključno s svojo palačno [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo |baziliko Sant'Apollinare Nuovo]], arijansko stolnico (zdaj Santo Spirito) in krstilnico ter lastnim [[Teoderikov mavzolej |mavzolejem]] tik pred obzidjem. [[File:Mausoleum of Theoderic.JPG|left|thumb|Teoderikov mavzolej]] Tako Odoaker kot Teoderik in njuni privrženci so bili [[arijanstvo|arijanski]] kristjani, vendar so mirno sobivali z [[Latinci]], ki so bili večinoma katoliški pravoslavni. Ravenski pravoslavni škofje so izvedli pomembne gradbene projekte, od katerih je edini preživeli [[Nadškofova kapela, Ravena |Cappella Arcivescovile]]. Teoderik je dovolil, da so rimski državljani v svojem kraljestvu podvrženi rimskemu pravu in rimskemu pravosodnemu sistemu. [[Goti]] so medtem živeli po svojih zakonih in običajih. Leta 519, ko je množica požgala ravenske sinagoge, je Teoderik ukazal mestu, naj jih na svoje stroške obnovi. Teoderik je umrl leta 526, nasledil ga je njegov mladi vnuk [[Atalarik]] pod oblastjo njegove hčere [[Amalasunta|Amalasunte]], vendar sta bila do leta 535 oba mrtva in Teoderikov rod je predstavljala le Amalasuntina hči Matasunta. Različni ostrogotski vojskovodje so zavzeli kraljestvo, vendar nobeden ni bil tako uspešen kot Teoderik. Medtem je ortodoksni krščanski bizantinski cesar [[Justinijan I.]] nasprotoval vladavini Ostrogotov in arijanski različici krščanstva. Leta 535 je njegov general [[Belizar]] vdrl v Italijo in leta 540 osvojil Raveno. Po končanem osvajanju Italije leta 554 je Ravena postala sedež bizantinske vlade v Italiji. Od leta 540 do 600 so ravenski škofje začeli z opaznim programom gradnje cerkva v Raveni in v pristaniškem mestu Classe in okolici. Ohranjeni spomeniki so [[Bazilika San Vitale]] in [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe]] ter delno ohranjen San Michele v Africiscu. === Eksarhat Ravena === [[File:Ravenna SantApollinare Classe3.jpg|thumb|250px|''[[Jezusova spremenitev]]''. Alegorična podoba s ''[[Crux gemmata]]'' in jagnjeti predstavljajo apostole, 533–549, apsida bazilike Sant'Apollinare in Classe]] {{glavni|Ravenski eksarhat}} Po Belizarjevih osvajanjih za vzhodnorimskega cesarja Justinijana I. v 6. stoletju je Ravena postala sedež bizantinskega guvernerja Italije, [[eksarh]]a, in je bila znana kot [[Ravenski eksarhat]]. V tem času je bila napisana ''[[Ravenska kozmografija]]''. Pod bizantinsko oblastjo je cesar leta 666 nadškofu ravenske nadškofije začasno podelil avtokefalnost od rimske cerkve, vendar je bila ta kmalu preklicana. Kljub temu je bil ravenski nadškof v Italiji drugi za [[papež]]em in je v tem obdobju igral pomembno vlogo v številnih teoloških polemikah. === Srednji vek in renesansa === Langobardi so pod kraljem [[Liutprand]]om leta 712 zasedli Raveno, vendar so jo bili prisiljeni vrniti Bizantincem.<ref>{{navedi knjigo |last1=Noble |first1=Thomas F. X. |title=The Republic of St. Peter: The Birth of the Papal State, 680–825. |url=https://archive.org/details/republicofstpete0000nobl |url-access=registration |date=1984 |publisher=University of Pennsylvania Press. |location=Philadelphia, Pennsylvania |isbn=0-8122-1239-8}}</ref> Vendar je leta 751 langobardskemu kralju [[Ajstulf]]u uspelo ponovno osvojiti Raveno in tako končal bizantinsko oblast v severni Italiji. Frankovski kralj [[Pipin Mali]] je napadel Langobarde po ukazu [[Papež Štefan II.|papeža Štefana II.]] Ravena je nato postopoma prišla pod neposredno oblast papežev, čeprav so nadškofje to v različnih obdobjih oporekali. [[Papež Hadrijan I.]] je pooblastil [[Karel Veliki|Karla Velikega]], da iz Ravene odnese vse, kar mu je všeč, in neznana količina rimskih stebrov, mozaikov, kipov in drugih prenosnih predmetov je bila odpeljana na sever, da bi obogatila njegovo prestolnico [[Aachen]]. Leta 1198 je Ravena vodila ligo mest Romagna proti cesarju in papežu jo je uspelo podrediti. Po vojni leta 1218 je družina [[Traversari]] uspela uveljaviti svojo oblast v mestu, ki je trajala do leta 1240. Po kratkem času pod cesarskim vikarjem je bila Ravena leta 1248 vrnjena [[Papeška država|Papeški državi]] in spet Traversarijem, do leta 1275, ko je Da Polenta ustanovila svojo dolgoletno gospostvo. Eden najslavnejših prebivalcev Ravene v tem času je bil izgnani pesnik [[Dante Alighieri]]. Zadnjega izmed Da Polenta, Ostasio III., je februarja 1441 izrinila [[Beneška republika]], mesto pa je bilo s Cremonsko mirovno pogodbo priključeno beneškim ozemljem. Raveni so Benetke vladale do leta 1509, ko je bilo območje napadeno med [[italijanske vojne|italijanskimi vojnami]]. Leta 1512, med vojnami Svete Cambraiske lige, so Raveno po [[Bitka pri Ravenni|bitki pri Raveni]] oplenili Francozi. V času renesanse je bila Ravena znana tudi kot rojstni kraj [[Pošast iz Ravene|Ravenske pošasti]]. [[File:Ravenna quattrino.jpg|thumb|150px|Quattrino iz 18. stoletja iz Ravenne, ki prikazuje svetega Apolinarija]] Po umiku Benečanov so Raveni ponovno vladali papeževi legati kot del Papeške države. Mesto je bilo poškodovano v veliki poplavi maja 1636. V naslednjih 300 letih je mreža kanalov preusmerila bližnje reke in izsušila bližnja močvirja ter tako zmanjšala možnost poplav in ustvarila velik pas kmetijskih zemljišč okoli mesta. === Sodobnost === Poleg še ene kratke okupacije s strani Benetk (1527–1529) je bila Ravena del Papeške države do leta 1796, ko je bila priključena francoski marionetni državi [[Cisalpinska republika|Cisalpinski republiki]] (Italijanska republika od 1802 in Kraljevina Italija od 1805). Leta 1814 je bila vrnjena Papeškim državam. Leta 1859 so jo zasedle piemontske čete, Ravena in okoliško območje Romagne sta leta 1861 postala del nove združene Kraljevine Italije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so enote 4. garde princese Louise Dragoon - 5. kanadske oklepne divizije in britanskih 27. Lancers vstopile in osvobodile Raveno 5. decembra 1944. Skupno je v Raveni pokopanih 937 vojakov Commonwealtha, ki so umrli pozimi 1944-45 in so pokopani na vojnem pokopališču, vključno s 438 Kanadčanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.veterans.gc.ca/eng/remembrance/history/second-world-war/canada-Italy-1943-to-1945|title=Canada - Italy 1943-1945 - the Second World War - History - Remembrance - Veterans Affairs Canada|date=23 June 2021|accessdate=2022-06-01|archive-date=2023-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230507055850/https://www.veterans.gc.ca/eng/remembrance/history/second-world-war/canada-Italy-1943-to-1945|url-status=dead}}</ref> Mesto je utrpelo zelo malo škode. == Arhitektura == [[File:Ravenna — Arian Baptistry — Ceiling mosaic.jpg|thumb|Arianska krstilnica - stropni mozaik.]] [[File:Christus Ravenna Mosaic.jpg|thumb|Mozaik iz 6. stoletja v Sant'Apollinare Nuovo v Ravenni prikazuje Jezusa dolgolasega in bradatega, oblečenega v bizantinskem slogu.]] [[File:Basilica of San Vitale - triumphal arch mosaics.jpg|thumb|left|[[Bazilika San Vitale]] - slavoločni mozaiki.]] [[File:Mausoleum of Galla Placidia ceiling mosaics.jpg|thumb|left|Mozaik Rajskega vrta v mavzoleju Galla Placidia. 5. stoletje pr. n. št.]] [[File:Baptistery.Arians02.jpg|Arijanska krstilnica.|thumb]] {{multiple image | align = right | image1 = Dante's tomb (Ravenna) - Facade.jpg | width1 = 105 | alt1 = | caption1 = | image2 = Dante Alighieri tomb in Ravenna (interior).jpg | width2 = 110 | alt2 = | caption2 = | footer = Zunanjost in notranjost Dantejeve grobnice, zgrajena leta 1780 }} [[File:Mausoleum of Galla Placidia in Ravenna.JPG|thumb|Tako imenovani "Mavzolej Galla Placidia" v Raveni.]] [[File:Theodoric's Palace - Sant'Apollinare Nuovo - Ravenna 2016 (crop).jpg|Mozaik Teoderikove palače v Sant'Apollinare Nuovo.|thumb]] Osem zgodnjekrščanskih spomenikov Ravene je vpisanih na seznam svetovne dediščine. To so: * Pravoslavna [[Neonova krstilnica]] (ok. 430) * [[Mavzolej Gale Placidije]] (ok. 430) * [[Arijanska krstilnica]] (ok. 500) * [[Nadškofova kapela, Ravena|Nadškofova kapela]] (ok. 500) * [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo]] (ok. 500) * [[Teoderikov mavzolej]] (520) * [[Bazilika San Vitale]] (548) * [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe]] (549) Druge zanimivosti vključujejo: * [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena|Cerkev sv. Janeza Evangelista]] je iz 5. stoletja, ki jo je postavila Gala Placidija, potem ko je preživela neurje na morju. Po bombardiranju v drugi svetovni vojni je bila obnovljena. Zvonik vsebuje štiri zvonove, dva glavna iz leta 1208. * Cerkev Spirito Santo iz 6. stoletja, ki je bila od takrat precej drastično spremenjena. Prvotno je bila arijanska stolnica. Fasada ima portik iz 16. stoletja s petimi arkadami. * [[Bazilika sv. Frančiška, Ravena|Bazilika sv. Frančiška]], prezidana v 10.–11. stoletju nad precedenčno zgradbo, posvečeno apostolom in pozneje sv. Petru. Za skromnim opečnim pročeljem ima tri ladje. Na tleh so vidni delci mozaikov iz prve cerkve, ki jih po obilnem nalivu (skupaj s kripto) običajno prekrije voda. Tu je bila leta 1321 pogrebna slovesnost Danteja Alighierija. Pesnik je pokopan v grobnici, prizidani cerkvi, lokalne oblasti pa so se stoletja upirali vsem zahtevam Firenc po vrnitvi ostankov svojega najbolj znanega izgnanstva. * Baročna cerkev Santa Maria Maggiore (525–532, prezidana 1671). V njej je slika Luca Longhija. * Cerkev sv. Janeza Krstnika (1683), prav tako v baročnem slogu, s srednjeveškim zvonom. * Bazilika Santa Maria v Portu (16. stoletje), z bogato fasado iz 18. stoletja. Triladijska z visoko kupolo. V njej je podoba slavne grške Madone, ki naj bi bila v Raveno pripeljana iz Konstantinopla. * V bližnji Komunalni galeriji so različna dela romagnolskih slikarjev. * Rocca Brancaleone ("Grad Brancaleone"), ki so ga zgradili Benečani leta 1457. Nekoč del mestnega obzidja, je danes javni park. Razdeljen je na dva dela: pravi grad in citadelo, ki ima površino 14.000 m2. * Tako imenovana ''Teoderikova palača'', pravzaprav vhod v nekdanjo cerkev San Salvatore. Vključuje mozaike iz prave palače ostrogotskega kralja. * Cerkev Sant'Eufemia (18. stoletje), omogoča dostop do tako imenovanih kamnitih preprog Domus (6.–7. stoletje): v njej so čudoviti mozaiki iz bizantinske palače. * Narodni muzej. * Nadškofovski muzej == Glasba == Mesto vsako leto gosti Ravenski festival, eno najpomembnejših italijanskih srečanj klasične glasbe. Operne predstave potekajo v Teatru Alighieri, koncerti pa v Palazzo Mauro de André, pa tudi v starodavni baziliki San Vitale in baziliki Sant'Apollinare in Classe. Glasbeni vodja Chicaškega simfoničnega orkestra [[Riccardo Muti]], dolgoletni prebivalec mesta, redno sodeluje na festivalu, ki vabi orkestre in druge izvajalce z vsega sveta. == Ravena v literaturi == [[File:Giovanni Mochi - Dante Alighieri in atto di presentare Giotto a Guido da Polenta.jpg|thumb|right|''Dante Alighieri predstavlja Giotta Guidu da Polenta'', slika Giovannija Mochija (19. stoletje), Galleria d'Arte Moderna, Firence]] ;Pre-1800 * Dante je po izgnanstvu iz rodnih Firenc večino svojega življenja preživel v Raveni, mesto pa omenja v pesmi v ''Peklu'' ''[[Božanska komedija|Božanske komedije]]''. * Tudi v 16. stoletju [[Nostradamus]] navaja štiri prerokbe: ** "Magnavacca (kanal) v Raveni v velikih težavah, kanali s petnajstimi zapornicami pri Fornaseju", v zvezi s petnajstimi francoskimi saboterji.<ref>{{navedi knjigo |title=Nostradamus |last=Jones |first=Tom |publisher=Dorrance Publishing |location=Pittsburgh, PA |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=2NxuxGqHyJ0C |isbn=9781434918239}}</ref> ** Kot prizorišče bitke, ki sega do Perugie, in svetega pobega po njej, kjer so gnile konje prepuščene jesti ** V zvezi z ugrabitvijo dame "blizu Ravene" in nato lizbonskega legata, ki je zasegel 70 duš na morju ** Ravena je ena od treh podobno imenovanih pretendentov za rojstvo tretjega in zadnjega Antikrista, ki zasužnji Slovenijo (glej Ravne na Koroškem) <ref>{{navedi knjigo |title=The Complete Prophesies of Nostradamus |author=Reading, Mario |year=2009 |publisher=Watkins Publishing |location=London |url=https://books.google.com/books?id=GzvcTC3ck8YC |isbn=9781906787394}}</ref> * Ravena je prizorišče drame ''The Witch'' Thomasa Middletona (1580–1627) ;Post-1800 * [[George Noel Gordon Byron|Lord Byron]] je med letoma 1819 in 1821 živel v Raveni, ki ga je vodila ljubezen do lokalne aristokratske in poročene mlade ženske Terese Guiccioli. Tu je nadaljeval ''Don Juana'' in napisal ''Ravennski dnevnik'', ''Moj slovar'' in ''Spomine''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.turismo.ra.it/contenuti/index.php?t=scrittori&id=21&cat=3 |title=Sito Ufficiale – Ufficio Turismo del Comune di Ravenna – I grandi scrittori |publisher=Turismo.ra.it |access-date=2009-05-06}}</ref> * Ravena je lokacija, kjer Lionel, protagonist postapokaliptičnega romana [[Mary Shelley]] ''Zadnji človek'', pride na obalo, potem ko je izgubil svoje spremljevalce zaradi zavijajočega neurja v Egejskem morju. * [[Oscar Wilde]] (1854–1900) je leta 1878 napisal pesem ''Ravenna''.<ref>[http://www.infomotions.com/etexts/literature/english/1800-1899/wilde-ravenna-609.htm ''Ravenna'']</ref> * Simbolist, lirski pesnik [[Aleksander Blok]] (1880–1921) je napisal pesem z naslovom ''Ravenna'' (maj–junij 1909), ki jo je navdihnila njegova italijanska pot (pomlad 1909). * Med svojimi potovanji je nemški pesnik in filozof [[Hermann Hesse]] (1877–1962) naletel na Raveno in se navdušil za pisanje dveh mestnih pesmi. Imata naslov ''Ravenna'' (1) in ''Ravenna'' (2). * Pesem [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliota]] (1888–1965) ''Lune de Miel'' (napisana v francoščini) opisuje par na medenih tednih iz Indiane, ki spi nedaleč od starodavne bazilike Sant' Apollinare in Classe (tik pred Raveno), znane po izrezljanih kapitelih, stebrih, ki prikazujejo listje akanta, ki ga udari veter, za razliko od listov v mirovanju na podobnih stebrih drugod. * [[John Ronald Reuel Tolkien |J. R. R. Tolkien]] (1892–1973) je morda svoje mesto Minas Tirith vsaj delno utemeljil na Raveni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/23/jrr-tolkien-middle-earth-annotated-map-blackwells-lord-of-the-rings?CMP=fb_gu |title=Tolkien's annotated map of Middle-earth discovered inside copy of Lord of the Rings |website=TheGuardian.com |date=23 October 2015}}</ref> == Ravena v filmu == [[Michelangelo Antonioni]] je iz leta 1964 posnel svoj film ''Rdeča puščava'' (''Deserto Rosso'') znotraj industrializiranih območij doline Pialassa. ==Pobratena mesta== Ravena je pobratena z:<ref>{{navedi splet |title=Città gemellate |url=http://www.comune.ra.it/La-Citta/Rapporti-internazionali/Citta-gemellate |website=comune.ra.it |publisher=Ravenna |language=it |access-date=2021-03-28 |archive-date=2016-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311024507/http://www.comune.ra.it/La-Citta/Rapporti-internazionali/Citta-gemellate |url-status=dead }}</ref> *{{zastava|Anglija}} [[Chichester]], Združeno kraljestvo, od 1996 *{{zastava|Nemčija}} [[Speyer]], od 1989 *{{zastava|Francija}} [[Chartres]], od 1957 == Pomembni prebivalci == * Valentinijan III (419-455), rimski cesar * Arcangelo Corelli (1653-1713), baročni violinist in skladatelj * Tullio Bassi (r. 1937), italijanski izdelovalec violin * Peter Damian (ok. 988 - 1072 ali 1073), katoliški svetnik in kardinal * Francesco Ingoli (1578-1649), teatski znanstvenik, odvetnik in Galilejev prepirnik * Francesca da Rimini (1255 - ok. 1285), zgodovinska oseba * Guido I da Polenta († 1310), vladar Ravenne * Romolo Gessi (1831-1881), raziskovalec * Romuald (с. 951 - ok. 1025/27), opat, ustanovitelj kamaldolskega reda * Marco Dente (1493-1527), graver * Giuseppe Vitali (1875-1932), matematik * Evangelista Torricelli (1606-1647), fizik in matematik * Luigi Rossini (umetnik) (1790–1857) == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Ravenna}} {{Wikivoyage|voy=Ravenna|Ravenna}} * [http://www.newadvent.org/cathen/12662b.htm ''Catholic Encyclopedia'':] Ravenna's early history and its monuments * [http://www.cambridge.org/us/knowledge/isbn/item2715035/?site_locale=en_US Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010).] * [http://www.turismo.ravenna.it/ Uradna spletna stran turističnega urada] {{Province of Ravenna}} {{Unescova svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Ravena| ]] {{normativna kontrola}} oi2aizglpd7lshpjyzowou0xcgopoe0 0 230487 6721344 6718287 2026-07-29T05:02:39Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Andrew Norman | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 2001–2010, 2011/12, 2013–2015 | High ranking = 42 ([[Svetovna snuker lestvica 2007/08|2007/08]]) | Prize money = 121.043 [[Funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Andrew Norman - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Andrew-Norman/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}</ref> | High break = 133 <small>([[2006 Grand Prix (snuker)|2006 Grand Prix kvalifikacije]])</small> | Century break = 27<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Osmina finala:<small>([[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prix 2005]], [[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix 2006)]]</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = }} '''Andrew Norman''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[27. junij]] [[1980]], [[Yeovil]], [[Somerset (grofija)|Somerset]], [[Anglija]]. ==Kariera== Norman živi v [[Bristol]]u. Najboljša do sedaj je bila zanj sezona [[Snuker 2006/07|2006/07]], po kateri je dosegel tudi najvišjo uvrstitev na jakostni lestvici v karieri: 42. mesto. V tej sezoni in nekaterih prej in kasneje je bil znan po zelo konstantnih predstavah, njegova najboljša dosežka na jakostnih turnirjih sta dve osmini finala na turnirju [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]], v letih [[Grand Prix 2005 (snuker)|2005]] in [[Grand Prix 2006 (snuker)|2006]]. V sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] ni bil najbolj uspešen, saj si je s skromnimi predstavami priboril le 74. mesto na svetovni jakostni lestvici v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]]. ==Zasebno življenje== Norman včasih med poletjem dela kot voznik poltovornjaka za svojega sponzorja, dostavno podjetje Hills Delivery. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7959.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.onqpromotions.co.uk/players/AndrewNorman.html Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110818024421/http://www.onqpromotions.co.uk/players/AndrewNorman.html |date=2011-08-18 }} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Norman, Andrew}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] ncelp9gg5xji6giqsghqpt2l2w1orh1 0 230492 6721343 6718290 2026-07-29T05:00:50Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Chris Norbury |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 2005–2007, 2009/10, 2013–2015 | High ranking = 62 <small>([[Snooker world rankings 2006/2007|2006/07]])</small><ref name="2006/2007 rankings">{{navedi splet|title=Official Rankings|url=http://www.worldsnooker.com/official_rankings.htm|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|work=worldsnooker.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070329134708/http://www.worldsnooker.com/official_rankings.htm|archivedate=29 March 2007}}</ref> | Prize money = 300.431 [[funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Chris Norbury – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Chris-Norbury/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}</ref> | High break = 135 <small>([[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix 2006]])</small> | Century break = 24<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Last 32 <small>([[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prix 2005]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = }} '''Chris Norbury''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[14. avgust]] [[1986]], [[Accrington]], [[Anglija]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/player_list-9391.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.global-snooker.com/Chris-Norbury.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131220062909/http://www.global-snooker.com/Chris-Norbury.asp |date=2013-12-20 }} {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/chris-norbury/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Norbury, Chris}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] qr74qhqfi43lyoz8jceyc3ngbb1z3oq 0 230529 6721350 6651714 2026-07-29T05:23:37Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Judd Trump |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = The Juddernaut<br>The Ace in the Pack | Professional = 2005– | High ranking = [[Svetovno prvenstvo v snukerju|1]] (številka ena) | Prize money = [[funt šterling|£]]2.369.014<ref name="prizemoney">{{navedi splet|title=Prize Money - All-time, Professional|url=http://www.cuetracker.net/Statistics/Prize-Money/Won/All-time|publisher=CueTracker - Snooker Database|accessdate=16 April 2017}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>(3 krat)</small> | Century break = 466<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=16 April 2017|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 7 | Minor wins = 4 | Other wins = 5 | World champ = }} '''Judd Trump''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[21. avgust]] [[1989]], [[Whitchurch, Bristol|Whitchurch]], [[Bristol]], [[Anglija]]. Trump je postal profesionalec leta 2005, ko je imel za sabo že zelo uspešno mladinsko kariero. Najboljši dosežek na jakostnih turnirjih doslej mu je uspel leta 2008 na turnirju [[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prix]], tedaj je nastopil v polfinalu. Znan je po napadalni igri. <ref>[http://www.147.com/index.php/judd-trump Profil na 147.com] {{ikona en}}</ref> == Amater == Trump ima za sabo odlično mladinsko kariero, saj je osvojil angleško prvenstvo do 13 in do 15 let, prav tako se je pri zgolj 14 letih uvrstil v polfinale Svetovnega prvenstva do 21 let. Pri isti starosti je postal tudi najmlajši igralec v zgodovini športa, ki mu je med tekmovalnim dvobojem uspel niz 147 točk, s čimer je po starosti potolkel rekord [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] iz leta 1991. <ref>[http://uk.eurosport.yahoo.com/20022009/58/right-cue-judd-trump.html Predstavitev Judda Trumpa] {{ikona en}}</ref> == Poklicna kariera == Poklicnim igralcem se je pridružil leta 2005 in se že v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] predstavil svetovni karavani. V zgodovino se je zapisal kot najmlajši igralec doslej, ki se je uvrstil v prvi krog glavnega dela katerega od jakostnih turnirjev. To mu je uspelo na turnirju [[Welsh Open 2006 (snuker)|Welsh Open]], tedaj je štel 16 let. Med najboljših 48 igralcev se je uvrstil še na enem jakostnem turnirju, turnirju [[China Open (snuker)|China Open]], le da se zaradi razlik v formatih obeh turnirjev tedaj ni uvrstil v prvi krog glavnega dela turnirja, temveč v zadnji krog kvalifikacij. Tam je moral priznati premoč [[Michael Holt (snuker)|Michaelu Holtu]], izid je bil 4-5. Leta 2007 se je vnovič zapisal v zgodovino športa, saj se je prebil na glavni del turnirja [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnega prvenstva]]. To mu je uspelo z zmago v dvoboju zadnjega kroga kvalifikacij, v katerem je z bil 10-5 boljši od tajskega igralca [[James Wattana|Jamesa Wattanaja]]. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadar koli nastopil na glavnem delu turnirja Svetovnega prvenstva, prav tako pa je postal tudi eden od štirih 17-letnikov doslej, ki so se uspeli uvrstiti na Svetovno prvenstvo. Pred njim je to uspelo [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]] in [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]], leto kasneje pa še kitajskemu upu [[Liu Chuang|Liuju Chuangu]]. Na prvenstvu 2007 se je Trump tako v prvem krogu pomeril s šestopostavljenim [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunom Murphyjem]], ki je napredoval v drugi krog z izidom 10-5, čeprav je sredi dvoboja Trump že vodil s 6-5. Če je v sezoni 2006/07 pisal zgodovino športa, mu to ni uspelo v sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]], saj ni nadgradil svoje forme v prejšnji sezoni in se je v celotni sezoni uvrstil med najboljših 32 igralcev le na enem od jakostnih turnirjev, to mu je uspelo na turnirju [[Welsh Open 2008 (snuker)|Welsh Open]], na katerem ga je z rezultatom 5-2 izločil [[Joe Swail]]. Blizu je bil sicer vnovičnji uvrstitvi na glavni del turnirja [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovnega prvenstva]], a je v zadnjem krogu kvalifikacij z 9-10 znova podlegel proti Joeju Swailu, čeprav je vodil že z 9-7. Kazalci pa so se v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] za Trumpa obrnili navzgor, saj se je uvrstil na glavni del prvih štirih jakostnih turnirjev v sezoni. Na [[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prixu]], tretjem jakostnem turnirju sezone, mu je tudi uspel najboljši dosežek na jakostnih turnirjih doslej: uvrstitev v polfinale. Najprej se je po odpovedi [[Graeme Dott|Graema Dotta]] prebil v drugi krog, nato pa ga je zmaga nad [[Joe Perry (snuker)|Joejem Perryjem]] (5-2) ponesla še en krog višje - v četrtfinale. <ref>[http://www.worldsnooker.com/royal_london_watches_grand_prix_news-8321.htm?tid=113 Vrhunski Trump] {{ikona en}}</ref> Največja zmaga pa ga je še čakala, saj je v četrtfinalu z izidom 5-4 domov poslal trikratnega svetovnega prvaka [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]]. Njegovo pot na tem turnirju je nato zapečatil kasnejši zmagovalec [[John Higgins (snuker)|John Higgins]], ki je v polfinalu slavil s 6-4. V kvalifikacijah za [[Prvenstvo Bahrajna 2008]] je odpravil dvakratnega svetovnega prvaka [[Mark Williams (snuker)|Marka Williamsa]], nato pa je na glavnem delu turnirja hitro izpadel proti [[Mark Allen (snuker)|Marku Allenu]] (1-5). Januarja isto sezono je nastopil tudi na nejakostnem povabilnem turnirju [[Masters Snuker 2009|Masters]], katerega se je udeležil kot edini kvalifikant (predhodno je osvojil kvalifikacijski turnir [[Masters Qualifiers]]). Že v wildcard krogu Mastersa je bil zanj znova usoden [[Mark Allen (snuker)|Mark Allen]], izid je bil 4-6. Še drugo leto zapored si ni uspel zagotoviti mesta na glavnem delu turnirja Svetovnega prvenstva, saj je kljub vodstvu s 6-3 v zadnjem krogu kvalifikacij izgubil proti [[Stephen Lee|Stephenu Leeju]] z 8-10. Lee je sicer njun dvoboj označil za lokalni derbi, saj Lee prihaja iz [[Trowbridge|Trowbridga]], Trump pa iz bližnjega [[Bristol]]a. Lee je prav tako komentiral, da Trump med dvobojem ni ohranjal tradicije opravičevanja nasprotniku za srečne zadetke, in svoje misli zaključil z besedami: »Vse, kar sem v zadnjih petih letih slišal, je bilo, kako dober je. Danes je zapravil vodstvo 6-3 in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.« <ref>[http://www.walesandwest.com/sport/wales/090309_SNOOKER%20WORLD%20CHAMPIONSHIPS%20-%20WILLIAMS%20CLAIMS%20CRUCIBLE%20PLACE.html Kvalifikacije za Svetovno prvenstvo - Williams že na prvenstvu] {{ikona en}}</ref> Sezono [[Snuker 2008/09|2008/09]] je končal na 30. mestu [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvice]], s čimer se je prvič v karieri prebil med najboljših 32 igralcev sveta. Trump se je prav tako kvalificiral na [[Premier League Snuker 2009]], tako da je nastopil na prizoriščih v Exeterju in Weston-Super-Mareju, oboje je blizu njemu domačemu Bristolu. == Osvojeni turnirji == === Nejakostni turnirji === * [[Masters Qualifiers|Masters Qualifying Event]] - 2008 * [[Championship League]] - 2009 == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/player_list-9926.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://global-snooker.com/Judd-Trump.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091130004335/http://www.global-snooker.com/Judd-Trump.asp |date=2009-11-30 }} {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/judd-trump/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Judd}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] ifpcnmr4ab7rzzrs7hh4kdljb2cqfdo 0 230531 6721345 6248241 2026-07-29T05:03:28Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Lee Page |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = | Professional = 2006/07, 2009/10, <br /> 2013–2015 | High ranking = 91 <small>(junij–julij 2014)</small><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the 2014 Wuxi Classic |date=30 June 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] | url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0,,13165~180886,00.pdf |format=PDF |accessdate=1 July 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140701181005/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0%2C%2C13165~180886%2C00.pdf |archivedate= 1 July 2014 |df= }}</ref> | Prize money = [[funt šterling|£]]11.901<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Lee Page – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Lee-Page/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}</ref> | High break = 121 <small>([[World Snooker Tour#Q School|Q School]] 2013 Event 1)</small><ref>{{navedi splet|title=2013 Q School – Event 1 – Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/Q-School-Event-1/2013/748/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}</ref> | Century break = 6<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Last 64 <small>([[Wuxi Classic 2014]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Lee Page''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[11. junij]] [[1987]], [[Redditch]], [[Anglija]]. ==Kariera== Page se je prvič pridružil karavani v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]], a je nato v njej dosegal preskromne rezultate, zato je iz karavane za naslednjo sezono izpadel. Vnovič se je kvalificiral vanjo za sezono [[Snuker 2009/10|2009/10]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-9877.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/lee-page/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} *[http://www.global-snooker.com/Lee-Page.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120902090539/http://www.global-snooker.com/Lee-Page.asp |date=2012-09-02 }} {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Page, Lee}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] 8w7entkpvj07njpusx1wyjonref46kq 0 230601 6721346 6248280 2026-07-29T05:04:12Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721346 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Stuart Pettman |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 1992–2011 | High ranking = 35 <small>(maj–julij 2010)</small><ref>{{navedi splet |work=worldsnooker.com |title=World rankings after 2010 PTC1 |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] | url=http://www.worldsnooker.com/site_files/latest%20world%20rankings.pdf |format=PDF |accessdate=2 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100704222815/http://www.worldsnooker.com/site_files/latest%20world%20rankings.pdf|archivedate=4 July 2010}}</ref> | Prize money = 246.245 [[Funt šterling|GBP]] | High break = 142 <small>([[Thailand Masters 2001]], [[China Open 2009 (snuker)|China Open 2009]])</small> | Best finish = Polfinale:<br>[[China Open 2009 (snuker)|China Open 2009]] | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Stuart Pettman''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[24. april]] [[1975]], [[Preston]], [[Lancashire]], [[Anglija]]. ==Kariera== Pettman živi v [[Preston]]u. V karieri se je dvakrat uspel prebiti na glavni del [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]], v letih [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2003|2003]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2004|2004]]. Na prvenstvu leta 2004 je v petem krogu kvalifikacij premagal [[Shaun Murphy (snuker)|Shauna Murphyja]] in v šestem [[Marco Fu|Marca Fuja]], oba sta danes med najboljšimi osmimi igralci sveta po jakostni lestvici. Zatem je v prvem krogu glavnega dela prvenstva sicer izgubil proti [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]] z 2-10. Leta 2003 je, podobno kot leto kasneje, v prvem krogu izpadel z izidom 2-10, tedaj proti [[Mark J. Williams|Marku Williamsu]]. Preden se je uvrstil v svojo prvo osmino finala katerega od jakostnih turnirjev v karieri, je desetkrat izpadel v šestnajstini finala jakostnih turnirjev. Sezono [[Snuker 2007/08|2007/08]] je odprl z uvrstitvijo v osmino finala turnirja [[Shanghai Masters 2007 (snuker)|Shanghai Masters 2007]]. Na turnirju je dobil 4 dvoboje, in nato še petega po predaji [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], preden je priznal premoč [[Stuart Bingham|Stuartu Binghamu]], ki je slavil z izidom 5-4. Že na naslednjem jakostnem turnirju sezone, [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prixju]], je ponovil odlično igro s prejšnjega turnirja in dobil vseh 7 dvobojev v svoji kvalifikacijski skupini. V skupini na glavnem delu turnirja je vnovič prikazal solidno igro, a ni iztržil ničesar več od nehvaležnega tretjega mesta (za Murphyjem in Fujem). Njegova forma je po Grand Prixju upadla in do leta 2009 ni dosegel vidnejših rezultatov. Leta 2009 pa se mu je zgodil turnir [[China Open 2009 (snuker)|China Open]], na katerem se je prvič v karieri prebil v polfinale jakostnega turnirja. To mu je uspelo po zmagah nad [[Mark Allen (snuker)|Markom Allenom]], [[Allister Carter|Alijem Carterjem]] in [[Graeme Dott|Graemom Dottom]]. Izločil ga je kasnejši zmagovalec turnirja [[Peter Ebdon]] z izidom 6-1. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/player_list-8826.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Pettman, Stuart}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] m5bk28xagq4olztvs1dlz4o49jq1ftx 0 232289 6721347 6718317 2026-07-29T05:04:48Z Yerpo 8417 slovenjenje 6721347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Mick Price |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname= The Postman<ref name="Snooker Scene Blog (2009, Mick Price)">Snooker Scene Blog. 2009. ''Past Masters #3''. [Online] (Updated 2009) Available at: [http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html][Accessed 5 December 2010]. Archived at</ref> | Professional= 1988-2001 | High ranking= 21 (1995/1996) | Best finish= Polfinale <small>([[Malta Cup|European Open]] 1993)</small> | Prize money= £258.499<ref name="#1">http://www.cuetracker.net/Players/Mick-Price/Career-Total-Statistics</ref> | High break= 141 (Benson & Hedges Championship 1994) | Century break= 29<ref name="#1"/> }} '''Mick Price''', [[angleži|anglešk]]i igralec [[snuker]]ja, * [[2. junij]] [[1966]]. Price je najbolj poznan po tem, da je bil nasprotnik [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovnega prvenstva 1997]], saj je O'Sullivan med njunim dvobojem dosegel najhitrejši [[niz 147 točk]] v zgodovini.<ref name="BBC 2001">{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1307439.stm|title=Ta grenak občutek|date=2001-05-01|publisher=BBC Sport|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> Za niz je potreboval le 5 minut in 20 sekund, kar pomeni, da si je O'Sullivan za vsak udarec v povprečju vzel 9 sekund. Price se je uvrstil tudi na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1992|Svetovni prvenstvi leta 1992]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|leta 1996]]. Leta 1992 je v prvem krogu premagal [[Dennis Taylor|Dennisa Taylorja]] z 10-6<ref name="Times 1992">{{navedi novice|title=Price utišal Taylorja|date=1992-04-02|publisher=[[The Times]]|pages=25|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> in se v drugem krogu pomeril z [[Alan McManus|Alanom McManusom]] in izgubil z 10-13. Leta 1996 pa je izpadel že v prvem krogu, tedaj je moral vnovič priznati premoč Alanu McManusu, izid je bil 8-10. Na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] je bil najvišje v sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]], ko je držal 21. mesto. {{navedi vir}} V najboljši dvaintrideseterici jakostne lestvice je ostal do izpada leta 1999.<ref name="Coventry 1992">{{navedi splet|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|title=Čas se mi izteka|date=1999-01-11|publisher=Coventry Evening Telegraph|accessdate=2008-04-30|archive-date=2012-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019171609/http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Od upokojitve dalje je zaposlen na Trening kolidžu Arthurja Ranka v [[Kenilworth]]u. ==Sklici== {{sklici}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Price, Mick}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] e5ld9p45xg6isoz4x2o8tuo9uucl9zc 6721348 6721347 2026-07-29T05:05:02Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Mick Price (snooker)]] na [[Mick Price (snuker)]]: Slovenjenje naslova 6721347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Mick Price |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname= The Postman<ref name="Snooker Scene Blog (2009, Mick Price)">Snooker Scene Blog. 2009. ''Past Masters #3''. [Online] (Updated 2009) Available at: [http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html][Accessed 5 December 2010]. Archived at</ref> | Professional= 1988-2001 | High ranking= 21 (1995/1996) | Best finish= Polfinale <small>([[Malta Cup|European Open]] 1993)</small> | Prize money= £258.499<ref name="#1">http://www.cuetracker.net/Players/Mick-Price/Career-Total-Statistics</ref> | High break= 141 (Benson & Hedges Championship 1994) | Century break= 29<ref name="#1"/> }} '''Mick Price''', [[angleži|anglešk]]i igralec [[snuker]]ja, * [[2. junij]] [[1966]]. Price je najbolj poznan po tem, da je bil nasprotnik [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovnega prvenstva 1997]], saj je O'Sullivan med njunim dvobojem dosegel najhitrejši [[niz 147 točk]] v zgodovini.<ref name="BBC 2001">{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1307439.stm|title=Ta grenak občutek|date=2001-05-01|publisher=BBC Sport|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> Za niz je potreboval le 5 minut in 20 sekund, kar pomeni, da si je O'Sullivan za vsak udarec v povprečju vzel 9 sekund. Price se je uvrstil tudi na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1992|Svetovni prvenstvi leta 1992]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|leta 1996]]. Leta 1992 je v prvem krogu premagal [[Dennis Taylor|Dennisa Taylorja]] z 10-6<ref name="Times 1992">{{navedi novice|title=Price utišal Taylorja|date=1992-04-02|publisher=[[The Times]]|pages=25|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> in se v drugem krogu pomeril z [[Alan McManus|Alanom McManusom]] in izgubil z 10-13. Leta 1996 pa je izpadel že v prvem krogu, tedaj je moral vnovič priznati premoč Alanu McManusu, izid je bil 8-10. Na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] je bil najvišje v sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]], ko je držal 21. mesto. {{navedi vir}} V najboljši dvaintrideseterici jakostne lestvice je ostal do izpada leta 1999.<ref name="Coventry 1992">{{navedi splet|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|title=Čas se mi izteka|date=1999-01-11|publisher=Coventry Evening Telegraph|accessdate=2008-04-30|archive-date=2012-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019171609/http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Od upokojitve dalje je zaposlen na Trening kolidžu Arthurja Ranka v [[Kenilworth]]u. ==Sklici== {{sklici}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Price, Mick}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] e5ld9p45xg6isoz4x2o8tuo9uucl9zc 0 237990 6721247 6706722 2026-07-28T14:45:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721247 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Turk}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Alojzij Turk | honorific-suffix = | native_name = Alojz Turk (ali Alois Turk)<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref><ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/precna/04117/?pg=290|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04117 {{!}} Prečna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-09|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = Alojzij-Turk-1980.jpeg | | image_size = 210px | alt = | caption = Alojz Turk 1980, ko je postal nadškof | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = [[4. marec]] [[1980]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[20. april]] [[1980]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Gabrijel Bukatko]] | opposed = | successor = [[Franc Perko]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[8. julij]] [[1934]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Gregorij Rožman]] | consecration = [[20. april]] [[1980]]<br>[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|v Cerkvi sv. Antona na Rdečem križu]] | consecrated_by = [[nadškof]] [[Michele Cecchini|Cecchini]], [[Apostolska nunciatura v Jugoslaviji|nuncij v Jugoslaviji]] in naslovni nadškof [[Oglej|Oglejski]]<br>[[nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]] [[Franjo Kuharić|Kuharić]]<br>[[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Alojzij Šuštar|Šuštar]]<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1909|11|21}} | place of birth = [[Bršljin]] ([[Kranjska]], [[Avstro-Ogrska]]) | date of death = {{Death date and age|1995|04|20|1909|11|21}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Pokopališče]] Ločna v [[Novo mesto|Novem mestu]] | tomb = [[Ločna]] ([[Novo mesto]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Anton Turk, kmet<br>Marija r. Potočar, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi734496/|title=Turk, Alojzij (1909–1995)|publisher= Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|author=Marijan Smolik|place=Ljubljana|language=sl|date=1982|accessdate=3. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] | motto = „Non recuso laborem!”<br>„I do not refuse the labor“<br>'''''Ne branim se dela!'''''<br>Geslo sv. Martina<ref>{{cite web|url=https://www.stlouisreview.com/story/serve-the-lord-with-gladness-lord-i-do-not-refuse-the-labor/|title= SERVE THE LORD WITH GLADNESS - ‘Lord, I do not refuse the labor’|publisher= St. Louis Review|author=Archbishop Mitchell T. Rozanski|place=|language=en|date=6. november 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Alojzij Turk''' (tudi '''Alojz Turk''' ali '''Alois Turk''')<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref><ref name=":99"/> [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[Beograd|beograjski]] [[nadškof]], * [[21. november]] [[1909]], [[Bršljin]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]] † [[20. april]] [[1995]], [[Ljubljana]].<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/|title=Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=26. april 1995|accessdate=1. oktober 2025}}</ref> == Življenje in delo == === Družina in izobrazba === Alojzij Turk se je rodil v 21. novembra 1909 v [[Bršljin]]u pri [[Novo mesto|Novem mestu]] kot "srednji" izmed osmih otrok pod imenom Alojz, ki ga je redno uporabljal. Vpisan pa je bil kot Alois. ''Alois'' Turk je 17. maja 1992 na podlagi odločbe Oddelka za notranje zadeve Občine Novo mesto uradno spremenil svoje ime iz ''Alois'' v ''Alojz''. Sprememba je zabeležena tudi v rojstni in krstni knjigi župnije Prečna.<ref name=":99" /> Slovenski viri ga navadno imenujejo ''Alojzij''. Njegov oče Anton Turk je bil kmet, mati Marija r. Potočar pa gospodinja.<ref>{{cite web|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi734496/|title=Slovenska biografija: Turk, Alojzij (1909–1995)|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|author=Marijan Smolik|place=Ljubljana|language=sl|date=1982|accessdate=3. oktober 2025}}</ref> Krščen je bil v [[Župnija Prečna|župniji Prečna]] 23. novembra.<ref name=":99" /> V ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je hodil v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Kot [[dijak]] je izstopal po vnemi za učenje tujih jezikov in tudi po navdušenem sodelovanju v katoliših mladinskih društvih.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk - pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> Po [[matura|maturi]] 1929 je vpisal študij [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]], na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]], (1929–1934) kjer se je pod vplivom odličnih profesorjev, zlasti [[Aleš Ušeničnik|Aleša Ušeničnika]] in najboljšega poznavalca "Vzhodnega vprašanja" [[Fran Grivec|Frana Grivca]] navdušil za [[ekumenizem|ekumensko]] delo, ki ga je čakalo na [[Balkan]]u.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk - pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> 1934 ga je [[Sveto mašniško posvečenje|v duhovnika posvetil]] [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]].<ref>{{cite web|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/turk-alojzij/|title=Turk, Alojzij|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> === Dušnopastirsko delovanje === ==== Namesto Indije Makedonija ==== Najprej si je želel oditi v misijone v [[Indija|Indijo]]. Že pred novo mašo pa se je srečal pri [[lazaristi|lazaristih]] na Taboru s svetniškim škofom [[Janez Frančišek Gnidovec|Janezom Gnidovcem]], ki ga je povabil v [[Makedonija|Makedonijo]].<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/237/oddaje/33155/spominjamo-se-20-april-msgr-alojzij-turk.htm|title=Spominjamo se, 20. april — msgr. Alojzij Turk|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. april 2021|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> Na njegove mile prošnje in prepričevanje, da je zaradi pomanjkanja delavcev v Gospodovem vinogradu mnogo duš v nevarnosti pogubljenja, ga je [[Skopje|skopsko]]-[[Prizren|prizrenski]] [[škof]] Gnidovec, ki se je ravno takrat mudil v [[Ljubljana|Ljubljani]], da bi navdušil mlade duhovnike za delo na velikem področju [[diaspora|diaspore]] — uspel pregovoriti za Balkan. Turk se je takoj odzval; njegova odločitev je bila nagla, a ne prenagljena in je nikoli ni obžaloval: nepreklicno in neomajno je ostal zvest dani besedi. Tak je bil po značaju: odločen do sebe, pa tudi do drugih; strog in asketsko zahteven do sebe, enako do drugih. Tako korenitost je zahteval tudi pozneje kot nadškof od svojih sodelavcev, ki mu niso mogli vedno slediti. S težavo se je vživljal v drugačno miselnost mlajšega rodu, pa tudi v nove okoliščine in dogajanje okoli tragičnega [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]], ki je bilo povezano z bratomorno [[državljanska vojna|državjansko vojno]] in posledično s pojemanjem [[Jugoslavija|jugoslovanske]] miselnosti. Dogodki okoli njegovega novega dijasporsko-misijonskega poslanstva pa so si bliskovito sledili, saj ga je spodbujala gorečnost za reševanje neumrljivih duš. Posvečen je bil 8. julija 1934 v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljanski stolnici]]; naslednjo nedeljo, 15. julija, je pel novo mašo v [[Župnija Prečna|župnijski cerkvi v Prečni]], kjer so razumevajoči farani zbrali lepo vsoto za njegovo bodoče delovanje, ki bo potekalo v revščini in odpovedi; 29. julija pa je že sedel na vlak za [[Skopje]], kjer ga je škof Gnidovec predstavil vernikom, češ da je on župnik, novomašnik pa kaplan; župnik bo vodil škofijske posle, kaplan pa župnijske. V resnici pa je bil njegov delokrog mnogo širši: postal je namreč katehet za vse osnovne, srednje in strokovne šole po celi skopski škofiji, ki je obsegala v tistem času tudi Kosovo in Sandžak ter celo del Črne gore (ne samo Skopske, ampak tudi tiste prave). Škof mu je priskrbel prost vstop v vojašnice: vojake, vernike in zlasti bolnike je na tem obširnem področju obiskoval vsaj za [[Božič]] in [[Velika noč|Veliko noč]].<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk — pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> ==== Ekumensko delovanje ==== Iz ljubljanskega bogoslovja je izšel ves navdušen za zedinjenje kristjanov. Pričakoval je veliko več sodelovanja, vendar je kmalu občutil vpliv velesrbskega liberalnega nacionalizma, ki je hromil tudi kakršnokoli napredovanje vrha [[SPC]] v smeri večjega zbliževanja s katoličani in drugimi kristjani. Kot duhovnik je doživljal veliko nasprotovanja in nerazumevanja iz istih razlogov; pozneje pa kot škof kljub velikemu trudu in prijateljskim osebnim odnosom ni dosegal želenih uspehov v zvezi z uresničevanjem [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskega]] [[ekumenizem|ekumenizma]]; na splošno je prepoznaten ravno po tem svojem stalnem in zavzetem prizadevanju: graditi mostove razumevanja med Zahodom in Vzhodom. Kjub številnim predsodkom zoper katoličane pa je kot mlad duhovnik med preprostim ljudstvom na slovanskem Jugu postajal tako priljubljen, da so ga v svoje hiše vabili tako pravoslavni kot muslimani, češ da so tudi oni njegovi.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk - pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> V Skopski škofiji je Turk deloval od 1934 do 1938 in ponovno od 1942 do 1954. V [[diaspora|diaspori]] je na prvem mestu obiskoval katoliške družine, zlasti [[Slovenci|Slovence]] in [[Hrvati|Hrvate]], ki so tja prišli zaradi službe ali kot begunci pred [[fašizem|fašizmom]] iz [[Istra|Istre]] in [[Slovensko primorje|Slovenskega primorja]]. V [[Ohrid]]u je med drugim ustanovil dušnopastirsko središče za tamkajšnje katoličane, pretežno [[Dalmatinec|Dalmatince]]. Od 1941–54 je vodil katoličane v [[Makedonija|Makedoniji]] kot škofov namestnik; 1952 pa je dobil dovoljenje za opravljanje bogoslužja po vzhodnem obredu (biritualec) in je postal tudi [[generalni vikar]] [[Škofija Križevci|Križevske škofije]] za katoličane [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnega obreda]].<ref>{{cite web|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi734496/|title=Slovenska biografija: Turk, Alojzij (1909–1995)|publisher= Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|author=Marijan Smolik|place=Ljubljana|language=sl|date=1982|accessdate=3. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/|title=Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=26. april 1995|accessdate=1. oktober 2025}}</ref> ==== Komunistično preganjanje ==== Šušljalo se je po [[Beograd]]u, da je njegovo [[ekumenizem|ekumensko]] delo v stikih z vodstvom [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonske pravoslavne Cerkve]] bilo tako uspešno, da so bili pripravljeni na priznanje [[papež|papeškega]] [[primat]]a; to zbliževanje pa ni ugajalo takratnim [[komunizem|komunističnim]] oblastem, še manj pa interesom [[SPC]], ki vse do najnovejših časov [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonske pravoslavne Cerkve]] niti ni hotela priznati. Ne čudi torej, da so takratne oblasti še za časa vsemogočne [[Aleksandar Ranković|Rankovićeve]] [[UDBA|UDBE]] nastopile izredno ostro. To preganjanje Katoliške Cerkve pa ni bilo omejeno samo na eno republiko, ampak se je dosledno izvajalo na celotnem področju takratne Jugoslavije: pravzaprav je na ta način Turk prišel z dežja pod kap; iz Makedonije so ga "samo" pregnali, v Sloveniji pa stvarno zaprli.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/jaz-bi-moral-poklekniti-pred-vami/|title=»Jaz bi moral poklekniti pred Vami«|publisher=Časnik.si|author=|place=|language=sl|date=2002|accessdate=12. februar 2026}}</ref> Januarja 1955 je bil Turk torej izgnan iz [[Republika Makedonija|Makedonije]] ter bil nato v Sloveniji brez dokazov za kako kaznivo dejanje 16 mesecev [[zapor|zaprt]]. V "gostoljubni" domovini je ostal do 1958. Hrvaška katoliška časopisna agencija IKA sicer piše, da je bil Turk zaprt tudi za časa [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]],<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/|title=Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=26. april 1995|accessdate=1. oktober 2025}}</ref> vendar tega ne potrjuje noben drug vir; poleg tega pa v Stari Jugoslaviji niso zapirali duhovnikov, posebno pa ne vojaških kuratov. Čeprav je bil pod pritiskom liberalne vlade v veljavi [[kancelparagraf]], ki je žugal prestopnikom z zaporno kaznijo, ni bil zaprt zategadelj noben duhovnik.<ref>Ivan Lazić: ''Pravni i činjenični položaj konfesionalnih zajednica u Jugoslaviji, Vjerske zajednice u Jugoslaviji. Zbornik radova.'' Zagreb 1970, 49.</ref> Tukaj omenjena ječa bi se verjetneje nanašala na obdobje po kapitulaciji Jugoslavije 1941. Med bolgarsko zasedbo Makedonije je namreč moral Turk za poldrugo leto duhovniško obleko zamenjati z jetniško, kar se mu je ponovilo za 16 mesecev še v osvobojeni [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref>{{cite web|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/ob-krki-zeleni-lepotici-odrascalo-devet-skofov|title=Ob Krki, zeleni lepotici, odraščalo devet škofov|publisher=Slovenske novice|author=Vladimir Jerman|place=|language=sl|date=9. februar 2012|accessdate=1. september 2025}}</ref> Obstaja veliko pisnih in ustnih virov — a namen tega članka ni, da bi to dokazovali — da je komunistična oblast hudo preganjala ne le katoličane, ampak tudi druge verske skupnosti. Tako so pod vladavino [[Josip Broz Tito|maršala Tita]] zlasti v povojnem obdobju do 1953, pa tudi še pozneje, dokler je deloval notranji minister [[Aleksandar Ranković|Ranković]] — bili zapirani mnogi redovniki, duhovniki in celo škofje.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/11731|title=Vjerski progoni u Jugoslaviji 1944. – 1953.: staljinizam u titoizmu|publisher=Hrčak-Srce|author=Katrin Boeckh|place=München|language=hr|date=16. februar 2006|accessdate=13. oktober 2006|archive-date=2023-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231202235409/http://hrcak.srce.hr/file/11731|url-status=dead}}</ref> O teh železnih časih — ko so imeli vladajoči oblastniki in še zlasti zagrizeni pripadniki UTBE dosledne vernike za drugorazredne državljane —, ni le enkrat, ampak celo večkrat javno spregovoril njegov naslednik [[Franc Perko]], ki je tudi sam kot duhovnik bil obsojen na petletno zaporno kazen, od česar je presedel po različnih zaporih vsaj tri leta. Po odsluženju vojaškega roka v [[Beograd]]u so ga namreč ujeli v besedi; samo zaradi nedolžne šale je bil pred vojaškim sodiščem obsojen za kaznivo dejanje [[besedni prekršek|besednega prekrška]].<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Čeprav je pod raznimi vladavinami veliko krivic in preganjanj pretrpel tudi Turk in je izredno rad pripovedoval dogodivščine iz svojega bogatega življenja, o preganjanjih ali preganjalcih ni črhnil niti besedice in o tem ni hotel govoriti niti v javnosti niti zasebno, češ da mora nekaj zaslug odnesti tudi na oni svet. Omejeval se je vse do konca življenja raje zgolj na svoje dušnopastirsko vsestransko in zanimivo delovanje v najrazličnejših okoliščinah med južnimi brati. [[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] [[Josip Ujčić|Ujčič]], ki so ga takratne oblasti upoštevale zaradi njegove izredno spravljive politike — je takrat rešil podobnih hudih razmer v ječi Turka ter ga povabil v [[Beograd]], podobno tudi salezijanca [[Vinko Sraka|Vinka Sraka]]. Ko so ga namreč ob novoletnem srečanju vprašali oblastniki, ali ima kako željo, je dejal nekako takole: "Primanjkuje mi duhovnikov; slišim pa, da sta v Sloveniji prav sedaj vsaj dva zaprta, ki bi mi v moji obsežni škofiji bila pripravljena pomagati." In je zaleglo: Sraka je postal župnik v velikanski župniji Srca Jezusovega v [[Niš]]u, Turk pa [[župnik]] osrednje in takrat stolne župnije Kristusa Kralja v [[Beograd]]u (1960). Postal pa je tudi član ekumenske komisije. Od 1964 je kot škofov delegat, sodnik in konzultor ali svetovalec sodeloval pri upravljanju beograjske nadškofije. 1950 je bil povišan v [[monsignor|monsignorja]], 1964 pa ga je [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] imenoval za [[prelat]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi734496/|title=Slovenska biografija: Turk, Alojzij (1909–1995)|publisher= Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|author=Marijan Smolik|place=Ljubljana|language=sl|date=1982|accessdate=3. oktober 2025}}</ref> ==== Čez hribe in doline ==== O njegovi apostolski vnemi govori tudi ohranjena fotografija, ki ga prikazuje kot mladega duhovnika, kako stoji ob konjičku z natovorjenim kolesom. Ob enem samem potovanju je ob obisku raztresenih katoličanov namreč večkrat deloma hodil peš, potem jahal na konju, po prehodnejši poti pa se vozil tudi s kolesom. To je objavljeno precej podrobno tudi v njegovi knjižici o Letnici, kjer je pod to sliko napisana podrobna razlaga, s kakšnimi težavami se je spopadal v tistem času katoliški dušobrižnik v diaspori, saj še ni bilo primernih cest kakor tudi ne prevoznih sredstev, [[telefon]]ov pa sploh ne: {| |- ! Turk kao misionar<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|place=Beograd|year=1973|publisher=Blagovest|page=39}}</ref> ! Turk kot misijonar |- | <blockquote>Da se pruži raštrkanim vjernicima u dijaspori potrebna duhovna pomoć trebalo je često kombinirati sva raspoloživa prometna sredstva — kako pokazuje gornja slika. Preko planina i točak je morao na konja (U 1935. g. u Sandžaku preko Zlatar pl.) </blockquote> | <blockquote> Da bi razkropljenim vernikom v diaspori zagotovili potrebno duhovno pomoč, je bilo pogosto treba združiti vsa razpoložljiva prevozna sredstva — kot kaže zgornja slika. Čez gore je bilo treba uporabiti celo kolo na konju (leta 1935 v [[Sandžak]]u prek [[Zlatar (planina)|planine Zlatarja]]). </blockquote> |} Ti hriboviti kraji so kljub boljšim prometnim zvezam še danes deloma neprehodni. Najvišja gora v pogorju Zlatar — Velika Krševa s 1625 m — stoji v današnji jugozahodni Srbiji in sicer kar med štirimi rekami z globokimi soteskami: [[Lim (reka)|Lim]], [[Uvac (reka)|Uvac]], [[Mileševka (reka)|Mileševka]] in [[Bistrica (reka, Bijelo polje)|Bistrica]]<ref>{{cite web|url=https://vukovisadunava.com/reke/rijeka-bistrica-bijelo-polje/|title=Rijeka Bistrica Bijelo Polje|publisher= Vukovi sa Dunava|author=Bekan|place=|language=bsl|date=6. april 2010|accessdate=8. oktober 2025}}</ref>, ki ponekod onemogočajo prehod. Sam Zlatar pa spada v [[Dinarsko gorovje]]. ==== Letnica, ljaramani, Črnogorski mučenci ==== [[slika:Alojz-Turk-2 Zlatar-1936.jpeg|thumb|Nadškof Turk se je še kot upokojenec v [[Novo mesto|Novem mestu]] rad spominjal svojih misijonskih let z dogodivščinami med ljudstvom na [[Šar planina|Šar planini]] in drugod v vročini, hudih zimah, ko se je srečeval z volkovi. Katoličane je obiskoval tudi pozimi; po več ur je hodil, tudi ponoči, da je prinesel zakramente umirajočim.<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/237/oddaje/33155/spominjamo-se-20-april-msgr-alojzij-turk.htm|title=Spominjamo se, 20. april – msgr. Alojzij Turk|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. april 2021|accessdate=8. oktober 2025}}</ref>]] Posebna zgodba je bilo njegovo delo s skritimi katoličani, s tako imenovanimi "[[ljaramani]]", ki so jih zaradi njihovega dvojnega in spremenljivega načina življenja imenovali "pisane" — srbohrvaško "šarene" — a gledali so jih "pisano" tako katoličani kot muslimani in pravoslavci. To je bila zanimiva manjšina, ki se je v javnosti kazala kot muslimanska, v zasebnem življenju pa kot krščanska - govorila pa je kot okolica albansko. Za tuje jezike je bil Turk navdušen že od mladosti in se jih je z navdušenjem učil in mu ni delal težav niti ta jezik.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk — pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> Postajal pa je vedno večji [[poliglot]] v pravem pomenu besede, kar se mu je pri delovanju na [[Balkan]]u obilno obrestovalo. Med drugim je dobro znal poleg materinščine ne le latinsko in srbohrvaško, ampak tudi makedonsko in albansko, kar mu je pri dušnopastirskem delu še kako prav prišlo - tudi pri delu s pravkar omenjenimi "[[ljaramani]]", ki so se zaradi dolgoletnega nasilja in preganjanja [[Turki|turških]] oblasti na zunaj kazali kot muslimani, a doma so se skrivaj priznavali za [[katoličani|katoličane]]. To je bilo le nadaljevanje preganjanja, ki so ga nad katoličani izvajali že prejšnji vladarji; "zunaj zakona" je postavil katoličane namreč že znani [[Dušanov zakonik]] srbskega cesarja [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]], ki ne priznava osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]] tudi nekaterim drugim družbenim skupinam.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica…|place=Beograd|year=1973|publisher=Blagovest|page=36s}}</ref> Na to je v svoji „vedno pereči“ zbirki ''„Zahtevam pomilostitev“ ({{lang-sr|Tražim pomilovanje}})'' tenkočutno opozorila tudi velika pesnica [[Desanka Maksimović]]eva.<ref>{{cite web|url=https://beleske.com/trazim-pomilovanje-desanka-maksimovic/|title= Desanka Maksimović „Tražim pomilovanje” analiza dela|publisher=Beleške|author=Dušan Pilipović|place=|language=sr|date=14. marec 2012|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Turk se je trudil, da bi maloštevilne preostale prepričal, naj javno izpovejo svojo vero, ne da bi veliko dosegel. Bila je namreč navada, da jim je [[župnik]] iz [[Letnica, Kosovo|Letnice]] krščeval otroke in jih cerkveno poročal, a [[hodža]] jih je pokopaval.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica…|place=Beograd|year=1973|publisher=Blagovest|page=42}}</ref> V mesečniku "Blagovest"-i in v svoji zgoščeni knjižici o [[Letnica, Kosovo|Letnici]] se je Turk na 80 straneh med drugim tudi dotaknil nastankov te znamenite božjepotne Marijine cerkve. Verniki so namreč — ko so turške oblasti porušile nekdanjo cerkev — skozi dvesto let častili starodaven Marijin kip kar pod hrastom, saj jim cerkve oblasti niso dovolile sezidati. Tamkajšnji [[ljaramani]] so se 1843 (po drugih bolj verjetnih virih 1846) priznali pred upravnikom v [[Gnjilane|Gnjilanih]] javno za katoličane, ker je [[sultan]] pod pritiskom zahodnih velesil razglasil svobodo veroizpovedi in drugih [[človekove pravice|človekovih pravic]] za vse svoje podanike. Zanašajoč se na "pravno državo", so se torej nekateri le opogumili in javno izpovedali svoje [[katolištvo]]. Domači oblastniki iz [[Priština|Prištine]] pa so jih preganjali in mučili, češ da se lahko celotna Skopska Črna gora s Kosovim in Albanijo vrne v svojo prejšnjo katoliško vero. Gonili so jih po ječah in napornih marših tako daleč in tako dolgo, da se jih je le nekaj preživelih vrnilo domov iz daljne in malarične [[Anatolija|Anatolije]]. To je bila zadnja postaja krutega in večletnega "križevega pota", ki ga je le malo družinskih članov preživelo.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=XtkIX7jMq9c|title= Martirët shqiptarë të Karadakut (1846-1848) Pjesa 1-rë |publisher= Radio Maria – Kosovë|author=Nikolë Mazreku|place=|language=sq|date=14. februar 2024|accessdate=10. oktober 2025}}</ref> 25 ljaramanskih družinskih poglavarjev se je torej javno izreklo za katoličane. Doživeli so zapor, mučenje in izgon v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Po posredovanju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in drugih velesil se je od 167 ljudi vrnilo domov komaj 79: drugi so zaradi zlostavljanja, pomanjkanja in malarije v teh letih izgnanstva pomrli po raznih krajih [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po vrnitvi so začeli živeti kot izpričani katoličani in danes je [[Stubla]] na neki način trdnjava kosovskega katoliškega gibanja: vračanje iz muslimanstva — ki so ga vsilili okupatorski [[Turki]] — nazaj v katolištvo, v vero svobodnih prednikov; na ta način je ta vera tudi sinonim za narodno istovetnost in neodvisnost.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=IJ2s9sQ9bGkC&pg=PA254&lpg=PA254&dq=Martyrs+from+Stublla&source=bl&ots=YLLOLgfUCD&sig=ACfU3U2G5bqqVxqitRHqsWuwLPTZmttFFw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiH-qOch9znAhUj_CoKHYNJBQsQ6AEwAXoECAkQAQ#v=onepage&q=Martyrs%20from%20Stublla&f=false|title= The Albanians. An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present.|publisher= McFarland & Company, Inc. Publishers Jeferson|date=1995|accessdate=17. februar 2020}}</ref> Da pa je bil v času pod [[Osmani|osmansko]] zasedbo za javno priznanje krščanstva potreben res nadčloveški pogum, lahko sklepamo iz pogromov, ki so se nad kristjani dogajali ne le po vaseh, amapk celo po mestih. Tako je od oblasti nahujskana muslimanska drhal kar dvakrat porušila [[jezuiti|jezuitsko]] hišo in šolo v [[Skadar|Skadru]] (1842 in 1856) kljub zajamčenim [[človekove pravice|človekovim pravicam]] in odločnemu posredovanju [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] [[veleposlaništvo|veleposlaništva]]. Kako drugorazrednost so morali stoletja trpeti [[kristjani]], je očitno tudi iz ravnanja sodnih oblasti: tamkajšnji [[kadi]] ni priznaval niti pričevanja kristjanov, četudi je šlo za pravde med kristjani samimi.<ref>{{cite web|url=https://dardaniapress.com/represioni-ndaj-shqiptareve-te-krishtere-martiret-e-karadakut/|title= Represioni ndaj shqiptarëve të krishterë-Martirët e Karadakut (Fragment nga vepra ” Shqiptarët” të Edwin Jacques.)|publisher=Dardania Press|author= Kërko |place=|language=sq|date=2023|accessdate=10. oktober 2025}}</ref> Letopis o teh [[Črnogorski mučenci|Črnogorskih mučencih]] je latnoročno napisal letniški župnik [[Nikola Mazarek]] in sicer na temelju izvirnih pričevanj takrat še živih bivših laramanov, ki so bili zaradi svoje vere pregnani iz svojih vasi Stubla, Vrnavokolo, Terzija in Binač. Kroniko je končal 1. maja 1882 in se hrani v arhivu letniške fare. Župnik in dekan [[Emanuel Krajinović]] je oskrbel fotokopije, da ne bi pričevanja propadla kot toliko drugega po teh krajih, a največ v Skopju. Tam je bila v začetku [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] bombardirana stolnica in škofija, 1963 pa je vse uničil potres.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=41s}}</ref> Za potomce teh nekdanjih [[Črnogorski mučenci|Črnogorskih mučencev]] in pričevalcev je bila 1866 v [[Letnica, Kosovo|Letnici]] zgrajena triladijska cerkev, ki pa je zaradi plazovja začela nevarno pokati. Škof Gnidovec je dal staro cerkev zato podreti in novo slovesno posvetil za začetek Prvega evharističnega shoda v Letnici 14. avgusta 1934. Poleg javnih katoličanov v Letnici in ponekod drugod pa so še vedno obstajale manjše skupine ljaramanov, ki sta jim v tem pogledu skrajno uvidevna škof Gnidovec in župnik Turk šla na roko s tajnim krščevanjem in poročanjem v njihovih hišah; kljub bolj ali manj ostrim prepovedim rimskih kongregacij, ki niso dojemale zapletenega in težavnega položaja na terenu, zlasti kadar je šlo za mešane zakone. Na letniško Marijino Božjo pot pa romajo še dandanašnji zlasti za [[Veliki šmaren]] tako katoličani kot pravoslavni in muslimani; dokler pa jih je še kaj bilo, so tja romali tudi ljaramani. Neka muslimanska ciganska mamica s [[Kosovo|Kosovega]], ki je z družino živela že nekaj let v lastni hišici v [[Niš]]u, je pripovedovala duhovniku Jošku Rašaju, kako je eden glavnih namenov romanja, da "Mami Mariji" priporočijo svoje otroke; nerodkinje pa se ji priporočajo za potomstvo ne glede na to, kateri veroizpovedi pripadajo. Sedemnajst let sta tudi onadva z možem romala o [[Veliki šmaren|Velikem šmarnu]] v Letnico — in končno se jima je rodil otrok. Iz hvaležnosti do Jezusove matere Marije sta mu dala ime "Marjan". 1979. leta je živahni in bistri deček napolnil sedem let. Ni znano, ali je tudi ta družina bila ljaramanska, vendar je bila katolištvu izredno naklonjena — saj je ta belgijski duhovnik — ki je sestavil tudi cigansko slovnico in slovar in se imenoval kar "Joška" — celo s svojim mladim spremljevalcem lahko pri njih prenočeval na svojem misijonskem potovanju po [[Balkan]]u.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Jelen|title=Bog vse obrača na dobro|place=Mužlja|year=2022|publisher=|page=52}}</ref> Ko je 1934 prišel Turk v Makedonijo, je še obstajalo nekaj manjših skupin ljaramanov, ki sta jih on in škof Gnidovec obiskovala, kolikor jima je čas dopuščal; pa tudi oni so hodili k njima hoteč javno izpovedati katoliško vero. Prosili pa so škofa še za časa [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], — ko je na papirju bila zajamčena [[verska svoboda]], v resnici pa je pravoslavje povsod, zlasti pa v večinskih krajih, uživalo prednost — naj jim zagotovi varnost pred nestrpno okolico in zlasti pred maščevalnimi ukrepi krajevnih aparatčikov. Škof je zategadelj pogostoma hodil v [[Beograd]] na razna ministrstva in tudi h kralju oziroma namestniku, vendar razen lepih obljub ni dosegel ničesar. Nič čudnega, da so se preostali ljaramani polagoma vtopili v večinsko prebivalstvo: ali se pomuslimanili ali popravoslavili.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica…|place=Beograd|year=1973|publisher=Blagovest|page=62}}</ref> Skoraj neverjetno pa se sliši, da ljaramansko izročilo na Kosovem ni prenehalo vse do današnjih dni (2026), ko se [[Kosovarji]] množično vračajo iz podzemlja k veri svojih pradedov in se brez kakršnegakoli strahu, nasprotovanja ali obzira priznavajo za katoličane ter se po temeljiti pripravi tudi javno krščujejo.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Ceremonia/ 3 mijë shqiptarë konvertojnë fenë! Në kishën Katolike në Kosovë, ceremonia për 38 banorë të Llapushnikut|publisher=stop.tvklan.al|author=|place=|language=sq|date=|accessdate=12. februar 2026}}</ref> == Nadškof == 20. aprila 1980 je bil Turk v takrat največji in edini zadosti veliki ter primerno urejeni beograjski katoliški – ki je še danes (2025) nedokončana – [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona na Rdečem križu]] [[škofovsko posvečenje|posvečen v škofa]]. Glavni posvečevalec je bil [[nadškof]] in [[Apostolska nunciatura v Jugoslaviji|apostolski nuncij v Jugoslaviji]] ter naslovni nadškof [[Oglej|oglejski]] [[Michele Cecchini|Cecchini]]; soposvečevalca pa sta bila [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] [[Alojzij Šuštar|Šuštar]] in [[nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]] [[Franjo Kuharić|Kuharić]].<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref> == Pisateljevanje == === Urednik Blagovesti === V letih 1934–41 in 1964–86 je Turk urejal [[časopis]] ''Blagovest'', ki je najprej izhajal kot mesečnik v Skopju, nato 1946–47 v Nišu, od 1948 pa v Beogradu; z manjšimi ali večjimi presledki izhaja vse do danes. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil to glavni, in nekaj časa edini katoliški verski list v [[komunizem|komunistični]] [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Turk se je podpisoval šele od leta 1969. Poprej – pa tudi pozneje – je skoraj vse članke pisal sam.<ref>{{cite web|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi734496/|title=Slovenska biografija: Turk, Alojzij (1909–1995)|publisher= Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|author=Marijan Smolik|place=Ljubljana|language=sl|date=1982|accessdate=3. oktober 2025}}</ref> Ne le, da je članke večinoma pisal sam, ampak je veliko opisoval tudi svoje delo, zlasti spomine na svoje misijonarsko in pionirsko delo po prihodu v [[Škofija Skopje|Skopsko škofijo]], ko še ni bilo urejenih prometnih zvez. Za šalo so potem nekateri govorili, da je mesečnik iz "Blagovesti" postal "Turkovest" – a ljudje so take skoraj neverjetne dogodivščine iz nekdanjih dni radi prebirali. Znano je bilo tudi njegovo večje navdušenje nad srbsko "ekavico" kot nad hrvaško "ijekavico" ali slovenščino v duhu jugoslovanstva – tudi v "Blagovesti" ali pri katoliškem bogoslužju.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Jelen|title=Bog vse obrača na dobro|place=Mužlja|year=2022|publisher=|page=59}}</ref> S pisanjem o [[pastorala (religija)|pastoralnih]] in [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] vprašanjih je vztrajno in vedno znova spodbujal ekumenski dialog; večkrat je izražal razočaranje nad neodzivnostjo druge strani, kajti za vsak dialog morata biti dva sogovornika - tudi za ekumenski. "Blagovest" je oskrbela izdajo več [[molitvenik]]ov, [[katekizem|katekizmov]] in pesmaric s slovenskimi in hrvaškimi cerkvenimi [[ljudsko pesništvo|ljudskimi pesmimi]]. Ko se je 1948 Blagovest dokončno preselila v Beograd, je uredništvo prevzel nadškofov svetovalec in gimnazijski veroučitelj [[Janez Jenko]], ki pa je bil 1964 imenovan za prvega [[Škofija Koper|koprskega škofa]] in se je moral preseliti v [[Slovenija|Slovenijo]]. Takrat je njen urednik zopet postal Turk. Za Božič 1986 je tik pred svojim odhodom v pokoj nepričakovano napovedal prenehanje njenega izhajanja. Ta čudna odločitev pa ni obveljala dolgo, kajti njegov naslednik [[Franc Perko|Perko]] je znal ceniti pomen osrednjega verskega lista ter je ta prepotrebni in cenjeni mesečnik s pomočjo navdušenih sodelavcev na njihovo željo zopet vrnil vernikom. Uredniki so se sicer poslej menjavali bolj pogosto, osnovna usmeritev pa je ostala enaka in je Blagovest tudi danes „most, ki povezuje župnije, dosega vse vernike in jim prinaša novice iz krajevne Cerkve, jih poučuje o pravi veri in jih obvešča o dogodkih, povezanih z vesoljno Cerkvijo.“ Med drugim posveča veliko pozornost [[ekumenizem|ekumenizmu]] ter rada prisluhne različnim skupinam in smerem v sodobni Cerkvi.<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/blagovest/|title=Blagovest|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2016|accessdate=10. oktober 2025}}</ref> === Njegovi spisi === *''Škof Janez Gnidovec'' (1992);<ref>''Enciklopedija Slovenije'' (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/turk-alojzij/|title=Turk, Alojzij|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=8. oktober 2025}}</ref>. *''Letnica'' s podnaslovom: ''Marijansko hodočasničko svetište - ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska - Letnička Gospa - Zoja Cërnagore.'' Založba "Blagovest", Beograd (1973).<ref>{{cite web|url= https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=521&item=2136&lang=de |title= Letnica : marijansko hodočasničko svetište - ekumenski centar na Kosovu : Majka Božja Crnagorska, Letnička Gospa - zoja Cërnagore.|publisher=Blagovest|author=Alojz Turk|place=Beograd|language=hr|date=1973|accessdate=7. oktober 2025}}</ref> *''Trnjava pot skozi smrtno obsodbo in zapor od 1941 do 1959''. Tipkopis.<ref>{{cite web|url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/TURK-ALOJZIJ-NSAL-595.pdf|title=NŠAL 595 Alojzij Turk (1909-1995)|publisher=Nadškofija Ljubljana|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1995|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> * Objava tega lastnoročnega tipkopisa, ki je naveden v njegovi zapuščini, bi bila za poznavanje njegovega življenjepisa in sploh takratnih okoliščin vsekakor izredno dragocena in zanimiva. *''Žepni koledarček'' z naslovom „Kalendar“ izhaja v založbi „Blagovest“-i vsako leto. Prinaša ne le katoliške, ampak označuje sicer v manjši meri tudi pravoslavne, muslimanske in državne praznike. Za vsako leto ga krasi značilna naslovna slika s sporočilom, ki se je za leto 1969 glasilo: „Mir – pravda; jedinstvo – ljubav“<ref>„Mir – pravda; jedinstvo – ljubav“ = „Mir – pravica; enotnost – ljubezen“</ref>; v duhu novoletne poslanice papeža Pavla VI.: „Sprava je pot do miru.“<ref>{{cite web|url=https://www.njuskalo.hr/knjige-religija-mitologija/alojz-turk-ur-dzepni-kalendari-1969-godinu-oglas-38450516|title=Alojz Turk (ur.): Džepni kalendari za 1969. godinu|publisher=Blagovest|author=Alojz Turk|place=Beograd|language=sh|date=1968|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Ločna Cemetery 04.jpg|thumb|right|250px|<center>Grob Alojzija Turka na pokopališču v [[Ločna|Ločni]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]]]</center> === Upokojitev === 1984 je z dopolnjenim 75-im letom starosti po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] moral zaprositi [[papež]]a za upokojitev; le-ta mu je služenje [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] podaljšal še za dve leti; 16. decembra 1986 pa je [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] dokončno sprejel njegovo odpoved in Turk se je preselil iz [[Srbija|Srbije]] nazaj v "svojo ožjo domovino" [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref> Kardinal [[Agostino Casaroli|Casaroli]] mu je z dne 4. februarja 1987 poslal pismo s sporočilom, da je [[papež Janez Pavel II.|sveti oče Janez Pavel II.]] sprejel njegov odstop in da se mu zahvaljuje za opravljeno delo.<ref>{{cite web|url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/TURK-ALOJZIJ-NSAL-595.pdf|title=NŠAL 595 Alojzij Turk (1909-1995)|publisher=Nadškofija Ljubljana|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1995|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> Po upokojitvi je živel na Kapitlju v [[Novo mesto|Novem mestu]], kjer mu je velikodušno priskrbel prostor takratni novomeški prošt [[Jožef Lap]]; sedaj je tam škofijski dom. Okoli kapiteljske cerkve se je vsak dan sprehajal z rožnim vencem v roki in s svojo pobožnostjo dajal [[Novo mesto|Novomeščanom]] lep zgled in spodbudo, da so mu začeli praviti kar "naš škof".<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk - pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> === Smrt in pogreb === Umrl je od [[možganska kap|možganske kapi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] 20. aprila 1995.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/|title=Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=26. april 1995|accessdate=1. oktober 2025}}</ref> Sicer skoraj nezmotljiva spletna stran Catholic Hierarchy ima pomotoma kot datum njegove smrti zapisan 19. april;<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html|title=Archbishop Alojz Turk [Catholic-Hierarchy]|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=25. februar 2024|accessdate=5. oktober 2025}}</ref> medtem pa vsi drugi domači in tuji viri navajajo kot datum smrti 20. april 1995.<ref>{{cite web|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/turk-alojzij/|title=Turk, Alojzij|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=8. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|title=Alojzij Turk — pričevanje|publisher=Mladinski mesečnik Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2009|accessdate=8. oktober 2025|archive-date=2025-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20251012230912/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1809-alojzij-turk|url-status=dead}}</ref> Pogrebne obrede je 25. aprila vodil v [[Novo mesto|Novem mestu]] njegov naslednik, [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko]] ob navzočnosti [[Apostolska nunciatura v Sloveniji|apostolskega nuncija v Sloveniji]] [[Pier Luigi Celata|Pier Luigija Celata]] ter vseh slovenskih škofov; od sosednih predstavnikov je bil na pogrebu navzoč tudi najbližji sosed, predstavnik [[Hrvaška škofovska konferenca| Hrvaške škofovske konference]], [[Juraj Jezerinac]].<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/|title=Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=26. april 1995|accessdate=1. oktober 2025}}</ref> Kljub ''Dogovoru o pokopu v kripti kapiteljske cerkve v Novem mestu'' 1986 pa ni bil pokopan v sedanji [[Novomeška stolnica|Novomeški stolnici]] — tedanji „Kapiteljski cerkvi“ oziroma v njeni [[kripta|kripti]] —, ampak iz neznanega razloga „samo“ na [[Novo mesto|Novomeškem]] [[pokopališče|pokopališču]] v [[Ločna|Ločni]].<ref>{{cite web|url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/TURK-ALOJZIJ-NSAL-595.pdf|title=NŠAL 595 Alojzij Turk (1909-1995)|publisher=Nadškofija Ljubljana|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1995|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Turk ali Turek ==== Škof [[Janez Frančišek Gnidovec|Gnidovec]] je bil do sebe izredno strog, do ljudi pa blag; Turk pa ni bil strog samo do sebe — ampak vsaj v starejših letih tudi do drugih, zlasti mlajših duhovnikov, katerih drugačne miselnosti ni zmogel dohajati; posledica je bila, da so nekateri morali zapustiti nadškofijo in je bilo na razpolago tako še manj duhovnikov. Ne glede na to pa je škofa Gnidovca vedno spoštoval in občudoval ter je o njem napisal po spominih celo knjigo. Med Gnidovčevimi občudovalci je bila tudi [[Mati Terezija]], ki ga je skupaj z verniki — pa najsi bodo katoliški, pravoslavni ali muslimanski — spoštovala kot »živega svetnika«.<ref>{{cite web|url=https://lazaristi.si/skof-janez-francisek-gnidovec/|title=Škof Janez Frančišek Gnidovec CM|publisher=Misijonska družba — lazaristi|author=Provincialat|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> Kdor ga je bolje poznal, je o tem človeku molitve lahko dobil vtis, ko da živi v gledanju višjega sveta. Kljub temu pa se je sicer zelo resni in asketski [[škof]] ob neki priložnosti pošalil, da ima v vsej svoji škofiji enega samega [[duhovnik]]a, pa še ta je — [[Turki|Turek]]!<ref>{{cite web|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/ob-krki-zeleni-lepotici-odrascalo-devet-skofov|title=Ob Krki, zeleni lepotici, odraščalo devet škofov|publisher=Slovenske novice|author=Vladimir Jerman|place=|language=sl|date=9. februar 2012|accessdate=1. september 2025}}</ref> ==== Nevarna potovanja ==== Nekdanji novomeški prošt [[Jože Lap|Lap]] in Turkov gostitelj je ob njegovi smrti povedal, kako rad je tudi kot upokojenec obujal spomine na svoja misijonska leta: :»Ko smo začeli kak pogovor, je bil zelo zgovoren; z mnogimi pripetljaji ter dogodivščinami, ki jih je doživljal med ljudstvom v [[Šar planina|Šar planini]] in drugod, v vročini ali hudih zimah, ko se je srečeval z [[volk]]ovi. Katoličane je obiskoval tudi pozimi ... po več ur je hodil, tudi ponoči, da je prinesel zakramente umirajočim. Vedno je rad pripovedoval, kako ga je neka stara mama čakala ure in ure, in je vedela, da je Gospod ne bo poklical prej, dokler ne bo prišel gospod misijonar z Jezusom.«<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/237/oddaje/33155/spominjamo-se-20-april-msgr-alojzij-turk.htm|title=Spominjamo se, 20. april – msgr. Alojzij Turk|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=20. april 2021|accessdate=8. oktober 2025}}</ref> ==== Prisrčen sprejem na zeleni [[Karaburma|Karaburmi]] ==== [[Salezijanci|Salezijanski]] [[župnik]] pri [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Sv. Jožefu Delavcu na Karaburmi]] [[Herman Habič]] je za žegnanje na praznik [[Sveti Jožef|Svetega Jožefa Delavca]] navadno vabil [[Beograd|beligrajske]] [[duhovnik]]e, pa tudi [[apostolski nuncij|nuncija]]. Takrat je pel tudi znameniti „[[Ekumenski moški zbor]]“ — osnovan po njegovi zaslugi in sestavljen večinoma iz [[Slovenci|Slovenev]] in [[Srbi|Srbov]]. Na prvega maja 1983 pa je vodil slovesnost Turk — prvič kot nadškof. Mladina ga je pozdravila z izvirno dobrodošlico v slovenščini, ki razlaga tudi njegovo nadškofovsko geslo in grb: ;Non recuso laborem (del; Ne branim se dela; Ne izbegavam posao) <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Dobrodošlica nadškofu<ref>{{navedi knjigo|author=J. Jelen|title=Bog vse obrača na dobro|place=Mužlja|year=2022|publisher=|page=145s}}</ref> </center> ! <center> Dobrodošlica nadbiskupu</center> |- | <poem> Slovenija sončna vas je rodila, ljubezni do duš vas je mati učila; a Božja Previdnost na jug vas poslala, med brate trpeče vodila. Vaš ''grb'' je glasilo današnjega dne, saj: NON RECUSO LABOREM pomeni: »Gospod Bog, storil bom vse, Kar vem, da moram in morem.« Cerkev svetega Petra blesti na vašem se grbu prekrasno — Kristusa Kralja cerkev stoji v sredi in kaže pot jasno: K Jezusu vaše misli hite in k Materi dobri njegovi: njuna nam srca vso srečo dele — tu temelj je pravi prenovi. Enotnost kristjanov vam prva je skrb — to Kristusa želja je glavna; vse to izraža bogati vaš grb: to pot je najbolj zveličavna. Izročamo srčno pozdrav vam goreč: Slovenci, Hrvatje in Srbi — In drugi vsi: sreče vam mnogo želeč — zaupani vaši smo skrbi. </poem> | <poem> Sunčana vas je Slovenija dala, majka vas svete molitve učila; Providnost Božja na jug vas slala, gde su braća muku mučila. ''Grb'' nam tumači današnjeg sveca, ta: NON RECUSO LABOREM znači: "Gospodine učinit sve ću, što tražiš, Što verom i ljubavlju zrači." Crkva svetoga Petra sija Divno na vašemu grbu — Stoji u sredini i Krista Kralja — To put je ka Božjemu brdu. Isusu sve vaše misli hrle i njegovoj predobroj Majci: njihova srca svu decu da grle — radosno, kao u bajci. Jedinstvo kršćana vaša je briga — to želja je Isusa Krista; sve to izražava bogati grb: da duša u milosti blista. Šaljemo srdačne pozdrave svi: Slovenci, Hrvati i Srbi — I ostali: želimo blagoslov mi — Povereni vašoj smo skrbi. </poem> |} </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} ;{{ikona sl}} * {{SloBio|id=734496|avtor=Smolik Marijan|ime=Turk Alojzij|vir=SBL}} ;{{ikona hr}} *[https://ika.hkm.hr/novosti/umro-umirovljeni-beogradski-nadbiskup-alojzij-turk/ Umro umirovljeni beogradski nadbiskup Alojzij Turk – IKA] ;{{ikona en}} *[https://catholic-hierarchy.org/bishop/bturk.html Archbishop Alojz Turk | Catholic-Hierarchy] {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Člani Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prečna]] [[Kategorija:Župnija Prečna]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] {{DEFAULTSORT:Turk, Alojzij}} {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Gabrijel Bukatko]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1980–1987}} {{s-aft|after=[[Franc Perko]]}} {{end}} d9s4pahejqrpkk9t5xkw9mzczebvt7s 0 240082 6721213 6712976 2026-07-28T13:39:27Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721213 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Spilimbergo | official_name = Città di Spilimbergo | native_name = Spilimberc | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = FiSpilimbergoAltstadt.jpg | image_caption = Spilimbergo, zgodovinski center mesta | image_shield = Slika:Spilimbergo-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 07 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 53 |longs = |longEW = E | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Barbeano, Baseglia, Gaio, Gradisca, Istrago, Tauriano, Vacile |established_date = pred [[1121]] | mayor_party = | mayor = Enrico Sarcinelli (od 2018) | population_demonym = Spilimberghesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 093044 | saint = [[Sveti Rok]] | day = 16. avgust | postal_code = 33097 | area_code = 0427 | website = http://www.comune.spilimbergo.pn.it | footnotes = }} '''Spilimbergo''' ({{Jezik-fur|Spilimberc}}, {{Jezik-de|Spengenberg}}) je [[italija]]nsko mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v deželi [[Furlanija-Julijska krajina]], na ledenodobni terasi nad desnim bregom [[Tilment|reke Tilment]]. Zgodovinsko mesto je bilo upravno del nekdanje [[Pokrajina Pordenone|Pokrajine Pordenone]], sedaj pa je predvideno, da bo občina postala del novooblikovane medobčinske zveze Tilment, katere sedež je v bližnjem [[San Vito al Tagliamento|San Vitu al Tagliamento]], vendar pristopne listine Občina Spilimbergo doslej ni podpisala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.amministrazionicomunali.it/unione/unione-dei-comuni-di-uti-del-tagliamento |title=UTI del Tagliamento |accessdate=20. september 2023 |date= |format= |work=|language=it }}</ref> == Zgodovina == Območje je bilo zagotovo naseljeno že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]], o čemer pričajo ostanki utrdbe pri [[Gradisca|Gradisci]], na levem bregu potoka Cosa, ki jo uvrščajo v čas t. i. [[bronasta doba|kaštelirske kulture]]. Najstarejši ohranjeni dokument, ki omenja Castrum de Spengenberg, je iz leta 1120. V obdobju med 1420 do 1797 je mesto spadalo pod oblast [[Beneška republika|Benetk]]. Leta 1797 je Spilimbergo postal del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in kasneje [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], sestavni del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] pa je bil od leta 1866 do 1946. === Potresa leta 1976 === Leta 1976 sta mesto v veliki meri prizadejala uničujoča potresa 6. maja in 15. septembra. Uničila sta številne zgradbe, ki jih nista poškodovali obe svetovni vojni. Po potresu so mesto postopoma obnovili, uporabljajoč kriterije protipotresne gradnje, preveč poškodovane stavbe pa nadomestili z novimi. == Razvoj naselja == V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je v povezavi z gradom mogočne [[Koroška (vojvodina)|koroške]] plemiške rodbine Spengenberg (zgrajenim v 11. stoletju) na naravni terasi nad reko Tilment razvila naselbina, iz imena rodbine oz. gradu izvira tudi današnje ime mesta Spilimbergo. Grad je tedaj predstavljal center enega največjih [[fevd]]ov v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]], ki ga je upravljala plemiška rodbina nemškega porekla, katere grbovni simbol je bil lev. Prvo mogočno obzidje so zgradili med kmečkim uporom leta 1511 in ga je le nekaj tednov zatem porušil [[potres]]. Naselje so postopno obnovljali v 16. stoletju, v njem so imele svoje rezidence tudi različne plemiške rodbine. Skupaj z rastjo naselja so postopoma zgradili tudi tri (čedalje večja) mestna obzidja, ki so še delno ohranjena, predvsem stolpi. == Zgodovinski center mesta == Mesto se je širilo v nasprotno smer od gradu, zgrajenega ob samem robu terase. Najstarejša dela naselja sta tako Borgo Vecchio (stara četrt) in Valbruna, ki ju je obdajalo prvo obzidje. Dostop skozenj je bil skozi vrata pod še danes ohranjenem stolpom Torre Orientale. V 14. stoletju so zgradili nove četrti Borgo di Mezzo, Broiluccio (danes trg Borgolucido) in Borgo Nuovo (nova četrt). Od obzidja, ki jih je varoval, je ohranjen samo stolp Torre Occidentale z vrati. Osnovne dejavnost naselja so bile od nekdaj trgovina in razne obrti, posebej na Piazza del Duomo (trgu ob župnijski cerkvi) pa so organizirali [[sejem|sejme]]. Na tem trgu, pod občinsko ložo (Loggia della Macia), je na stebru še danes označena t. i. "Macia", uradna mera, ki so jo ob prodaji tkanin uporabljali v mestu. [[Slika:Spilimbergo Castello 01.jpg|thumb|right|250px|Poslikano pročelje gradu v Spilimbergu]] === Grad === Grad, ki je bil zgrajen verjetno v 11. stoletju, je bil kasneje utrjen z obrambnim vodnim jarkom. Za dostop v grad je služil [[dvižni most]], ki so ga v 18. stoletju nadomestili s kamnitim mostom. Prvotno ime gradu je bilo Spengenberg, kar pomeni »sokolji grad«, po njem je dobilo ime tudi naselje. Na s freskami okrašeni fasadi gradu so v spodnji vrsti naslikani prizori plemiških užitkov, v zgornji vrsti pa plemiške vrline. [[Slika:Building of Scuola Mosaicisti del Friuli, Spilimbergo, ItalyJPG.jpg|sličica|200px|thumb|desno|Šola mozaika v Spilimbergu]] === Duomo Santa Maria Maggiore === Najpomembnejša cerkev v mestu je župnijska cerkev (duomo) Santa Maria Maggiore. Z njeno gradnjo so začeli leta 1284, na pobudo plemiča Walterpertolda, in pred tem porušili celo mestno četrt. Glavno pročelje na vzhodni strani označuje sedem okroglih oken, ob katerih so v notranjosti uprizorjeni angeli apokalipse ob koncu sveta. Severno pročelje označuje veliki kamniti portal z grbi plemiških rodbin. V notranjosti so na stenah glavne ladje ohranjene [[freska|freske]] iz 14. stoletja, s prizori iz stare in nove zaveze ter križanjem na sredini. Freske so bile dolgo skrite pod nanosi kasnejšega ometa, odkrili so jih šele leta 1930. Med svetniki je pogosto prikazan Giovanni Battista, mestni predstavnik bogate [[Firence|firenške]] rodbine bankirjev, ki je sofinancirala gradnjo stolnice. V sredini cerkve so mogočne [[orgle]] iz 16. stoletja, z vratci, ki so jih čudovito poslikali v [[Pordenone|Pordenonu]]. === Šola mozaika === Mesto samo je daleč naokrog znano po svoji šoli [[mozaik]]a ( [[italijanščina|italijansko]]: '''Scuola Mosaicisti del Friuli'''), ki je bila ustanovljena leta 1922, z namenom, da bi lahko mladim ohranili znanje o tej starodavni tehniki. Posebna oblika mozaika je t. i. terazzo, to je tlak iz naravnih kamnov, ki so ga tradicionalno izdelovali v okoliških naseljih Spilimberga, v krajih kot so Sequals, Solimbergo, Cavasso, Meduno in Toppo. Pri tem so uporabljali kamne iz reke Tilment. Danes je šola mozaika v Spilimbergu edina te vrste, ki izobražuje profesionalce v tehniki mozaika, zato se na njej izobražujejo tudi številni mladi iz tujine. Posebna skrb se namenja razvoju novih tehnik in novih umetniških izdelkov, izdelujejo se tudi mozaiki po naročilu, prav tako pa obnavljajo tudi [[antika|antične]] mozaike. Tukaj so izdelali mozaike, ki krasijo [[Kongresna knjižnica|Kongresno knjižnico]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], War Memorial v [[Canberra|Canberri]], baziliko Jezusovega groba v [[Jeruzalem]]u, pa tudi tiste na spomeniku [[Ground Zero]] v [[New York]]u. V šoli je tudi velika galerija, v kateri je moč videti dela učencev in njihovih učiteljev, pa tudi mozaike, ki odkrivajo pet tisočletij zgodovine mozaika: od talnih grških, rimskih in bizantinskih mozaikov, vse do modernih. Med šolskim letom je mogoče obiskati tudi delavnice, kjer lahko vidimo sam postopek izdelave mozaika. <gallery mode="packed"> Spilimbergo Duomo 01.jpg|Duomo Santa Maria Maggiore, vzhodno pročelje DuomoDiSpilimbergo.jpg|Duomo Santa Maria Maggiore, stransko pročelje z glavnim portalom Spilimbergo 6 - Palazzo di Sopra 20.jpg|Palača Nordis di Sopra, sedaj sedež občinske uprave Affresco porta occidentale.JPG|Freska na Porta Occidentale Spilimbergo Corso Roma1.jpg|Spilimbergo, Via Roma Spilimbergo Torre orientale.jpg|Torre Orientale </gallery> == Kultura== Festival '''Folkest''' je posvečen glasbi različnih etničnih skupin, narodov in svetovnih kultur, tudi popularni glasbi, katerega prizorišča so poleg Spilimberga tudi v [[Benečija|Benečiji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Istra|Istri]], vsako leto v mesecu juliju. ==Macia== Obeležje je dobilo ime po starodavni merski enoti, reproducirani na stebru Palače La Loggia na trgu Piazza Duomo. Ta merska enota (iz leta 1438), imenovana Macia, je v Spilimbergu nekoč služila kot merilo za merjenje tkanin in ustreza dolžini 68,4 cm.<ref>{{navedi splet |url= https://prospilimbergo.org/news/|title=Macia di Spilimbergo |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work=|language=it }}</ref> == Znane osebnosti == *[[Giovanni Battista Cavedalis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman ''Vodnik po Italiji'' Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} * Ufficio informazioni e accoglienza turistica ''Spilimbergo nel cuore del Friuli Venezia Giulia '', Spilimbergo, 2013 == Zunanje povezave == * [http://www.scuolamosaicistifriuli.it/ spletna stran šole mozaika] pridobljeno 10.2.2018 * [http://www.spilimbergo.eu/ Spilimbergo na starih razglednicah] pridobljeno 10.2.2018 * [http://www.turismo.fvg.it/turismo2004/localita/localita.asp?COM=211&L=2 stran turističnega društva o Spilimbergu] pridobljeno 10.2.2018 {{kategorija v Zbirki|Spilimbergo}} {{Province of Pordenone}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spilimbergo| ]] ityzjhc6m3k825dtrontm2kvxv78bze 0 240779 6721419 6436704 2026-07-29T09:47:41Z ~2026-42014-27 263586 dodal nagrado 6721419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec}}{{Ton}}{{KOI}}{{BŽO brez virov}}'''Tomaž Lapajne Dekleva''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališčnik]], * [[1. februar]] [[1971]], [[Ljubljana]].{{Citation needed|date=May 2022}} == Življenje == Rodil se je v Ljubljani mami Alenki Lapajne in očetu Dragotu Lapajnetu, čez nekaj let je dobil tudi sestro Matejo Lapajne. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani (Vižmarje-Brod), kjer je pokazal velik interes za pisanje in gledališko ustvarjanje. S srednjo šolo je nadaljeval na [[Šolski center Ljubljana|Šolskem centru Ljubljana]], in sicer na [[Srednja strokovna in kemijska šola|Srednjo kemijsko šolo]], kjer je pokazal talent za naravoslovje. Študij pa je nadaljeval na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]]. Leta 2008 se je poročil z Majo Dekleva Lapajne in takrat k imenu dodal tudi priimek Dekleva. Leta 2010 pa dokončal podiplomski študij in je [[magister|magister znanosti]] na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti]]. Živi v Ljubljani z ženo in tremi otroki. == Delo == Z [[Improvizacijsko gledališče|gledališko improvizacijo]] se je začel ukvarjati leta 1993. Izobraževal se je v številnih delavnicah mentorjev improvizacijske šole [[Dela Closa]], med njimi so: Roland Trescher (Isar 148, [[München]], [[Nemčija]]), Randy Dixon (Unexpected Productions, [[Seattle]], [[Združene države Amerike|ZDA]]), D. Goldstein ([[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]), N. Gregoropoulus (Improvolympic, [[Chicago]], [[Združene države Amerike|ZDA]]), B. Brunschko (Theater im Bahnhof, [[Gradec]], [[Avstrija]]), Marko&nbsp;Mayerl (Lyon, Francija) ... Danes je poklicni gledališki ustvarjalec, ki je sooblikoval projekte Društva za razvoj gledališča v izobraževanju, Kolektiva Narobov, Gledališča Unikat, KUD France Prešeren, Društva Rdeči noski, [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]], [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenija]], KUD Krik, Kulturnega društva Priden možic, En knapa, založbe Panika, revije Mentor, založbe Didakta, založbe Morfem, Zavoda Federacija, [[Radia Trst A]], Društva za sodobno klovnovsko umetnost, Špas teatra … Je avtor več objavljenih in uprizorjenih dramskih besedil, knjig in strokovnih člankov in član Društva slovenskih pisateljev. Nekaj let je počeval kemijo na več gimnazijah in srednjih šolah, sedem let pa je bil učitelj gledališke improvizacije na umetniški gimnaziji Nova Gorica. Veliko je gostoval v tujini: v Armeniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Franciji, Gruziji, na Hrvaškem, v Italiji, Kanadi, Litvi, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, Švedskem, v Švici in Veliki Britaniji. Pri svojem delu je izhajal iz veščin improvizacijskega in klovnovskega gledališča ter jih povezoval z naravoslovnim izobraževanjem. Glavna značilnost njegovih stvaritev je premišljena igrivost, ki preveva tako ustvarjanje za otroke, kot tudi za odrasle. === Knjižna dela === * ''Od kod si, kruhek?'', slikanica, Didakta (2003) * ''Jaka in sraka'', slikanica, Morfem (2007) * ''Hop v pravljico'', zbirka sedmih gledaliških besedil za otroke, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2010) * ''Igranje vlog in poučevanje naravoslovja'', priročnik, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2012) * ''Komedije'', zbirka osmih gledaliških besedil za otroke v soavtorstvu Vida Sodnika in Miše Mahnič, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2016) * ''Od kod si, kruhek?'', slikanica, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2016) * ''Zelo kratke zgodbe'', zbirka kratkih zgodb, Kulturni center Maribor, zbirka Frontier (2020) * ''Razkrite skrivnosti vitaminov'', knjižica, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2020) * ''Tarok'', zbirka štirih gledaliških besedil, Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (2022) === Avdio-dela === * ''Hop v pravljico'', avdiokaseta, založba Panika (2000) * ''Od kod si, kruhek?'', avdiokaseta in zgoščenka, založba Panika (2001) * ''Najlepše pravljice 4'', zgoščenka, založba Panika (2003) * ''Nona Matilda'', radijska serija, [[Radio Trst A]], [[Rai|RAI]] (2023, 2024, 2025, 2026) == Zanimivosti == * V začetku je pisal besedila za Gledališče Unikat, a so jih uprizarjali tudi drugi producenti v [[Slovenija|Sloveniji]] in tujini ([[Beograd]], [[Buenos Aires]] in [[Skopje]]). * V zbirki gledaliških besedil Komedije, so besedila, ki so najprej nastajala na improvizacijskih predstavah pred občinstvom in šele zatem zapisana in urejena v dramsko obliko. * Njegova najodmevnejša zgodba je ''Od kod si, kruhek?'' - besedilo je v postavitvi Gledališča Unikat ostalo na repertoarju 18 let in doživelo preko 355 ponovitev. Predstava je prejela tudi dve mednarodni nagradi, posneli in predvajali pa sta jo [[Televizija Slovenija]] in [[RAI]]. Besedilo so uprizorili tudi na Loškem odru in v drugih gledališčih. Tomaž Lapajne je besedilo priredil tudi za radijski medij in radijska igra je izšla na avdiokaseti in zgoščenki ([[založba Panika]]). Zgodbo je priredil tudi za slikanico, ki je doživela dve izdaji: leta 2003 pri Založbi Didakta in leta 2016 pri Društvu za razvoj gledališča v izobraževanju. Besedilo je bilo na seznamu [[Bralna značka|Bralne značke]] in vključeno v [[Nacionalno preverjanje znanja]]. == Nagrade in priznanja == * Tretja nagrada Stichting Oost-Europa Projecten iz Nizozemske na 10. mednarodnem festivalu »Three are too many, two not enough” za predstavo ''Od kod si, kruhek?''; Plovdiv, Bolgarija (2001). * Prva nagrada žirije občinstva na 10. mednarodnem festivalu »Three are too many, two not enough« za predstavo ''Od kod si, kruhek?''; Plovdiv, Bolgarija (2001). * Prvo mesto na državnem tekmovanju v gledaliških improvizacijah – [[Improvizacijsko gledališče|Improligi]]; Improvizacijska skupina Piloti (2002). * Nagrada Alternative film/video; Beograd (2007). * Tretja nagrada za najboljši film – Trakulja; Cerkno, Slovenija (2007). * Ježkova nagrada (Kolektiv Narobov); Slovenija (2007). * Druga nagrada Review na festivalu Forvard; Vogograd, Rusija (2009). * Prvo mesto na mednarodnem festivalu gledaliških športov v Zürichu (Kolektiv Narobov) (2010). * Zmagovalna pesem Improvizije 2012 na gledališko-glasbeni prireditvi Improvizija 2012 v Cankarjem domu v Ljubljani (2012). * Leta 2017 je komisija za Grumovo nagrado dramsko besedilo Prodružnica posebej izpostavila zaradi njegove visoke kakovosti * Leta 2022 je prejel Prvo nagrado za prozo na dvojezičnem literarnem natečaju Koroška v besedi v Pliberku (Avstrija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lapajne Dekleva, Tomaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] cjlha9ghf4qxrh2jxk6cuq5evdr090t 0 257572 6721379 5930105 2026-07-29T08:19:38Z Engelbert 76895 pp 6721379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Hughes Wilson |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1882–1922 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]<br>[[4. korpus (Združeno kraljestvo)|4. korpus]] |battles=[[Tretja burmanska vojna]]<br />[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Hughes Wilson, 1. baronet''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[5. maj]] [[1864]], † [[22. junij]] [[1922]]. Med letoma 1918 in 1922 je bil [[načelnik Imperialnega generalštaba]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Chief of the General Staff}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Henry Hughes}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Veterani tretje burmanske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega slona]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] f6nuqgkhx8cei8r7hoy2nqzb4e3ed6q 6721382 6721379 2026-07-29T08:25:11Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Veterani tretje burmanske vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Hughes Wilson |nickname= |allegiance={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1882–1922 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]<br>[[4. korpus (Združeno kraljestvo)|4. korpus]] |battles=[[Tretja burmanska vojna]]<br />[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Hughes Wilson, 1. baronet''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[5. maj]] [[1864]], † [[22. junij]] [[1922]]. Med letoma 1918 in 1922 je bil [[načelnik Imperialnega generalštaba]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Chief of the General Staff}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Henry Hughes}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega slona]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] ffinv5h4zvnih8yplqnqcybgtr847px 0 261339 6721401 6653743 2026-07-29T09:01:04Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6721401 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Absec]] * [[Tomaž Accetto]] * [[France Adamič]] * [[Jelisava Adamič]] * [[Vojko Adamič]] * [[Halil Agović]] * [[Matija Ahacel]] * [[Peter Aleš]] * [[Gabrijel Ambrož]] * [[Barbara Ambrožič Turk]] * [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] * [[Franc Aplenc]] * [[Evgen Arčon]] * [[Ivan Arh]] * [[Jože Arh]] * [[Ana Arsov]] * [[Anica Avguštin]] * [[Lojze Avšič]] * [[Silva Avšič]] * [[Marija Mojca Ažman]] * [[Marjan Ažnik]] == B == * [[Drago Babnik]] * [[Jana Babnik Garmuš]] * [[Marko Babnik]] * [[Stanislav Bah]] * [[Viktor Bajec]] * [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] (Argentina) * ([[Inoslava Balarin]]) * [[Dunja Bandelj]] * [[Tone Bantan]] * [[Dea Baričevič]] * [[Ivan Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Alenka Baruca Arbeiter]] * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] * [[Breda Bavdaž Čopi]]? * [[Franc Bavec]] * [[Martina Bavec]] * [[Irena Bedrač]] * [[Matej Bedrač]] * [[Ivan Belle]] * [[Boris Beloglavec]] * [[Danilo Beloglavec]] * [[Franjo Benčič]] * [[Borut Benedejčič]] * [[Ivan Benko]] * ([[Mihael Bergmann]]) * [[Tončka Berlič]] * [[Rajko Bernik]] * [[Dare Bernot]] * [[Ivan Bernot]] * ([[Irena Bertoncelj]]) * [[Marko Bertoncelj]] * ([[Josip Bevk|Josip/Jožef Bevk]]) * [[Franc Bitenc]] * [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] * [[Evgen Blankin]] * [[Mateja Bogolin]] * [[Franc Bogovič]] * [[Borut Bohanec]] * [[Danijela Bojkovski]] * [[Ivan Bolle]] * [[Andreja Borec]] * [[Marjana Borštnar-Gliha]] * [[Silvana Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] * [[Leopold Brankovič]] * [[Jože Brežnik]] * [[Ivan Brodnjak]] * [[Mirko Brumen]] * [[Milena Bučar Miklavčič]] * [[Jože Bučer]] * [[Tjaša Burnik]] * [[Franc But]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Alenka Caf]] * [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] * [[Franci Celar]] * [[Franc Cijan]] * [[Vida Cimperšek]] * [[Marta Ciraj]] * [[Angela Cividini]] * ([[Bojan Cizej]]) * [[Dolfe Cizej]] * [[Josip Cizel]] * [[Jože Colnarič]] * [[Dario Cortese]] (1964-2021) * [[Franjo Cotič]] * [[Jože Cotič]] * [[Rozalija Cvejić]] * [[Nika Cvelbar Weber]] (jagodičje) == Č == * [[Anka Čebulj]] * Barbara Čeh? * [[Janez Čemažar]] * [[Zoran Čergan]] (1957-2012) * [[Slavko Čepin]] * [[Marko Čepon]] * [[Zoran Čergan]] * ([[Jernej Černe]]) * [[Mihaela Černe]] * ([[Valentin Černe]]) * [[Matjaž Červek]] * [[Alojz Četina]] * [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] * [[Jure Čop|Jur(č)e Čop]] * [[Danijel Čotar]] * [[Zalika Črepinšek]] * [[Jernej Črnko]] * [[Silvo Črnko]] * [[Jana Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Nevenka Daks]] * [[Slava Doberšek-Urbanc]] * [[Tit Doberšek]] * [[Marko Dobrilovič]] * [[Franc Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanko Dolenšek]] (1923-2013) * [[Marta Dolinar]] * [[Ivan Dolinšek]] * [[Peter Dolničar]] * [[Štefan Domej]] * [[Ciril Dovč]] * [[Peter Dovč]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Tanja Dreo]] * [[Marjana Drobnič]] * [[Rado Dvoršak]] * [[Geza Džuban]] * Miran Daković == E == * [[Franc Einspieler]] * [[Erik Eiselt]] * [[Klemen Eler]] * [[Nadja Engelman]] * [[Emil Erjavec]] * [[Jana Erjavec]] * [[Janez Erjavec]] * [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] * [[Milan Erjavec]] * [[Štefan Erjavec]] * [[Ernest Ermenc]] * [[Jože Erpič]] * [[Maša Eržen Vodenik]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Jožica Fabjan]] * [[Gvido Fajdiga]] * [[Nikita Fajt]] * [[Milojka Fekonja]] * ([[Nataša Ferant]]) * [[Jože Ferčej]] * [[Jakob Ferjan]] * [[Bogdan Ferlinc]] * Irma Ferlinc-Guzelj * [[Alojz Filipič]] * [[Miloš Fišakov]] * [[Slavko Fidler]] * [[Marko Flajšman]] * [[Zita Flisar Novak]] * [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] * [[Jožef Forčič]] * [[Alojz Fornazarič]] * [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] * [[Martin Fras]] * [[Ana Frelih-Larsen]] * [[Leon Frelih]] * [[Janez Furlan]] == G == * [[Blaž Germšek]] * [[Anton Geržina]] * [[Matjaž Glavan]] * [[Rafael Gliha]] * [[Slavko Gliha]] * [[Slavko Glinšek]] * [[Boštjan Godec]] * [[Andrej Golob]] * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] * [[Izidor Golob]] * [[Mojca Golobič]] * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]] * [[Franc Goričan]] * [[Sergej Goriup]] * [[Gregor Gorjanc]] * Rudolf Gornik (Hrvaška: tobak) * [[Vinko Gornjak]] * [[Tone Gorše]] * [[France Goršič]] * [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] * [[Lavoslav Gosak]] * [[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) * [[Marta Gosar]] * [[Darja Grapar Babšek]] * [[Mateja Grašič]] * [[Helena Grčman]] * [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) * [[Jože Grom]] * [[Katarina Groznik]] * [[Franc Grum]] * [[Anastazija Gselman]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Jože Guzelj]] * [[Rudolf Gyergyek]] == H == * [[Franc Habe]] * [[Simona Hauptman]] * [[Tatjana Hlišč]] * [[Franc Ksaver Hlubek]] * [[Jože Hobič]] * [[Jelka Hočevar]] * [[Franc Holc]]/Holz * [[Antonija Holcman]] * [[Dragan Honzak]] * [[Simon Horvat]] * [[Alojz Hrček]] * [[Tone Hrovat]] * [[Marta Hrustel Majcen]] * [[Rafael Hrustel]] * [[Zmago Hrušovar]] * [[Aleksander Hržič]] * [[Metka Hudina]] * [[Martin Humek]] == I == * [[Jože Ileršič]] * [[Aleš Irgolič]] * [[Janez Istenič]] * [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jerneja Jakopič]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Jernej Jakše]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Magda Jamšek]] - [[Svetka Jamšek Korić]] - [[Franc Janežič]] - [[Marjan Janžekovič]] - [[Slavko Janžekovič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] (1926) - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] - ([[Jože Jurkovič]])? - [[Marjan Južnič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - ([[Janko Kač]]) - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Tatjana Kavar]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Stanislava Klemenčič Kosi]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]]? - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] - [[Milica Koman]] - [[Erika Komel]] - [[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]]? - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - ([[Stanko Kovačič]]) - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Dragica Kralj]] - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - Ivan Kranjc - [[Zlatko Krasnič]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - [[Sava Kroflič]] - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Marjan Legan]] - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - Ana Le Marechal Kolar - [[Jelka Lemut|Ana Gabrijela (Jelka) Lemut]] - [[Matjaž Lemut]] - [[Silvester Lemut]] (1938-2024) - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - Andrej Lenarčič - Michele Leonardi - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec|Elizabeta (Elza) Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] (1843-1935) - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[Jože Maček]] - [[Olga Maček]] (r. [[Mayer]]) - [[Zoran Madon]] - [[France Magajna]] - [[Vera Maglica]] (r. Umek) - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Dušica Majer]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Stane Markoja]] - [[Primož Marolt]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Roman Mavec]] - [[Franc Mavrič]] - [[Evgen Mayer]] - [[Nežika Medved]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Danilo Meolic]] - [[Alojzij Metelko]] - [[France Mežan]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Jože Miklavc]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Maja Mikulič Petkovšek]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Jože Mohar]] - [[Davor Mrzlić]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == * [[Miran Naglič]] * [[Janez Narat]] * [[Mojca Narat]] * [[David Nabergoj]] * [[Julij Nemanič]] * [[Bojan Nendl]] * Ernest Novak * Franc in Jože Novak * [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] * [[Milan Novak]] * [[Roman Novak]] == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Simon Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Monika Oset Luskar]]? - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] - [[Doroteja Ozimič]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Neva Pajntar]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - [[Pepca Perovšek-Bitenc]] - [[Milena Perušek]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Darko Plohl]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - Janez Poklukar - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Anton Praprotnik]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Janez Prešern]] -[[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - Ivan Pucelj (1906-79) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - Sebastjan Radišek - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - [[Zdenko Rajher]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - Andrej Rebernišek - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Franc Režonja (agronom)]] - [[Peter Ribič]]? - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Danilo Rihtarič]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Rok Roblek]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Lojze Senegačnik]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Anamarija Slabe]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Tadej Sluga]] - [[Julija Smole]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Ester Stajič]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]] - [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc|M(arj)etka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Danica Sušek]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Jakob Šalamun]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Mirko Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Jožef Špindler]] - [[Ivan Šporar]] - [[Marjan Šporar]] - [[Marjan Špur]] - [[Roman Štabuc]] - [[Nataša Štajner]] - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Milena Štolfa]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Alojz Štuhec]] - [[Franc Štuhec]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Anton Tajnšek|Anton (Tone) Tajnšek]] - [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Janez Terlep]] - [[Josip Teržan]] - [[Jože Tesovnik]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] - [[Irma Tomažič]] - [[Andrej Toplak]] - [[Janža Toplak]] - [[Jože Toplak]] - [[Mitja Törnar]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Tomaž Toš]] - [[Franc Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Anton Turk (vinogradnik)]] - [[Bojan Turk]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - [[Irena Tušar]] == U == * [[Andrej Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Kristina Ugrinovič]] * ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) * [[Tatjana Unuk]] * [[Filip Uratnik]] * [[Katja Urbanek]] * [[Joža Urbas]] * [[Gregor Urek]] * [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) * [[Valentina Usenik]] * [[Just Ušaj]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - [[Vasilij Valenčič]] - [[France Vardjan]] (1900-94) - ([[Miran Vadjan]]) - [[Daniel Vargazon]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Darko Vernik]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel|Svetka (Svetoslava) Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Franc Vratarič]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič|Stanko (Stane) Vršič]] - [[Damijan Vrtin]] - [[Vili Vybihal]] == W == * [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] * [[Vesna Weingerl]] * [[Boris (Beno) Wenko]] * [[France Wernig]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser]] * [[Mojmir Wondra]] == Z == * [[Josip Zabavnik]] * [[Nevenka Zabavnik Cmok]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] * [[Anton/Tone Zafošnik]] * [[Franc Zagožen]] * [[Anton Zajec|Anton (Tone) Zajec]] * [[Anton/Zvone Zakotnik]] * [[Janez Zaplotnik]] * [[Rudolf Zdolšek]] * [[Andrej Zemljič]] * [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Ivo Zobec]] * [[Teo Zor]] * [[Uda Zor]] * [[Anton Zorc]] * [[Stane Zorčič]] * [[Nada Zorko]]-Braun * [[Barbara Zrimšek]] * [[Manja Zupan Šemrov]] * [[Marko Zupan]] * [[Martin Zupanc]] * [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] * [[Martin Zupančič]]? * [[Ivo Zupanič]] * [[Franz Zweifler]] == Ž == * [[Maša Žagar]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Jana Žel]] * [[Ivan Žežlina]] * [[Jaka Žgajnar]] * [[Janez Žgajnar]] * [[Silvester Žgur]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sašo Žitnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Mihael Žmavc]] * [[Tomaž Žnidaršič]] * ([[Ivo Žolnir]]) * [[Jože Žunkovič]] * [[Roman Žveglič]] * [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] nbpbjlljkgszye8p0cuc2c1dfl4msjv 0 265422 6721170 6248686 2026-07-28T12:40:15Z Maggotk 254573 Vsebinske napake, čiščenje sloga, dodajanje virov. 6721170 wikitext text/x-wiki {{taksonomka |name = Vrtni šetraj |image = Satureja_hortensis_bgiu.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) |familia = [[Lamiaceae]] (ustnatice) |genus = ''[[Satureja]] (šetraj)'' |species = '''''S. hortensis''''' |binomial = ''Satureja hortensis'' |}} '''Vrtni šetraj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Satureja hortensis''''') je [[zdravilne rastline|zdravilna]] in [[začimbe|začimbna]] [[trajnice|enoletnica]]<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Austin |first=Daniel E. |date=1998-07-01 |title=The Green Pharmacy |url=https://doi.org/10.1007/BF02862144 |magazine=Economic Botany |pages=266–266 |language=en |volume=52 |issue=3 |doi=10.1007/BF02862144 |issn=1874-9364}}</ref> iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnatice|ustnatic]].<ref>{{Navedi splet |last=Masarykova univerzita, Botanický ústav Akademie věd ČR a Jihočeská univerzita |title=Satureja hortensis • FloraVeg.EU |url=https://floraveg.eu/taxon/overview/Satureja%20hortensis |access-date=2026-07-28 |website=floraveg.eu}}</ref> == Poimenovanje == Latinsko ime te rastline naj bi izviralo iz besede [[satir]], mitološkega bitja, ki naj bi si lastilo to rastlino. <ref>{{Navedi knjigo |last=Kowalchik |first=Claire |title=Rodale's Illustrated Encyclopedia of Herbs |date=15. jan 1998 |year=1998 |pages=452, 453}}</ref> == Opis == Vrtni šetraj je od 30 do 60&nbsp;cm visoka rastlina z ozkimi, suličastimi in gladkimi [[list (rastlina)|listi]] temno zelene barve, ki so po spodnji strani dlakavi. [[Steblo]] je že pri bazi močno razvejano. [[Cvet]]ovi so modro-bele barve, razvijejo pa se v zalistju zgornjih stebelnih listov. Rastlina cveti od julija do septembra. == Razširjenost == Domovina vrtnega šetraja je vzhodno [[Sredozemlje|Sredozemlje,]] [[Kavkaz]] in deli [[Azija|Azije]], od tam pa se je rastlina razširila po celi [[Evropa|Evropi]]. Kasneje so jo odnesli tudi v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. <ref>{{Navedi splet |title=Satureja hortensis L. {{!}} Plants of the World Online {{!}} Kew Science |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:457680-1 |access-date=2026-07-28 |website=Plants of the World Online |language=en}}</ref> == Ekologija == Vrtni šetraj privablja veliko količino opraševalcev. Zaradi lahkega vzgajanja iz semena je odlična rastlina za ljudi, ki želijo povečati [[Biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] pri sebi doma. <ref name=":0" /> == Uporaba == Danes je vrtni šetraj najbolj poznan kot začimbna rastlina, katere posušene lističe se uporablja pri začinjanju močne zelenjave, na primer [[zelje|zelja]] in [[brstični ohrovt|brstičnega ohrovta]], [[kumare|kumar]], kuhanih zelenjavnih [[solata|solat]], lepo pa se poda tudi k pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu [[sir]]u, omakam s [[paradižnik]]om, [[marinada]]m in [[ribe|ribam]]. Zaradi močnega okusa se ga v jedi dodaja na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili<ref>{{navedi splet|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090929/C/309299981/setraj-kot-spolno-pozivilo|title=Gorenjski glas - Šetraj|last=Bergant|first=Boris|accessdate=24. novembra 2010|date=|website=|publisher=}}</ref>. V [[Kanada|Kanadi]] vrtni šetraj kot začimbo uporabljajo podobno kot drugod [[žajbelj]].<ref>{{Navedi revijo |last=Ejaz |first=Afaf |last2=Waliat |first2=Sadaf |last3=Arshad |first3=Muhammad Sajid |last4=Khalid |first4=Waseem |last5=Khalid |first5=Muhammad Zubair |last6=Rasul Suleria |first6=Hafiz Ansar |last7=Luca |first7=Marian-Ilie |last8=Mironeasa |first8=Costel |last9=Batariuc |first9=Ana |date=2023-07-24 |title=A comprehensive review of summer savory (Satureja hortensis L.): promising ingredient for production of functional foods |url=https://www.frontiersin.org/journals/pharmacology/articles/10.3389/fphar.2023.1198970/full |magazine=Frontiers in Pharmacology |language=English |volume=14 |doi=10.3389/fphar.2023.1198970 |issn=1663-9812 |pmc=10406440 |pmid=37554989}}</ref> V [[Bolgarija|Bolgariji]] je šetraj ena od osnovnih začimb, v [[Romunija|Romuniji]] pa je nepogrešljiv pri pripravi [[sarma|sarme]]. Rastlina vsebuje [[karvakrol]], [[monoterpeni|monoterpene]] ([[b-pinen]], [[p-cimen]], [[b-felandren]], [[limonen]], [[kamfen]],...), [[borneol]], [[kafra|kafro]] in druge kemične spojine<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/setrvrt.htm |title=Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko |accessdate=2010-11-24 |archive-date=2010-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100323202834/http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/setrvrt.htm |url-status=dead }}</ref>. Kot zdravilno rastlino so vrtni šetraj uporabljali v ljudskem zdravilstvu za lajšanje težav pri [[driska|driski]] ter pri želodčnih in črevesnih krčih. Pogosto so pripravke iz vrtnega šetraja uporabljali tudi za zdravljenje čebeljih pikov. Vrtni šetraj ima potencial za uporabo v medicini, saj kaže močne [[Antioksidant|antioksidatne]] sposobnosti. <ref>{{Navedi revijo |last=Ejaz |first=Afaf |last2=Waliat |first2=Sadaf |last3=Arshad |first3=Muhammad Sajid |last4=Khalid |first4=Waseem |last5=Khalid |first5=Muhammad Zubair |last6=Rasul Suleria |first6=Hafiz Ansar |last7=Luca |first7=Marian-Ilie |last8=Mironeasa |first8=Costel |last9=Batariuc |first9=Ana |date=2023 |title=A comprehensive review of summer savory (Satureja hortensis L.): promising ingredient for production of functional foods |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10406440/ |magazine=Frontiers in Pharmacology |pages=1198970 |volume=14 |doi=10.3389/fphar.2023.1198970 |issn=1663-9812 |pmc=10406440 |pmid=37554989}}</ref> == Prehranska vrednost == {| class="wikitable" |Voda |9 g |- |Energijska vrednost |272 kcal or 1140 kJ |- |Beljakovine |6.73 g |- |Skupne maščobe |5.91 g |- |Ogljikovi hidrati |68.7 g |- |Vlaknine |45.7 g |- |Ca |2130&nbsp;mg |- |Fe |37.9&nbsp;mg |- |Mg |377&nbsp;mg |- |P |140&nbsp;mg |- |K |1050&nbsp;mg |- |Na |24&nbsp;mg |- |Zn |4–3&nbsp;mg |- |Cu |0.847 |- |Mn |6.1&nbsp;mg |- |Vitamin C |50&nbsp;mg |- |Thiamin |0.336&nbsp;mg |- |Niacin |4.08&nbsp;mg |- |Vitamin B6 |1.81&nbsp;mg |- |Vitamin B12 |0 |- |Vitamin A |257&nbsp;μg |- |Vitamin D |0&nbsp;μg |- |Nasičene maščobe |3.26 g |- |Trans maščobe |0 g<ref>{{Navedi splet |title=USDA |url=https://www.usda.gov/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20260727154731/https://www.usda.gov/ |archive-date=2026-07-27 |access-date=2026-07-28 |website=www.usda.gov |language=en}}</ref> |} == Reference == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.botanical.com/botanical/mgmh/s/savsum24.html Grieves, ''A Modern Herbal''] {{zbirka|Satureja hortensis}} {{botanična škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustnatice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Začimbe]] ghtsfetotoal2035vyylcyoecgirery 6721291 6721170 2026-07-28T17:47:12Z Pinky sl 2932 pp ref 6721291 wikitext text/x-wiki {{taksonomka |name = Vrtni šetraj |image = Satureja_hortensis_bgiu.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) |familia = [[Lamiaceae]] (ustnatice) |genus = ''[[Satureja]] (šetraj)'' |species = '''''S. hortensis''''' |binomial = ''Satureja hortensis'' |}} '''Vrtni šetraj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Satureja hortensis''''') je [[zdravilne rastline|zdravilna]] in [[začimbe|začimbna]] [[trajnice|enoletnica]]<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Austin |first=Daniel E. |date=1998-07-01 |title=The Green Pharmacy |url=https://doi.org/10.1007/BF02862144 |magazine=Economic Botany |pages=266–266 |language=en |volume=52 |issue=3 |doi=10.1007/BF02862144 |issn=1874-9364}}</ref> iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnatice|ustnatic]].<ref>{{Navedi splet |last=Masarykova univerzita, Botanický ústav Akademie věd ČR a Jihočeská univerzita |title=Satureja hortensis • FloraVeg.EU |url=https://floraveg.eu/taxon/overview/Satureja%20hortensis |access-date=2026-07-28 |website=floraveg.eu}}</ref> == Poimenovanje == Latinsko ime te rastline naj bi izviralo iz besede [[satir]], mitološkega bitja, ki naj bi si lastilo to rastlino. <ref>{{Navedi knjigo |last=Kowalchik |first=Claire |title=Rodale's Illustrated Encyclopedia of Herbs |date=15. januar 1998 |pages=452, 453}}</ref> == Opis == Vrtni šetraj je od 30 do 60&nbsp;cm visoka rastlina z ozkimi, suličastimi in gladkimi [[list (rastlina)|listi]] temno zelene barve, ki so po spodnji strani dlakavi. [[Steblo]] je že pri bazi močno razvejano. [[Cvet]]ovi so modro-bele barve, razvijejo pa se v zalistju zgornjih stebelnih listov. Rastlina cveti od julija do septembra. == Razširjenost == Domovina vrtnega šetraja je vzhodno [[Sredozemlje|Sredozemlje,]] [[Kavkaz]] in deli [[Azija|Azije]], od tam pa se je rastlina razširila po celi [[Evropa|Evropi]]. Kasneje so jo odnesli tudi v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. <ref>{{Navedi splet |title=Satureja hortensis L. {{!}} Plants of the World Online {{!}} Kew Science |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:457680-1 |access-date=2026-07-28 |website=Plants of the World Online |language=en}}</ref> == Ekologija == Vrtni šetraj privablja veliko količino opraševalcev. Zaradi lahkega vzgajanja iz semena je odlična rastlina za ljudi, ki želijo povečati [[Biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] pri sebi doma. <ref name=":0" /> == Uporaba == Danes je vrtni šetraj najbolj poznan kot začimbna rastlina, katere posušene lističe se uporablja pri začinjanju močne zelenjave, na primer [[zelje|zelja]] in [[brstični ohrovt|brstičnega ohrovta]], [[kumare|kumar]], kuhanih zelenjavnih [[solata|solat]], lepo pa se poda tudi k pečeni teletini in svinjini, zajčjemu mesu, hrenovi omaki, nadevom, kozjemu [[sir]]u, omakam s [[paradižnik]]om, [[marinada]]m in [[ribe|ribam]]. Zaradi močnega okusa se ga v jedi dodaja na začetku kuhanja da se njegov okus malce omili<ref>{{navedi splet|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090929/C/309299981/setraj-kot-spolno-pozivilo|title=Gorenjski glas - Šetraj|last=Bergant|first=Boris|accessdate=24. novembra 2010|date=|website=|publisher=}}</ref>. V [[Kanada|Kanadi]] vrtni šetraj kot začimbo uporabljajo podobno kot drugod [[žajbelj]].<ref>{{Navedi revijo |last=Ejaz |first=Afaf |last2=Waliat |first2=Sadaf |last3=Arshad |first3=Muhammad Sajid |last4=Khalid |first4=Waseem |last5=Khalid |first5=Muhammad Zubair |last6=Rasul Suleria |first6=Hafiz Ansar |last7=Luca |first7=Marian-Ilie |last8=Mironeasa |first8=Costel |last9=Batariuc |first9=Ana |date=2023-07-24 |title=A comprehensive review of summer savory (Satureja hortensis L.): promising ingredient for production of functional foods |url=https://www.frontiersin.org/journals/pharmacology/articles/10.3389/fphar.2023.1198970/full |magazine=Frontiers in Pharmacology |language=en |volume=14 |doi=10.3389/fphar.2023.1198970 |doi-access=free |issn=1663-9812 |pmc=10406440 |pmid=37554989}}</ref> V [[Bolgarija|Bolgariji]] je šetraj ena od osnovnih začimb, v [[Romunija|Romuniji]] pa je nepogrešljiv pri pripravi [[sarma|sarme]]. Rastlina vsebuje [[karvakrol]], [[monoterpeni|monoterpene]] ([[b-pinen]], [[p-cimen]], [[b-felandren]], [[limonen]], [[kamfen]],...), [[borneol]], [[kafra|kafro]] in druge kemične spojine<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/setrvrt.htm |title=Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko |accessdate=2010-11-24 |archive-date=2010-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100323202834/http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/setrvrt.htm |url-status=dead }}</ref>. Kot zdravilno rastlino so vrtni šetraj uporabljali v ljudskem zdravilstvu za lajšanje težav pri [[driska|driski]] ter pri želodčnih in črevesnih krčih. Pogosto so pripravke iz vrtnega šetraja uporabljali tudi za zdravljenje čebeljih pikov. Vrtni šetraj ima potencial za uporabo v medicini, saj kaže močne [[Antioksidant|antioksidatne]] sposobnosti. <ref>{{Navedi revijo |last=Ejaz |first=Afaf |last2=Waliat |first2=Sadaf |last3=Arshad |first3=Muhammad Sajid |last4=Khalid |first4=Waseem |last5=Khalid |first5=Muhammad Zubair |last6=Rasul Suleria |first6=Hafiz Ansar |last7=Luca |first7=Marian-Ilie |last8=Mironeasa |first8=Costel |last9=Batariuc |first9=Ana |date=2023 |title=A comprehensive review of summer savory (Satureja hortensis L.): promising ingredient for production of functional foods |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10406440/ |magazine=Frontiers in Pharmacology |pages=1198970 |volume=14 |doi=10.3389/fphar.2023.1198970 |doi-access=free |issn=1663-9812 |pmc=10406440 |pmid=37554989}}</ref> == Prehranska vrednost == {| class="wikitable" |Voda |9 g |- |Energijska vrednost |272 kcal or 1140 kJ |- |Beljakovine |6.73 g |- |Skupne maščobe |5.91 g |- |Ogljikovi hidrati |68.7 g |- |Vlaknine |45.7 g |- |Ca |2130&nbsp;mg |- |Fe |37.9&nbsp;mg |- |Mg |377&nbsp;mg |- |P |140&nbsp;mg |- |K |1050&nbsp;mg |- |Na |24&nbsp;mg |- |Zn |4–3&nbsp;mg |- |Cu |0.847 |- |Mn |6.1&nbsp;mg |- |Vitamin C |50&nbsp;mg |- |Thiamin |0.336&nbsp;mg |- |Niacin |4.08&nbsp;mg |- |Vitamin B6 |1.81&nbsp;mg |- |Vitamin B12 |0 |- |Vitamin A |257&nbsp;μg |- |Vitamin D |0&nbsp;μg |- |Nasičene maščobe |3.26 g |- |Trans maščobe |0 g<ref>{{Navedi splet |title=USDA |url=https://www.usda.gov/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20260727154731/https://www.usda.gov/ |archive-date=2026-07-27 |access-date=2026-07-28 |website=www.usda.gov |language=en}}</ref> |} == Reference == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.botanical.com/botanical/mgmh/s/savsum24.html Grieves, ''A Modern Herbal''] {{zbirka|Satureja hortensis}} {{botanična škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustnatice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Začimbe]] f8brz7j733eu22ai6aqkte9tbtziy5t 4 267433 6721286 6416613 2026-07-28T17:09:26Z Pinky sl 2932 /* Glej tudi */ posodobitev 6721286 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:MRTVA}} {{Jedrce|[[Mrtva povezava|Mrtve povezave]] so pretnja enciklopediji, toda z nekaterimi ukrepi lahko posledice takšnih povezav zmanjšamo.}} Kot večina večjih [[spletna stran|spletnih strani]] je Wikipedija občutljiva za večni problem, poznan kot '''[[mrtva povezava]]''', ko zunanje povezave, ki jih uporabljamo za sklice in navedke, postopoma postanejo nedelujoče ali pa se spremeni njihov [[URL]]. Dokument ponuja povezavo na druge dokumente, in ko sledimo taki povezavi, se namesto dokumenta na zaslonu prikaže sporočilo »Napaka 404 Ni najdeno« ali sporočilo, da ima dokument nov URL. URL-ji se občasno spremenijo zaradi prenosov dokumentov v drug računalnik/strežnik ali pa na spletišču preuredijo strukturo datotek, nekatere dokumente pa celo izbrišejo. To lahko škoduje zanesljivosti Wikipedije in uveljavljanju smernic za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]. Trud, ki je potreben za preprečevanje mrtve povezave, je bistveno manjši od truda, potrebnega za popravilo takšne povezave. Zato preprečevanje mrtvih povezav '''krepi''' enciklopedijo. Ta smernica ponuja strategijo za preprečevanje mrtvih povezav, še preden pride do njih. To vključuje uporabo storitev spletnih arhivov in premišljeno uporabo [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlog za navajanje]]. Mrtvih povezav ni vedno mogoče preprečiti, zato ta smernica pojasnjuje tudi, kako popraviti tako povezavo – z iskanjem arhiviranih povezav in alternativnih virov. '''Ne izbrišite''' informacij, ki temeljijo na dejstvih in podatkih, ''samo'' zato, ker URL vira ne deluje več. [[Wikipedija:Preverljivost]] ne zahteva, da vse informacije podpira delujoča povezava; prav tako ne zahteva vira, ki je objavljen na spletu. Razen URL-jev v poglavju ''Zunanje povezave'', ki '''niso''' bili uporabljeni v podporo vsebini članka, '''ne brišite''' URL-jev ''samo'' zato, ker ne delujejo več. Na voljo so možnosti poprave in nadomestitve. ==Preprečevanje mrtvih povezav== Ko [[Wikipedija:Urejanje strani|ustvarjate članek]], lahko mrtvo povezavo preprečite na več načinov. Prvi način je '''izogibanje [[WP:GURL|golim URL-jem]]''' tako, da pri [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanju navedkov ali sklicev]] poleg URL-ja uporabite čim več parametrov – tako ohranite točeno poimenovanje sklica, avtorja, založnika in datum vira. Če se povezava prekine, lahko te dodatne informacije služijo drugemu Wikipedistu, urejevalcu ali bralcu pri iskanju novega vira za izvorno besedilo bodisi na spletu ali v tiskanem viru. To je le z golim URL-jem, ki ne deluje več, nemogoča naloga. Dober vir za iskanje takšnih virov brez delujoče povezave so lokalne in šolske knjižnice. Veliko knjižnic ima dostop do digitalnih podatkovnih zbirk, kjer si lahko pomagate pri iskanju težje dostopnih virov. ''Ko urejate članek, ki uporablja v navedkih/opombah/sklicih gole URL-je, jih popravite ali vsaj dodajte predlogo {{tl|Mrtva povezava}} kot opomnik, da je treba urediti sklic – članek se tako uvrsti v skrito kategorijo, namenjeno vzdrževanju člankov.'' ===Storitve spletnih arhivov=== Drugi način za preprečevanje mrtvih povezav je, da uporabite storitve [[Spletni arhiv|spletnih arhivov]]. Dve najbolj priljubljeni storitvi sta [[Wayback Machine]], ki shranjuje vse nekdanje spletne strani od leta 1996 naprej, in [[WebCite]], ki omogoča vključevanje v njihovo zbirko na zahtevo. Te storitve zbirajo in ohranjajo spletne strani za prihodnjo uporabo, tudi če se je izvirna spletna stran preselila, spremenila, izbrisala ali pa je bila nameščena kot plačljiva stran. Spletno arhiviranje je še posebej pomembno pri [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanju]] spletnih strani, ki so nestabilne in nagnjene k spremembam, kot so npr. novice ali strani, odvisne od financiranja različnih podjetij. Ko imate URL za arhivirano različico spletne strani, uporabite v predlogi za navajanje spletnih strani {{tl|Mrtva povezava}}, ki jo uporabljate, parametra <code>archiveurl=</code> in <code>archivedate=</code>. Predloga bo samodejno vključila arhivirano povezavo na sklic. *{{navedi splet |url=http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2008/01/24/wall-street-journal-paywall-sturdier-than-suspected/?scp=1-b&sq=paywall&st=nyt|title=Wall Street Journal Paywall Sturdier Than Suspected |last=Dubner|first=Stephen J. |publisher=The New York Times Company|date=January 24, 2008|accessdate=2009-10-28}} *{{navedi splet |url=http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2008/01/24/wall-street-journal-paywall-sturdier-than-suspected/?scp=1-b&sq=paywall&st=nyt|title=Wall Street Journal Paywall Sturdier Than Suspected |last=Dubner|first=Stephen J. |publisher=The New York Times Company|date=January 24, 2008|accessdate=2009-10-28|archiveurl=http://web.archive.org/web/20080430085418/http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2008/01/24/wall-street-journal-paywall-sturdier-than-suspected/|archivedate=2008-04-30}} Marsikatera spletna stran ni arhivirana. Tehnični uredniki strani in izdajatelji vsebin lahko v svoji domeni uporabljajo [[standard izključitve robotov]], ki preprečuje arhiviranje, ali pa (redkeje) zapleten [[JavaScript]], [[Adobe Flash|Flash]] ali katero drugo programsko kodo, ki je ni mogoče preprosto kopirati. V teh primerih so lahko za ohranitev podatkov na voljo alternativne metode. ===Alternativne metode=== Večina [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlog za navajanje]] vsebuje parameter <code>quote=</code>, ki se lahko uporabi za ohranitev izvornega besedila. Tako se lahko iz vira ohrani le omejena količina besedila, ki ga vsebuje predloga za navajanje. To je še posebej uporabno pri tistih virih, ki jih ni mogoče arhivirati s storitvami spletnih arhivov. Prav tako lahko služi kot zavarovanje v primeru prekinitve povezave do izbranega spletnega arhiva. *{{cite web |url=http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2008/01/24/wall-street-journal-paywall-sturdier-than-suspected/?scp=1-b&sq=paywall&st=nyt|title=Wall Street Journal Paywall Sturdier Than Suspected |last=Dubner|first=Stephen J. |publisher=The New York Times Company|date=January 24, 2008|accessdate=2009-10-28|archiveurl=http://web.archive.org/web/20080430085418/http://freakonomics.blogs.nytimes.com/2008/01/24/wall-street-journal-paywall-sturdier-than-suspected/|archivedate=2008-04-30|quote=''...the Wall Street Journal will not, as has been widely speculated, tear down its paywall entirely...''}} Pri uporabi parametra ''quote'' izberite najbolj jedrnato in primerno besedilo, ki ohranja smisel sklica. Shranjevanje celotnega besedila vira ni primerno zaradi [[Wikipedija:Pravilnik o izjemah|pogojev uporabe neproste vsebine]]. Zato izberite samo najpomembnejše dele besedila, ki najbolj podpirajo vašo trditev v članku. Če je prvotni vir nedelujoč, pomaga pri iskanju drugih spletnih različic vira tudi navedek (''quote''). Kadar je to mogoče, se lahko gradivo, ki je v [[Wikipedija:Viri v javni domeni|javni domeni]], prekopira v [[Wikivir]]. ==Popravilo mrtve povezave== Za popravilo [[mrtva povezava|mrtvih povezav]] je na voljo več načinov. Včasih se spletne strani preselijo na drug naslov bodisi zaradi prehoda na nov strežnik ali pa zaradi vzdrževanja strani. Uporaben kraj za iskanje preseljene strani je kazalo spletišča. V iskalnik lahko vnesete naslov strani. Iščete lahko tudi z omejitvijo iskanja (navedete spletišče, v katerem želite iskati). Na podlagi zgoraj navedenih primerov je lahko iskanje z [[Google|Googlom]] videti takole: <nowiki>site:http://freakonomics.blogs.nytimes.com/ "Wall Street Journal Paywall Sturdier Than Suspected"</nowiki> Če to ni mogoče, poskusite poiskati arhivirane različice strani v spletnih arhivih. Pomagajte si z orodjema [[Wayback Machine]] in [http://www.webcitation.org/query iskalnikom] [[WebCite]], če je uporabno, pa tudi z [http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/ UK Government Web Archive]. Če ste našli arhivirano različico, jo še enkrat preverite in se prepričajte, da objavljeno gradivo še vedno podpira navedek/sklic. Prav tako je dobro preveriti datum navedbe sklica v vašem članku in ga primerjati z datumom arhiviranja. ==Odpravljanje mrtve povezave== Včasih bodo vsi poskusi popravila povezave neuspešni. V takem primeru razmislite o iskanju nadomestnega vira, tako da izguba prvotnega vira ne bo škodovala preverljivosti članka. Nadomestni vir o širši tematiki je običajno lahko najti. Ustrezno alternativo lahko poiščete preprosto z iskalnikom. Pazite, da se izognete navajanju [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva Wikipedije|uporabe gradiva Wikipedije v zunanjih virih]], saj bi s tem ravnali v nasprotju s pravilom [[Wikipedija: Preverljivost|preverljivosti]]. Včasih ustreznega vira ni mogoče najti ali pa iskanje zahteva obsežnejše raziskovanje, na primer obisk knjižnice ali uporabo naročniške zbirke. Če je tako, razmislite o možnosti posvetovanja z urejevalci Wikipedije na straneh [[Wikipedija:Pod lipo]]. Prav tako lahko zaprosite za pomoč sodelavce posameznih tematskih projektov – [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]]. ==Ohranitev mrtve povezave== Mrtev in nearhiviran URL-naslov je še vedno lahko koristen. Taka povezava kaže, da so bili podatki (verjetno) preverljivi v preteklosti in da bo povezavo morda lahko zagotovil drug uporabnik z večjim dostopom do virov ali znanjem. Z mrtvo povezavo je mogoče ugotoviti, ali je bila navedena na kakem drugem mestu, ali pa se lahko obrnete na osebo odgovorno za vir. Na primer ob nedosegljivosti http://www.cs.yale.edu/~EliYale/Defense-in-Depth-PhD-thesis.pdf{{dead link}} bi lahko stopili v stik z oddelkom [[Yale Computer Science]]. Predlogo {{tl|mrtva povezava}} dodajte takoj po navedenem URL-ju in tik pred <code></ref></code>ter pustite prvotno povezavo nespremenjeno. Vključitev predloge {{tl|mrtva povezava}} uvrsti članek v projektno kategorijo [[:Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]]. ==Glej tudi== === Tools and how-to guides === * [[Wikipedija:Navajanje virov/Dodatni napotki#Preventivno arhiviranje]] - kratek vodnik o tem, kako uporabljati različne storitve za arhiviranje * [[Wikipedija:Navajanje virov#Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav]] *[[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav]], kjer je opisano odstranjevanje mrtvih povezav iz razdelka Zunanje povezave *[[:en:Wikipedia:Using the Wayback Machine]] – uporaba Wayback Machine portala Internet Archive *[[:en:Wikipedia:Using WebCite]] – uporaba WebCite * [[Special:LinkSearch]] – to find all the pages that contain a particular URL * [[:Kategorija:Članki z golimi URLji]] – članki, ki vsebujejo gole spletne naslove za navjanje in so izpostavljeni tveganju, da postanejo mrtva povezava * [[:Kategorija:Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] – članki, ki vsebujejo mrtve zunanje povezave === Boti === {{anchor|Tools}} * [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] (IABot) – amodejno popravi mrtve povezave, kadar je to mogoče, in jih označi, kadar ni [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije]] q5chp5ulna9bcfzdegmkkflq24txjgq 0 270991 6721173 6721124 2026-07-28T12:43:44Z A09 188929 . 6721173 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = L'Aquila | official_name = Comune dell'Aquila | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = L'Aquila Piazza del Duomo 2007 by-RaBoe.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Piazza Duomo | image_shield = Coat of Arms of L'Aquila, Italy.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 42 |latm = 21 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 24 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-AQ_type:city(72948) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Abruci]] | province = [[L'Aquila (pokrajina)|L'Aquila]] (AQ) | frazioni = glej [[L'Aquila#Frazioni|seznam]] | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Massimo Cialente | population_demonym = Aquilani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Maximus]], [[sveti Equitius]], [[sveti Peter Celestin]], [[sveti Bernardin Sijenski]] | day = 10. junij | postal_code = 67100 | area_code = 0862 | website = {{official website|http://www.comune.laquila.it}} | footnotes = }} '''L'Aquila''' ({{IPA-it|ˈlaːkwila}}, pomeni »[[Orel]]«) je [[mesto]] v osrednji [[Italija|Italiji]] in je istočasno glavno mesto dežele [[Abruci]] kot [[L'Aquila (pokrajina)|Province L'Aquila]]. Po popisu prebivalstva iz {{IT|y}} ima L'Aquila {{IT|p}} prebivalcev,<ref name="IT-P"/> dnevno pa je v mestu prisotnih še okoli 100.000 ljudi ki so tam zaradi študija, dela in [[turizem|turizma]]. L'Aquila se nahaja na pobočju hribovja v sredini ozke doline. Labirint ozkih ulic, okrašenih z [[Barok|baročnimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] zgradbami in cerkvami, se odpira na elegantne trge. Tukaj se nahaja tudi [[Univerza L'Aquila]], ki vnaša v mesto živahno vzdušje. L'Aquila ima veliko kulturnih ustanov: repertoarno gledališče, simfonični orkester, Akademijo za likovno umetnost in filmski inštitut. ==Geografija== Nahaja se v neposredni bližini najvišjih vrhov [[Apenini|Apeninov]] na višini 721 metrov v dolini [[Aterno-Pescara]], "zagozdena" med štiri gorske vrhove z višino nad 2,000 metrov. Gore preprečujejo vdor toplega vlažnega zraka iz [[Sredozemlje|Sredozemlja]], in ustvarjajo podnebje ki je prijetnejše in suho. Rečeno je da ima mesto enajst mrzlih mesecev enega pa toplega. L'Aquila se nahaja približno 100 kilometrov severovzhodno od [[Rim|Rima]], s katerim je sedaj povezan z avtocesto. ==''Frazioni''== V okolici L'Aquila se nahajajo sledeči ''[[Frazione|frazioni]]'': Aquilio, Aragno, Aringo, Arischia, Assergi, Bagno, Bazzano, Camarda, Cansatessa, Casaline, Cermone, Cese, Civita di Bagno, Colle di Preturo, Colle di Sassa, Colle Roio – Poggio di Roio, Collebrincioni, Collefracido, Coppito, Filetto, Foce, Forcelle, Genzano, Gignano, Monticchio, Onna, Paganica, Pagliare di Sassa, Pescomaggiore, Palombaia, Pettino, Pianola, Pile, Pizzutillo, Poggio Roio, Poggio Santa Maria, Pozza di Preturo, Pratelle, Preturo, Ripa, Roio Piano – Poggio di Roio, San Giacomo alto, San Giuliano, San Gregorio, San Leonardo, San Marco Di Preturo, San Martino di Sassa, Santa Rufina, Sant'Angelo, Sant'Elia, Santi, San Vittorino, Sassa, Tempera, Torretta, Valle Pretara, Vallesindola, Vasche. == Sklici == {{sklici}} {{Province of L'Aquila}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} h1ho5s65wdmsgiuybinj33jlx5bxlbn 0 281377 6721218 5927774 2026-07-28T13:45:45Z Engelbert 76895 pp 6721218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Steven Bruce Williams |lived= |image= |caption= |nickname=»Ted« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Edward Steven Bruce Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. november]] [[1892]], [[Pinhoe]], [[Devon (grofija)|Devon]], † [[20. januar]] [[1977]], [[Winchester (Hampshire)|Winchester]], [[Hampshire (grofija)|Hampshire]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Williams/Edward_Steven_Bruce/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Edward Steven Bruce}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] 30y0vwzp0y6v8n4enwovupt24vfc2p0 6721220 6721218 2026-07-28T13:48:46Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Steven Bruce Williams |lived= |image= |caption= |nickname=»Ted« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Edward Steven Bruce Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. november]] [[1892]], [[Pinhoe]], [[Devon (grofija)|Devon]], † [[20. januar]] [[1977]], [[Winchester (Hampshire)|Winchester]], [[Hampshire (grofija)|Hampshire]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Williams/Edward_Steven_Bruce/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Edward Steven Bruce}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] ga2kvurarymmjfojhxe2hxvfpucmeua 0 281378 6721229 5928479 2026-07-28T13:54:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6721229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frederick Christian Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frederick Christian Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. september]] [[1891]], † [[16. januar]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Frederick_Christian/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Frederick Christian}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3ipqxp9zuahcb51dq1x0qt4zfjkslkk 0 281379 6721235 5929184 2026-07-28T14:06:57Z Engelbert 76895 pp, zp 6721235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Guy Charles Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1941 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Guy Charles Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. september]] [[1881]], † [[2. februar]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Guy_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Guy Charles}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1959]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fqflks99rxmkvkq5ijmjgh2ksbtqm72 6721236 6721235 2026-07-28T14:10:30Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Guy Charles Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1941 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Guy Charles Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[10. september]] [[1881]], † [[2. februar]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Guy_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Guy Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] grcmcj49sc2i3z983m7ukgy5sqa3qlf 0 281380 6721238 5929891 2026-07-28T14:20:29Z Engelbert 76895 pp, zp 6721238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |service= |serviceyears=1917–1956 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. junij]] [[1897]], † [[17. oktober]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Harold/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Harold}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1971]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] mb48xvrim5tklosyn3bp9yabnsv5ueb 6721241 6721238 2026-07-28T14:23:17Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harold Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |service= |serviceyears=1917–1956 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. junij]] [[1897]], † [[17. oktober]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Harold/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Harold}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža svete Trojice, Dublin]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] psml5s37yjjoftlezonvockisclrfno 0 281381 6721242 5932119 2026-07-28T14:29:53Z Engelbert 76895 pp, zp 6721242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leslie Hamlyn Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Leslie Hamlyn Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. junij]] [[1892]], † [[7. avgust]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Leslie_Hamlyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Leslie Hamlyn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6tn84nfgwu1vpyzb7udmjuk2piiggc3 0 281382 6721244 5939477 2026-07-28T14:35:36Z Engelbert 76895 pp, zp 6721244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter David Abbott Williams |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1949]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Walter David Abbott Williams''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[31. december]] [[1897]], † [[24. januar]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Williams/Walter_David_Abbott/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Williams, Walter David Abbott}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gnkaejt37jbwdb4nrziwtb1jqkq4k9u 0 281383 6721245 5926359 2026-07-28T14:41:55Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6721245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Cecil Willison |lived= |image= |caption= |nickname=»Ant« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]] |relations=Hyacinth D'Arcy Vigors (''žena'') |laterwork= }} '''Arthur Cecil Willison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1896]], [[Berkshire (grofija)|Berkshire]], [[Anglija]], † [[11. marec]] [[1966]], [[Lynton (Devon)|Lynton]], [[Devon (grofija)|Devon]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Willison/Arthur_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Willison, Arthur Cecil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] ou73b4eyj6ixsewwpurpbpwdrqiie0e 6721246 6721245 2026-07-28T14:42:44Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Cecil Willison |lived= |image= |caption= |nickname=»Ant« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]] |relations=Hyacinth D'Arcy Vigors (''žena'') |laterwork= }} '''Arthur Cecil Willison''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1896]], [[Berkshire (grofija)|Berkshire]], [[Anglija]], † [[11. marec]] [[1966]], [[Lynton (Devon)|Lynton]], [[Devon (grofija)|Devon]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Willison/Arthur_Cecil/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Willison, Arthur Cecil}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] lxn3t8o41vcrsv2t4gw9j4ccijd4zip 0 281384 6721274 4504427 2026-07-28T16:43:35Z Engelbert 76895 pp 6721274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Harold Owen Wilsey |image= |caption= |nickname=»Felix« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1936–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''John Harold Owen Wilsey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. november]] [[1904]], † [[20. julij]] [[1961]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wilsey/John_Harold_Owen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilsey, John Harold Owen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] d3hwhfaycy2c7bl7ibahyj8bidkq5ip 6721275 6721274 2026-07-28T16:44:38Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Harold Owen Wilsey |image= |caption= |nickname=»Felix« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1936–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''John Harold Owen Wilsey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. november]] [[1904]], † [[20. julij]] [[1961]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wilsey/John_Harold_Owen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilsey, John Harold Owen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] t4rqjg673vg20cvci9sj6oc7pwihx0j 0 281385 6721276 5926628 2026-07-28T16:49:37Z Engelbert 76895 pp 6721276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bevil Thomson Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1905–1941<br>1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[53. (valižanska) divizija (Združeno kraljestvo)|53. pehotna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Bevil Thomson Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. december]] [[1885]], † [[31. oktober]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wilson/Bevil_Thomson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Bevil Thomson}} [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] 3fa44zcfykes5q3033v4yhfnpows4ce 6721277 6721276 2026-07-28T16:50:14Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1975]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bevil Thomson Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1905–1941<br>1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[53. (valižanska) divizija (Združeno kraljestvo)|53. pehotna divizija]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} '''Bevil Thomson Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. december]] [[1885]], † [[31. oktober]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Wilson/Bevil_Thomson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Bevil Thomson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] cc9qjcihr4zfzyq39sqdqx4emb0zroe 0 281386 6721388 5933869 2026-07-29T08:45:34Z Engelbert 76895 pp, zp 6721388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Nigel Maitland Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Nigel Maitland Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. april]] [[1884]], † [[24. februar]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Nigel_Maitland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Nigel Maitland}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ciiatb82sokevym7y8t3ylx8tsui0fy 6721391 6721388 2026-07-29T08:46:40Z Engelbert 76895 koda za sklice 6721391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Nigel Maitland Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Nigel Maitland Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. april]] [[1884]], † [[24. februar]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Nigel_Maitland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Nigel Maitland}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ibdy61id6gkz21vzhavshhmpx9pk3xz 0 281387 6721281 5929042 2026-07-28T16:57:44Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6721281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Gordon Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. februar]] [[1887]], † [[17. julij]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Gordon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1971]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] kepqngdgm97pe42r219m8rzyeva2xyl 6721282 6721281 2026-07-28T16:59:43Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1911–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Gordon Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. februar]] [[1887]], † [[17. julij]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Gordon}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] 6ko730u9s7908n37b4mnkx4e5ran5v0 0 281388 6721395 5935203 2026-07-29T08:55:09Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6721395 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Cochrane Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=[[1901]]–[[1941]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Roger Cochrane Wilson,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. december]] [[1882]], † [[5. februar]] [[1966]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Roger_Cochrane/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[John Francis Stanhope Coleridge|Sir John Coleridge]]}} {{s-ttl|title=[[Vojaški sekretar pri Indijski pisarni]]|years=1936&ndash;1937}} {{s-aft|after=[[Sydney Frederick Muspratt|Sir Sydney Muspratt]]}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Roger Cochrane}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] rp8b4mutjxjgn27i3ikit6vdtuqz5z1 6721396 6721395 2026-07-29T08:57:53Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Cochrane Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=[[1901]]–[[1941]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Roger Cochrane Wilson,''' [[Red kopeli|KCB]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. december]] [[1882]], † [[5. februar]] [[1966]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Roger_Cochrane/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[John Francis Stanhope Coleridge|Sir John Coleridge]]}} {{s-ttl|title=[[Vojaški sekretar pri Indijski pisarni]]|years=1936&ndash;1937}} {{s-aft|after=[[Sydney Frederick Muspratt|Sir Sydney Muspratt]]}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Roger Cochrane}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Wellington]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] ajr8u7w8lhmck4m6v4qb2afr61840sp 0 281389 6721441 5936516 2026-07-29T11:16:38Z Engelbert 76895 pp, zp 6721441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Arthur Atkinson Wilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–1940<br>1941–? |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Arthur Atkinson Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. junij]] [[1882]], † [[18. avgust]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Thomas_Arthur_Atkinson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Thomas Arthur Atkinson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jj9h1p05tnic29a9zfqj0dltuz4lglt 0 281390 6721442 5936556 2026-07-29T11:22:32Z Engelbert 76895 pp, zp 6721442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Needham Furnival Wilson |lived= |image= |caption= |nickname=»Val« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Needham Furnival Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1896]], † [[15. maj]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Thomas_Needham_Furnival/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Thomas Needham Furnival}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 3u3208ddwimbeubrc2nfbh4qm22chrc 6721443 6721442 2026-07-29T11:25:40Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Needham Furnival Wilson |lived= |image= |caption= |nickname=»Val« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Needham Furnival Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1896]], † [[15. maj]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson/Thomas_Needham_Furnival/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson, Thomas Needham Furnival}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] g343lsz4qj7sfbhg2bdo5i8d75ikx0w 0 281391 6721447 5927515 2026-07-29T11:38:12Z Engelbert 76895 pp, zp 6721447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Donald James Wilson-Haffenden |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Donald James Wilson-Haffenden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. november]] [[1900]], † [[27. maj]] [[1986]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wilson-Haffenden/Donald_James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson-Haffenden, Donald James}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jghf3lq9i1sb2auczdzoxfb7cabf6jm 0 281392 6721385 4504436 2026-07-29T08:34:18Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6721385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson |image=<!--WD--> |caption= |nickname=»Jumbo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1900–1947 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[5. september]] [[1881]], † [[31. december]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih feldmaršalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Henry Maitland Wilson}} * [http://www.generals.dk/general/Wilson/Henry_Maitland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson of Libya & of Stowlangtoft, Henry Maitland Baron}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] nmfthzbo902oy2uhjy27hz18zznufpq 6721386 6721385 2026-07-29T08:40:15Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson |image=<!--WD--> |caption= |nickname=»Jumbo« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1900–1947 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[5. september]] [[1881]], † [[31. december]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih feldmaršalov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Henry Maitland Wilson}} * [http://www.generals.dk/general/Wilson/Henry_Maitland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wilson of Libya & of Stowlangtoft, Henry Maitland Baron}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 4r6d3v8hmob88oeuuzg16c1wrja3c2b 0 281393 6721451 5927549 2026-07-29T11:46:29Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6721451 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Neil Wimberley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas Neil Wimberley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1896]], † [[26. avgust]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wimberley/Douglas_Neil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wimberley, Douglas Neil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] exrchd01axy4sdbbwcx0e1slvhot2f0 6721452 6721451 2026-07-29T11:49:45Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721452 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Neil Wimberley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas Neil Wimberley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. avgust]] [[1896]], † [[26. avgust]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Wimberley/Douglas_Neil/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wimberley, Douglas Neil}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Wellington]] g57ocgzp1qjivicqpfs635ao1db8pxt 0 298493 6721398 6641926 2026-07-29T08:59:07Z ~2026-32552-67 260877 6721398 wikitext text/x-wiki '''Miklavc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Adolf Miklavc]] (1942–2005), fizik * [[Andrej Miklavc]] (*1970), alpski smučar * [[Branko Miklavc]] (1922–2011), igralec, dramatik in pesnik * [[Ferdinand Miklavc]] (*1948), prevajalec * [[Ivo Miklavc]] (1938-2022), duhovnik salezijanec * [[Jože Miklavc]], agronom, strok. za varstvo rastlin * [[Jure Miklavc]] (*1970), industrijski oblikovalec * [[Manja Miklavc]], slovstvena folkloristka * [[Samo Miklavc]] (*1974), odbojkar * [[Saša Miklavc]] (1926–2008), igralec ==Glej tudi== * priimke [[Miklavec (priimek)|Miklavec]], pa tudi [[Mikl]], [[Miklavčič]], [[Miklavič]], [[Miklič]], [[Mikeln]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Miklavc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qphyolybwr052hac65jn1c5krnbi8zz 6721400 6721398 2026-07-29T08:59:58Z ~2026-32552-67 260877 6721400 wikitext text/x-wiki '''Miklavc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Adolf Miklavc]] (1942–2005), fizik * [[Andrej Miklavc]] (*1970), alpski smučar * [[Branko Miklavc]] (1922–2011), igralec, dramatik in pesnik * [[Ferdinand Miklavc|Ferdinand (Nande) Miklavc]] (*1948), prevajalec * [[Ivo Miklavc]] (1938-2022), duhovnik salezijanec * [[Jože Miklavc]], agronom, strok. za varstvo rastlin * [[Jure Miklavc]] (*1970), industrijski oblikovalec * [[Manja Miklavc]], slovstvena folkloristka * [[Samo Miklavc]] (*1974), odbojkar * [[Saša Miklavc]] (1926–2008), igralec ==Glej tudi== * priimke [[Miklavec (priimek)|Miklavec]], pa tudi [[Mikl]], [[Miklavčič]], [[Miklavič]], [[Miklič]], [[Mikeln]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Miklavc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jrth9onpk5tzfwv3z40dm474kdq1dat 0 299234 6721249 6699449 2026-07-28T14:50:33Z ~2026-42071-73 263556 /* Obtožbe o podkupovanju in nepravilnostih */ 6721249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Tomaž Drolec | image = | order = [[Župan]] [[Občina Komenda|Občine Komende]] | term_start = [[1998]] | term_end = [[2014]] | predecessor = | successor = Stanislav Poglajen | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date = | death_place = | spouse = | party = | children = | alma_mater = | occupation = [[elektroinstalater]]<ref>[http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=f7f756ba-0ffe-4a44-871f-5f9ad5a8d0bd Lex-localis.info - Poročilo o izidu volitev za župana Občine Komenda]</ref> | religion = }} '''Tomaž Drolec''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[elektroinstalater]], * [[21. februar]] [[1953]]. Od ustanovitve [[Občina Komenda|Občine Komenda]] leta 1998 do leta 2014 je bil Drolec njen župan.<ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042393266 Dnevnik.si - Župan Drolec gre v četrti krog]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Županovanje == Na prvih županskih volitvah novembra 1998 je Drolec prejel 1838 od oddanih 2377 glasov<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=16629&smode=sem Uradni-list.st - Poročilo o izidu volitev za župana Občine Komenda (1998)]</ref> in [[lokalne volitve v Sloveniji 2002|leta 2002]] je dobil 1.967 od skupaj 2755 oddanih glasov.<ref>[http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=d575c422-28d2-4cb7-9bcb-df28549f1eef Lex-localis.info - Poročilo o izidu volitev za župana Občine Komenda (2002)]</ref> Na [[lokalne volitve v Sloveniji 2006|volitvah leta 2006]] je proti [[Pavel Šmid|Pavlu Šmidu]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) zmagal s 73,55% volilnih glasov<ref>[http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=f7f756ba-0ffe-4a44-871f-5f9ad5a8d0bd Lex-localis.info - Poročilo o izidu volitev za župana Občine Komenda (2006)]</ref>, [[lokalne volitve v Sloveniji 2010|leta 2010]] pa s 54,53%<ref>{{Navedi splet |url=http://volitve.gov.si/lv2010/rezultati/obcina_komenda.html |title=Volitve.gov.si - Občina Komenda |accessdate=2012-07-17 |archive-date=2010-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101014101817/http://volitve.gov.si/lv2010/rezultati/obcina_komenda.html |url-status=dead }}</ref>. Vsa leta je bil izvoljen kot neodvisni kandidat. V času njegovega županovanja je občina zgradila tretjo največjo [[poslovna cona|poslovno cono]] v Sloveniji ([[Poslovna cona Komenda]]) in bila tudi prva občina, kjer so leta 2007 cepili učenke 8. in 9. razredov proti virusu [[HPV]].<ref>[http://www.gorenjskiglas.si/novice/priloga_letopis/index.php?action=clanek&id=16414 Gorenjskiglas.si - Tomaž Drolec, župan Občine Komenda]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Obtožbe o podkupovanju in nepravilnostih === Na občinski seji 30. maja 2011 je Drolec priznal, da je za občinske posle podkupoval uradne osebe.<ref>[http://www.zurnal24.si/zupan-priznal-podkupovanje-clanek-133941 Zurnal24.si - Župan priznal podkupovanje]</ref> Tako je na seji med drugim dejal: ''Čeprav snemamo, bom povedal to na glas. Me je bilo sram, ko sem hodil iz občine po soglasja za to trgovino. Sem se počutil kot 'tavelik' mafijec. 16 ali 26 tisoč evrov sem imel, takole sem jih pokazal. Majda povej, če ni res. Sem dejal, če me zaprejo, me zaprejo. Jaz sem šel soglasja iskat, gospodje. Ja, soglasja iskati. Točno sem vedel, koliko moram kakšnemu nesti, da sem dobil podpisana soglasja, da je zadnja denacionalizacija bila 'uštimana', da smo potem lahko startali. Če me bodo zaprli, me bodo zaprli. Tudi do tega je prišlo. In če mislite, da ni treba nikomur nič dati, tudi tamle dol po naših ministrstvih pa po vaših, saj so ravno toliko vaša kot naša. Če mislite, da ni treba za usluge nič nobenemu dati, ste se hudo zmotili.''<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/avdio-razkrivamo-zupan-komende-priznal-podkupovanje.html 24ur.com - Župan priznal podkupovanje. Objavljamo posnetek]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/zupan-komende-priznal-podkupovanje/265338 RTVSLO.si - Župan Komende priznal podkupovanje]</ref> S tem je postal prvi visoki občinski funkcionar v Sloveniji, ki je priznal podkupovanje uradnih oseb za občinske zadeve.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042469786 |title=Dnevnik.si - Župan Komende priznal podkupovanje: ''Drugače se v Sloveniji na da priti do posla'' |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2016-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313200020/http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042469786 |url-status=dead }}</ref> 1. septembra 2011 so mediji razkrili domnevne nepravilnosti v povezavi s poslovno cono: PC Komenda je tako od zasebnega podjetja Candor, ki naj bi bil povezan tudi z bivšim predsednikom vlade [[Tone Rop|Tonetom Ropom]], odkupila dobrih 8% lastnega deleža, pri čemer je PC Komenda prevzela vse obveznosti Candorja do [[Factor banka|Factor banke]].<ref>[http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042465741 Dnevnik.si - Občinska Poslovna cona Komenda z 2,3 milijona evrov izplačala Ropove prijatelje]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Občinski svetniki mu tudi očitajo sporna nakazila več kot 7,7 milijona evrov, ko so bili računi izstavljeni brez pogodb ali dokazil o opravljenih storitvah; z enim od teh podjetih je posredno povezan tudi Ropov sin.<ref>[http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ropovim-prijateljem-2-3-milijona-evrov-izplacila-in-resitev-iz-dolgov/264158 RTVSLO.si - Ropovim prijateljem 2,3 milijona evrov izplačila in rešitev iz dolgov]</ref> Pozneje so mediji tudi objavili, da ima lastniški delež v PC Komenda tudi tašča Drolčeve hčere.<ref>[http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042466951 Dnevnik.si - Delež PC Komenda "parkirali" pri tašči županove hčere]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je Drolec tudi priznal, da se je glede gradnje PC Komenda obrnil na takratnega predsednika vlade Ropa, ki ga je seznanil z Brankom Plečincem, ki mu je naredil veliko uslug.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/kaksni-bodo-konkretni-odzivi-na-zupanovo-priznanje-podkupovanja/265365 RTVSLO.si - Kakšni bodo konkretni odzivi na županovo priznanje podkupovanja?]</ref> Tožilstvo je že 2. septembra sprožili predkazenski postopek glede njegovega priznanja podkupovanja uradnih oseb.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/tozilstvo-o-priznanju-zupana-komende-zadeva-je-v-predkazenskem-postopku/265365 RTVSLO.si - Tožilstvo o priznanju župana Komende: Zadeva je v predkazenskem postopku]</ref> 4. septembra je Drolec izjavil, da ni podkupoval uradnih oseb, ampak pet fizičnih oseb, ki so bile v denacionalizacijskem postopku; dal jim je lastni denar.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/09/zupan_komende_zanikal_podkupovaje.aspx Siol.net - Župan Komende zanika podkupovanje državnih uradnikov]</ref> Na novinarski konferenci, katero je sklical 5. septembra, pa je ponovno zanikal podkupovanje ter dejal, da z lastnim denarjem izplačal denacionalizacijske upravičence<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/09/zupan_komende_tomaz_drolec_zanikal_podkupovanje.aspx Siol.net - Župan Komende Tomaž Drolec zanikal podkupovanje]</ref>, da bi občina dobila soglasja za gradnjo trgovine v [[Center Komenda|Centru Komenda]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042470443 |title=Dnevnik.si - Drolec najel Čeferina in spremenil zgodbo: Uradnikov nisem podkupoval, vse sem plačeval iz lastnega žepa |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110910045112/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042470443 |url-status=dead }}</ref>. Dediči, za katere je Drolec trdil, da jih je izplačal, so zanikali, da bi jim Drolec izplačal za soglasja.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042471207 |title=Dnevnik.si - Dediči po Mejaču: ''Župan Komende hoče s priznanjem ukradene kokoši prikriti krajo draguljev'' |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2016-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160312233603/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042471207 |url-status=dead }}</ref> Občinski svetniki pa so nato tudi trdili, da so o županovih dejanjih že dolgo namigovali, a jih ni nihče upošteval.<ref>[http://dnevnik.si/objektiv/ljudje_z_ozadjem/1042471743 Dnevnik.si - Tomaž Drolec: Junak, ki se ujel v lastno zanko]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Drolec, Tomaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski obrtniki]] [[Kategorija:Župani Občine Komenda]] k9zk69vwqmgbunecgy2oxd1hdgceh5e 0 305995 6721181 6604563 2026-07-28T12:54:47Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6721181 wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Structure |name=Apfaltrerjev stolp<br>Apfaltrer Turn |location=[[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], [[Ljubljana]] |image= |caption= |type=[[Obrambni stolp]]<br>[[Dvorec]] |built=? - [[1442]] |materials=Kamen, les |used= |controlledby=[[Habsburžani]] |garrison= |past_commanders=[[Jurij Apfaltrer]] |battles=[[Bitka za Ljubljano (1442)]] }} '''Apfaltrerjev stolp''' ({{lang-de|Apfaltrer Turn}}) je bivši [[obrambni stolp|stolpasti]] [[dvorec]], ki se je nahajal nad današnjim [[Grad Tivoli, Ljubljana|gradom Tivoli]] v [[Ljubljana|ljubljanskem]] [[Park Tivoli, Ljubljana|Parku Tivoli]]. Zgradba, ki se je nahajala izven [[ljubljansko obzidje|mestnega obzidja]], je dobila ime po njegovem zadnjemu lastniku [[Janez Jurij Apfaltrer|Juriju Apfaltrerju]], ki je bil mestni glavar in poveljnik obrambe Ljubljane. == Zgodovina == Stolp se prvič omenja leta 1267, ko je v vrtu nad stolpom vojvoda [[Ulrik III. Spanheimski]] podpisal listino: ''in viridario nostro supra turrim apud Laibacum''.<ref>[[Ivan Stopar]]: ''Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: I. Gorenjska: Ljubljana, grad in dvorci'' (Ljubljana, 1999), 9.</ref> Leta 1442, med neuspešnim [[Celjski grofje|celjskim]] [[bitka za Ljubljano (1442)|obleganjem Ljubljane]] v sklopu [[celjsko-avstrijska vojna|celjsko-habsburške vojne]], so Celjani porušili zgradbo.<ref>[[Vlado Habjan|Habjan, Vlado]]. "Celjsko-avstrijska vojna od leta 1438 do 1443 ali vojna za Ljubljano in Istro." ''Kronika'' 19, št. 3 (1971) str. 137-148. {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RWTQQJQB}}</ref> Po več kot enomesečnemu obleganju so Celjani opustili obleganje, porušili stolp, opustošili okolico mesta ter se odpravili [[bitka za Novo mesto (1442)|nad Novo mesto]].<ref>[[Damjan Vahen]]: ''Ljubljana: Zgodovinski oris'' (Ljubljana), 50.</ref> V kroniki celjskih grofov je tako zapisano: ''Item es kam ein ritter gennadt Jörg Apfaltrer gen Laibach in die stadt, als man sich dafür schlug; der was hauptmann darin. Der hett einen thurn vor der stadt Laibach gelegen; der ward angewunnen und gantz ausgebrandt und etwo viel angebrochen...''<ref name="ReferenceA">Stopar, ''Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: I. Gorenjska: Ljubljana, grad in dvorci'', 9.</ref> Pozneje je Apfaltrer zgradil novo zgradbo, katero je poimenoval Unter dem Thurn oz. Unterthurn (Pod turnom oz. Podturn).<ref name="ReferenceA"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Apfaltrerji]] {{mil-struct-stub}} [[Kategorija:Park Tivoli, Ljubljana]] [[Kategorija:Stolpi v Sloveniji]] [[Kategorija:Dvorci v Ljubljani]] [[Kategorija:Obrambni stolpi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Celjsko-avstrijska vojna]] [[Kategorija:Apfaltrerji]] ou37d4qz7ykk9e64apmp3o3afodt52q 0 305997 6721182 6597548 2026-07-28T12:55:37Z Ljuba24b 92351 dp 6721182 wikitext text/x-wiki '''Apfaltrerjev dvorec''' je lahko: * [[Apfaltrerjev dvorec, Litija|Apfaltrerjev dvorec]] - nekdanji dvorec v Litiji * [[Apfaltrerjev stolp|Apfaltrerjev dvorec]] - nekdanji stolpasti dvorec v Ljubljani {{Razločitev}} [[Kategorija:Apfaltrerji]] c8ehyukfxhnt4inzb102226x9r93p05 0 307144 6721417 6300634 2026-07-29T09:44:09Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6721417 wikitext text/x-wiki '''Voglar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Bojan Voglar]], rokometaš, rokometni trener * [[Boris Voglar]] (*1971), fotograf * [[Črt Sojar - Voglar|Črt Sojar Voglar]] (*1976), skladatelj in glasbeni pedagog * [[Dušan Voglar]] (1936–2022), literarni zgodovinar, dramaturg, prevajalec, urednik, leksikograf * [[Fran Voglar]] (1877–1925), šolnik in politik * [[Gregor Voglar]] (1651–1717), zdravnik, mecen in diplomat * [[Mihael Voglar]] (Carbonarius), pevec (16. stoletje) * [[Mira Voglar]] (1935–2026), skladateljica in glasbena pedagoginja * [[Nada Voglar]] (1936–2022), prevajalka * [[Srečko Voglar]] - Tedi (1901–1956), teniški igralec * [[Viki Voglar]], filmski režiser in scenarist * [[Zlatko Voglar]], otorinolaringolog, športni zdravnik == Glej tudi == * priimke [[Vogel (priimek)|Vogel]], [[Vogelnik]], [[Voglauer]], [[Vogrič]], [[Vogrin]], [[Oglarstvo|Oglar]]?, Voga, [[Vuga]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Voglar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l1d6xw4ipk6ytrn6sl6186qpen367uq 0 332004 6721232 6607243 2026-07-28T13:57:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721232 wikitext text/x-wiki {{about|pesmi Kylie Minogue|singl Christopherja Williamsa|All I See (pesem, Christopher Williams)}} {{Infopolje Glasbeni singl | Name = All I See | Cover = | Border = | Caption = | Artist = [[Kylie Minogue]] skupaj z [[Mims (raper)|Mimsom]] | Album = [[X (album, Kylie Minogue)|X]] | B-side = | Released = 11. marec 2008<br><small>(glej [[#Zgodovina izidov|zgodovino izidov]])</small> | Format = [[Digitalno]] | Recorded = 2007 | Genre = [[pop glasba|pop]], [[R&B]] | Length = 3:04 | Label = Parlophone, Capitol | Writer = Edwin »Lil' Eddie« Serrano | Producer = Jeberg, Cutfather | Audio sample? = | Certification = | Last single = »[[In My Arms (pesem, Kylie Minogue)|In My Arms]]«<br />(2008) | This single = »'''All I See'''«<br />(2008) | Next single = »[[The One (pesem, Kylie Minogue)|The One]]«<br />(2008) {{Extra chronology | Artist = [[Mims (raper)|Mimsovi]] singli - | Type = singlov | Last single = »Just Like That«<br />(2007) | This single = »'''All I See'''«<br />(2008) | Next single = »[[Move (If You Wanna)]]«<br />(2008) }} }} »'''All I See'''« je [[pop glasba|pop]]-[[R&B]] [[pesem]] [[Avstralci|avstralske]] [[pevka|pevke]] [[Kylie Minogue]] z njenega desetega [[glasbeni album|glasbenega albuma]], ''[[X (album, Kylie Minogue)|X]]'' (2007). Napisali so jo Jonas Jeberg, Mich Hedin Hansen in Edwin »Lil' Eddie« Serrano, producirala pa sta jo jo Jonas Jeberg in Edwin »Lil' Eddie« Serrano. 11. marca 2008 so pesem izdali kot glavni singl z albuma v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].<ref name="release"/> Pesem je 15. aprila 2008 izšla preko radijev. Tudi različica pesmi z [[raper]]jem [[Mims (raper)|Mimsom]] je izšla preko radijev in kot dodatna pesem na ameriški izdaji albuma ''X''. Pesem je vključevala tudi interpretacijo pesmi »[[Outstanding]]«, ki jo je napisal Raymond Calhoun in jo je izvedla [[glasbena skupina]] [[The Gap Band]].<ref>[http://www.edgeboston.com/index.php?ch=giveawaycenter&sc=giveaway_enter&id=4495 » Album ''X'' na CD Kylie Minogue!«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923233816/http://www.edgeboston.com/index.php?ch=giveawaycenter&sc=giveaway_enter&id=4495 |date=2015-09-23 }}. EdgeBoston.com. Pridobljeno dne 6. marec 2008. {{ikona en}}</ref> == Promocija == Da bi promovirala singl je Kylie Minogue nastopila v intervjujih v mnogih ameriških televizijskih kanalih. 31. marca 2008 je nastopila v oddaji ''Today'', kjer jo je intervjuval Matt Lauer.<ref>Michaels, Mitch. [http://www.411mania.com/music/news/71833/Kylie-Minogue-Making-US-Promo-Appearance-For-X.htm »Kylie Minogue v ZDA promovira album ''X''«]. 411Mania.com. 27. marec 2008. Pridobljeno dne 29. marec 2008. {{ikona en}}</ref> 1. aprila je tistega leta Kylie Minogue v oddaji ''Dancing with the Stars'' nastopila s pesmijo »All I See«.<ref>[https://web.archive.org/web/20080330074717/http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,23432079-2862,00.html »Kylie Minogue prevzame Združene države Amerike«]. ''Herald Sun''. 26. marec 2008. Pridobljeno dne 29. marec 2008. {{ikona en}}</ref> 7. aprila 2008 je pesem »All I See« izvedla v oddaji ''The Ellen DeGeneres Show''.<ref>[http://ellen.warnerbros.com/2008/04/all_i_see_is_that_kylie_minogu.php »Zaradi pesmi 'All I See' se Kylie Minogue pri nas ustavi že v ponedeljek«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080409230928/http://ellen.warnerbros.com/2008/04/all_i_see_is_that_kylie_minogu.php |date=2008-04-09 }}. Ellen.WarnerBros.com. April 2008. Pridobljeno dne 9. junij 2008. {{ikona en}}</ref> Singl so v Združenih državah Amerike in Kanadi izdali predvsem zato, da bi se Kylie Minogue povečal komercialni uspeh tudi tam. Pesem je na ameriški in kanadski lestvici plesnih pesmi zasedla tretje mesto. == Videospot == Promocijski videospot za pesem »All I See« je režiral William Baker, kreativni vodja večine projektov Kylie Minogue. Posneli so ga v treh urah, ko je imela Kylie Minogue premor med vajami za turnejo [[KylieX2008]].<ref name="video">Minogue, Kylie. [http://www.kylie.com/news/1734500 »Kyliejino sporočilo«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080507103026/http://www.kylie.com/news/1734500 |date=2008-05-07 }}. Kylie.com. 18. april 2008. Pridobljeno dne 18. april 2008. {{ikona en}}</ref> Posneli so ga v črno-beli tehniki in v njem Kylie Minogue ob spremljevalnem plesalcu Marcu da Silvi oblečena v različna oblačila pleše pred belim ozadjem. Videospot je izšel 18. aprila 2008 preko spletne strani Kylie Minogue.<ref name="video"/> == Nastopi v živo == Kylie Minogue je s pesmijo »All I See« nastopila na naslednjih turnejah: * [[KylieX2008]] (akustična različica, samo nekatere turneje) == Seznam verzij == To je seznam vseh različic izida pesmi »All I See«. {{col-begin}}{{col-2}} '''Ameriški promocijski CD s singlom #1'''<br> <small>(5099951495428; izdano leta 2008)</small> # »All I See« – 3:04 # »All I See« (inštrumentalno) – 3:04 '''Ameriški promocijski CD s singlom #2'''<br> <small>(5099921376429; izdano leta 2008)</small> # »All I See« skupaj z [[Mims (raper)|Mims]]om – 3:51 # »All I See« – 3:04 '''Ameriški promocijski CD DJ-ja Marka Pichiottija''' # »All I See« (vokalni remix Marka Picchiottija) # »All I See« (različica Marka Picchiottija) # »All I See« (funk vokalni remix Marka Picchiottija) # »All I See« (funk klubski remix Marka Picchiottija) # »All I See« (Mark Picchiotti Proper Radio Edit) # »All I See« (funk remix Marka Picchiottija) '''Avstralski digitalni singl''' # »All I See« skupaj z [[Mims (raper)|Mims]]om – 3:51 # »All I See« (različica z albuma) – 3:04 # »In My Arms« (remix) – 5:05 {{col-2}} '''Ostale uradne različice''' # »All I See« (izvirna klubska različica/MARK!-ova klubska različica) – 7:09 # »All I See« (izvirni razširjeni remix/MARK!-ov klubski vokalni remix) – 7:12 # »All I See« (MARK!-ov latino radijski remix) – 3:15 # »All I See« (MARK!-ov latino vokalni remix) – 7:50 # »All I See« (MARK!-ov latino klubski remix) – 7:42 # »All I See« (MARK!-ov radijski remix) – 3:22 # »All I See« (MARK!-ov vokalni remix) – 7:31 # »All I See« (MARK!-ov klubski remix) – 7:48 {{col-end}} == Dosežki == {|class="wikitable sortable" |- !align="left"|Lestvica (2008) ! style="text-align:center;"|Dosežek |- | [[Kanada]] (Canadian Hot 100)<ref>[http://www.billboard.com/#/artist/Kylie+Minogue/chart-history/5213?f=793&g=Singles Kylie Minogue - Zgodovina dosežkov albumov in singlov na glasbeni lestvici] {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|81 |- | [[Madžarska]] (Mahasz)<ref>[http://www.mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=archivum&lista=radios&ev=2008&het=17&submit_=Keres%E9s Archívum – Slágerlisták – MAHASZ – Magyar Hanglemezkiadók Szövetsége] (v madžarščini)</ref> | style="text-align:center;"|36 |- | [[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Hot Dance Club Play)<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/kylie-minogue-p4921/charts-awards/billboard-singles/date-asc|title=Kylie Minogue|publisher=Allmusic|date=28. maj 1968|accessdate=23. december 2011}} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |} * Revija ''Billboard'' je pesem »All I See« označila za šestindvajseto največkrat predvajano pesem v ameriških klubih leta 2008.<ref>[https://web.archive.org/web/20090201102852/http://www.billboard.com/bbcom/yearend/chart_display.jsp?f=Hot+Dance+Club+Play+Tracks&g=Year-end+Singles] {{ikona en}}</ref> == Zgodovina izidov == {| class="wikitable" |- ! Država ! Datum ! Format |- |rowspan="2"| [[Združene države Amerike]] | 11. marec 2008 | Digitalno<ref name="release">[http://www.amazon.com/dp/B0014STK7Q »Digitalno«]. Amazon.com. Pridobljeno dne 28. februar 2008. {{ikona en}}</ref> |- | 15. april 2008 | Radio |- | [[Avstralija]] |rowspan="2"| 1. december 2008 |rowspan="2"| Digitalno |- | [[Nova Zelandija]] |} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.kylie.com Uradna spletna stran Kylie Minogue] {{ikona en}} {{Singli Kylie Minogue}} [[Kategorija:Pesmi Kylie Minogue]] [[Kategorija:Singli leta 2008]] 8z5whj7v1jl48vdpel5easkbgab37aa 0 334788 6721192 6712886 2026-07-28T13:08:58Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721192 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradež}} {{Infobox Italian comune | name = Gradež | native_name = Grado | official_name = Comune di Grado | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Aerial image of Grado (view from the west).jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Grado (Italia)-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 40 |lats = 40 |latNS = N | longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Gorica]] | frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera | mayor_party = občinska lista | mayor = Dario Raugna | population_demonym = sl. Gradežan, Gradežanka<br />it. Gradese | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 21. julij | postal_code = 34073 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.grado.go.it}} | footnotes = }} '''Gradež''', ({{Jezik-it|Grado}}, {{Jezik-fur|Grau}}) je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. == Lega == Naselje leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi [[Gradeška laguna|Gradeške lagune]] oz. na njenem južnem robu ob ustju [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila imajo na razpolago priveze v pristanih Porto San Vito in Lega Navale ter v [[Marina (pristanišče)|marinah]] S. Marco in La Couve. Od kanala della Schiusa vozijo tudi potniške ladjice na otok [[Barbana (otok)|Barbano]], ki se nahaja sredi [[Laguna|lagune]]. == Zgodovina == [[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|Bazilika sv. Evfemije]] [[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]] Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v [[Benetke]], kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|page=82|last=France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]}}</ref>, zaradi česar je pomen Gradeža upadel. == Zgodovinske znamenitosti == * [[Bazilika]] sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). * Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]], leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]], [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in [[Istra|Istre]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} {{Kategorija v Zbirki|Grado, Italy|Gradež}} == Zunanje povezave == * [http://www.turismofvg.it/Locality/Grado Turistične informacije o Gradežu] (angl.) {{Province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} 82voobvzepvsrbzrujkeb6txt3lahtu 0 335294 6721393 6548903 2026-07-29T08:51:18Z ~2026-32552-67 260877 6721393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miroslav Bertoša''', [[Hrvati|hrvaški]] [[zgodovinar]], * [[17. maj]] [[1938]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[24. avgust]] [[2023]], [[Pulj]], [[Hrvaška]]. == Življenje in delo == Rodil se je v družini kmetijskega inženirja Ivana in učiteljice Zore Bertoša, rojene Nikić. Osnovno šolo je začel obiskovati v [[Sombor]]u, zaključil pa v [[Pulj]]u, kamor se je družila leta 1947 preselila. Maturiral je na gimnaziji v Pulju (1957), iz [[književnost]]i in [[zgodovina|zgodovine]] je diplomiral na pedagoški akademiji v Pulju (1966) in iz zgodovine še na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]], prav tam je leta 1981 z delom ''Gospodarske i etničke prilike u mletačkem dijelu Istre u doba kolonizacije (XVI. i XVII. st.)'' tudi [[doktorat|doktoriral]]. (mletački del Istre - [[Benetke|beneški]] del [[Istra|Istre]]). [[Članek|Članke]] je začel objavljati že v dijaških letih, s [[publicist|publicistiko]] se je ukvarjal tudi kot študent. Od 1963 pa se posveča predvsem zgodovini. Opravil je številne raziskave v [[Slovenija|slovenskih]], [[Italija|italijanskih]], [[Francija|francoskih]] in hrvaških [[arhiv]]ih. Njegove raziskave so posvečene predvsem Istri. Od 1963 je predaval na pedagoški akademiji v Pulju, 1969 je postal [[asistent]] v puljski delovni enoti zavoda za zgodovinske in družbene znanosti [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademija znanosti in umetnosti]] na [[Reka (Hrvaška)|Reki]] ter 1986 postal [[znanost|znanstveni]] [[Svetnik (naziv)|svetnik]] tega zavoda. Vzporedno je predaval na puljski pedagoški akademiji, vodil podiplomski študij na [[Univerza|Univerzi]] v [[Zadar|Zadru]] in predaval na raznih tečajih, strokovnih posvetovanjih in kongresih. Leta 1990 je bil sprejet med izredne člane [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademija znanosti in umetnosti]].<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Carlo Combi]] * [[seznam izrednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam hrvaških zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Bertoša, Miroslav}} [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški akademiki]] [[Kategorija:Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Hrvaški univerzitetni učitelji]] 5ji6rvlhl1oey9c5epdr1ij583cm7vn 0 342010 6721357 6631666 2026-07-29T06:51:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Atomium |image = Atomium 07-2016.jpg |image_size = |caption = |location_town = [[Bruselj]] |location_country = {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |coordinates = {{coord|50|53|41|N|4|20|28|E|type:landmark|display=inline,title}} |status = odprt |start_date = |completion_date = 1958 |opening = |floor_area = |antenna_spire = 102 m |structural_engineer= |architect = André in Jean Polak |engineer = [[André Waterkeyn]] | architectural_style = [[modernizem]] |main_contractor = |developer = |owner = | website = http://www.atomium.be/ }} '''Atomium''' je [[spomenik]], znamenita stavba v [[Bruselj|Bruslju]]. Zgradili so ga na planoti Heysel za bruseljsko [[svetovna razstava|svetovno razstavo]] leta 1958 (Expo 58). Oblikovali so ga [[André Waterkeyn]] in arhitekta André in Jean Polak. Njegov stolp za anteno seže 102 metra nad pritličje. Sestavlja ga devet [[jeklo|jeklenih]] [[krogla|krogel]], ki so medsebojno povezane kot 165-milijardkrat povečana [[kristalna struktura|osnovna celica]] železovega kristala <ref>{{navedi splet|title=History|url=http://atomium.be/History.aspx|publisher=Atomium Foundation|accessdate=29 July 2016}}</ref>. Cevi s premerom 3 m povezujejo krogle vzdolž dvanajstih robov kocke in vseh osem vozlišč s središčem. Ima stopnice, tekoče stopnice in dvigalo (v osrednji, navpični cevi), ki omogočajo dostop do petih prostorov, v katerih so razstavne dvorane in drugi javni prostori. V vrhnji krogli je restavracija s panoramskim razgledom na Bruselj.<ref>Uradna spletna stran [http://www.atomium.be/#/History.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110226234002/http://atomium.be/#/History.aspx |date=2011-02-26 }}]]</ref> Leta 2013 ga je CNN imenovala za najnenavadnejšo stavbo v Evropi. <ref>{{navedi splet |last=Benavides Canepa |first=Jessica |title=11 of Europe's most bizarre buildings |url=http://edition.cnn.com/2013/01/18/travel/europe-bizarre-buildings/index.html |work=[[CNN]] |accessdate=25 January 2013 |date=24 January 2013 |archive-date=2017-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170507172456/http://edition.cnn.com/2013/01/18/travel/europe-bizarre-buildings/index.html |url-status=dead }}</ref> == Predmet == [[File:Cubique centre atomes par maille.svg|thumb|left|150px| Enakovreden prikaz kubične celice železovega kristala. Če se ta enota ponovi več milijonkrat v vsaki smeri, se prikaže struktura celotnega železovega kristala.]] Čeprav Atomium prikazuje celico železa, so bile kroglice prvotno obložene z [[aluminij]]em. Po prenovi leta 2004–2007 pa je bil aluminij nadomeščen z nerjavnim [[jeklo]]m, ki je predvsem železo. Izbran je bil za prikaz navdušenja nad atomsko dobo, toda železo ni in ne more biti uporabljeno kot gorivo v jedrskih reakcijah. == Konstrukcija == Atomium je bil zgrajen kot glavni paviljon in ikona svetovne razstave v Bruslju leta 1958. Konstrukcija je bila tehnični podvig. Od devetih krogel je šest dostopnih javnosti, od katerih ima vsaka dve glavni nadstropji in nižje nadstropje, namenjeno za servisiranje. Osrednja cev ima najhitrejše [[dvigalo]] tistega časa (5 m/s), ki ga je postavila belgijska veja švicarske družbe Schlieren (ki jo je nato prevzel Schindler). 22 ljudem omogoča, da dosežejo vrh v 23 sekundah. [[Tekoče stopnice]], nameščene v poševnih ceveh, so med najdaljšimi v Evropi. Najdaljše so dolge 35 m. Tri od štirih zgornjih krogel nimajo navpične podpore in zato niso odprte za javnost iz varnostnih razlogov, odprta je le krogla na vrhu. Izvirno oblikovanje ni zahtevalo podpore; struktura je preprosto počivala na kroglah. Preizkusi v [[vetrovnik]]u so pokazali, da bi se struktura prevrnila v vetru, ki bi pihal 80 km/h (v Belgiji je že bil veter, ki je pihal 140 km/h). Dodani so bili podporni stebri, da bi dosegli dovolj odpornosti proti prevrnitvi. <ref>{{navedi splet|url=http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0000887|title=Atomium (1958) &#124; Structurae|date=24 February 2006|publisher=En.structurae.de|language=de|accessdate=5 July 2012}}</ref> Atomium, ki je bil zasnovan v šestih mesecih, ni bil namenjen za to, da bi ostal tudi po svetovni razstavi, vendar je postal priljubljen in značilna znamenitost bruseljske pokrajine. Njegovo uničenje so prestavljali iz leta v leto, dokler se mestne oblasti niso odločile, da ga bodo ohranile, a trideset let niso opravljali potrebnih vzdrževalnih del. == Obnova == [[File:Brussels Atomium under construction -0401.jpg|thumb|Bruseljski Atomium med obnovo februarja 2004]] Do preloma tisočletja se je stanje stavbe precej poslabšalo in obsežna prenova je bila nujno potrebna. Obnova se je začela marca 2004; oktobra je bil zaprt in ostal zaprt do 18. februarja 2007. [[Aluminij]]aste plošče na kroglah so zamenjali z nerjavnim [[jeklo]]m. 21. decembra 2005 je bila testirana nova [[razsvetljava]]. Meridiani vsake krogle so bili prekriti s pravokotnimi jeklenimi ploščami, v katerih je bila vključena [[LED-razsvetljava]]. Luči lahko simultano utripajo ali pa se obračajo ob vsakem poldnevniku, kar simbolizira pomikanje elektronov okoli jedra. 14. februarja 2006 je Atomium uradno ponovno odprl [[Filip Belgijski|princ Filip]], 18. februarja 2006 pa so ga ponovno odprli za javnost. Prenova je stala 26 milijonov evrov. Bruselj in Društvo Atomium sta plačala tretjino stroškov, belgijska vlada pa je financirala dve tretjini. Da bi pomagali plačati obnovo, so bili deli starih aluminijastih plošč javnosti prodani kot spominki. En trikotni kos približno 2 metra (7 ft) je bil prodan za 1000 evrov. <ref>{{navedi splet |url=http://veerle-v2.duoh.com/blog/comments/the_atomium_restored/ |title=The Atomium restored |date=16 February 2006 |publisher=Veerle Pieters |accessdate=20 June 2015 |archive-date=2017-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923194316/http://veerle-v2.duoh.com/blog/comments/the_atomium_restored/ |url-status=dead }}</ref> Ob ponovnem odprtju marca 2006 je bil izdan priložnostni kovanec za 2 evra, ki prikazuje stavbo. == Galerija == <gallery> File:Bollen Atomium.jpg|Pogled z žabje perspektive File:Atomium Mechanical stairs lights.JPG|Tekoče stopnice v Atomiumu povezujejo krogle File:Atomium - Bruxelles, Belgium - October 31, 2010 03.jpg|thumb|Razgled File:Atomium 2007.jpg| Atomium ponoči </gallery> == Avtorske pravice == [[File:Atomium 010-censored.png|thumb| Fotografija Atomiuma, cenzurirana zaradi pomanjkanja avtorskih pravic panorame v tistem času]] [[File:Minimundus117 Atomium model.jpg|thumb|Model Atomiuma v Minimundusu v Avstriji]] SABAM, belgijska družba za avtorske pravice, je zahtevala svetovne pravice do [[Intelektualna lastnina|intelektualne lastnine]] za vse objave slik prek Združenja Združenih držav za umetniške pravice (ARS). <ref>{{navedi splet |url=http://www.chillingeffects.org/fairuse/notice.cgi?NoticeID=760 |publisher=Chillingeffects.org |date=14 July 2003 |title=Tako nelicencirano razmnoževanje in uporaba umetniškega dela na kateri koli spletni strani z javnim dostopom se šteje kot kršitev svetovnih pravic intelektualne lastnine imetnikov pravic skupaj z avtorskimi pravicami, pravicami blagovnih znamk in moralnih pravic brez omejitev |accessdate=20 June 2015 |archive-date=2014-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140723004918/http://www.chillingeffects.org/fairuse/notice.cgi?NoticeID=760 |url-status=dead }}</ref> SABAM je na primer izdal zahtevo, da morajo Združene države s svojih spletnih strani odstraniti vse slike Atomiuma. Odgovorili so, da bodo slike nadomestili z opozorilom, da se Atomium ne sme fotografirati in da bo A.S.B.L. Atomium tožil, če bodo pokazane. <ref>{{navedi splet|url=http://www.glasssteelandstone.com/BuildingDetail/42.php |title=Atomium, The :: Boulevard du Centenaire, Brussels, Belgium |publisher=Glass Steel and Stone |quote=Even if you are an American and think you are protected by U.S. copyright law Title 17, Chapter 1, Section 120, you will still be sued. |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060313135640/http://www.glasssteelandstone.com/BuildingDetail/42.php |archivedate=13 March 2006 |df=dmy }}</ref> SABAM je potrdil, da je potrebno dovoljenje. Ralf Ziegermann je opozoril<ref>{{navedi splet |url=http://zeigermann.com/cartoonist/2008/01/05/atomium-and-expo-58 |title=Atomium and Expo ’58 |work=The Cartoonist |author=Ralf Ziegermann |date=5 January 2008 |accessdate=2018-01-22 |archive-date=2012-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120512204759/http://zeigermann.com/cartoonist/2008/01/05/atomium-and-expo-58/ |url-status=dead }}</ref> na zapletena navodila na spletni strani Atomiuma za zasebne slike. Organizatorji belgijske dediščine Anno Expo (načrtovanje praznovanja 50. obletnice Expa 58) v mestu Mechelen so napovedali "kulturno gverilno stavko", tako da so prosili ljudi, naj pošiljajo svoje stare fotografije Atomiuma in prosili 100 ''fotošoparjev'', da prebarvajo krogle. SABAM je odgovoril, da bodo za leto 2008 izjeme in da bodo ljudje lahko objavljali zasebne fotografije eno leto le v nekomercialne namene. <ref name="embe">{{navedi splet |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905231141/http://netlabelism.net/node/287 |url=http://netlabelism.net/node/287 |title=The balls of Brussels |work=embe |date=10 April 2008 |archivedate=5 September 2008 }}</ref><ref>{{URL|http://www.anno-expo.eu/}} </ref> Anno Expo so zaradi zapletov cenzurirali del svojega poročila in se sklicevali na sestanek, ki so ga imeli s SABAM-om. Župan mesta Mechelen Bart Somers je imel avtorske pravice za Atomium za absurdne. <ref>{{navedi splet |url=http://www.indymedia.be/nl/node/26964 |title=Sabam in het nauw |author=Christophe Callewaert |date=9 April 2008 |language=nl |work=[[Independent Media Center|Indymedia Belgium]] |accessdate=2018-01-22 |archive-date=2009-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310172647/http://www.indymedia.be/nl/node/26964 |url-status=dead }}</ref> 23. februarja 2009 je Axel Addington, upravitelj spletnih vsebin Atomiuma, pojasnil spletni strani Glass Steel in Stone, ki je že nekaj let pred tem zaradi groženj umaknila fotografije Atomiuma: :''Avtorske pravice zahtevajo potomci Andréja Waterkeyna, inženirja, ki je leta 1955 zasnoval Atomium, in ne A.S.B.L. Atomium. Torej, vas je verjetno SABAM (belgijska družba za avtorske pravice) tožila zaradi družine Waterkeyn.'' S spletnega mesta Atomiuma: zdaj omejitve avtorskih pravic ne veljajo za fizične osebe pod temi pogoji <ref>[http://www.atomium.be/Search.aspx?search=photo#/AuthorsRights.aspx Atomium.be copyright] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923144927/http://www.atomium.be/Search.aspx?search=photo#/AuthorsRights.aspx |date=2017-09-23 }}, retrieved 26 March 2010.</ref>: :''Če fotografije posnamejo posamezniki in so prikazane na zasebnih spletnih straneh brez komercialnih namenov (sedanji fotoalbumi)''. V skladu z zakonodajo bodo pravice do uporabe slike Atomiuma seveda razširjene 1. januarja 2076 ob sedemdeseti obletnici smrti Andréja Waterkeyna. Poleti leta 2015 je belgijska politična stranka Open Vld predlagala zakon o omogočanju [[Svoboda panorame|svobode panorame]]. Zakon je bil sprejet junija 2016 in po njem so lahko fotografije Atomiuma in drugih javnih zgradb z avtorsko pravico javno objavljene. <ref>{{navedi splet|url=http://www.demorgen.be/binnenland/selfies-aan-atomium-weldra-helemaal-legaal-b7cd1c16/|title=Selfies aan Atomium weldra helemaal legaal|publisher=demorgen.be|accessdate=27 March 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ejustice.just.fgov.be/cgi/article_body.pl?language=nl&caller=summary&pub_date=2016-07-05&numac=2016011277|title=Moniteur Belge - Belgisch Staatsblad|publisher=ejustice.just.fgov.be|accessdate=27 March 2017}}</ref> == V popularni kulturi == Atomium je deseti postanek dirke ''The Amazing Race 19''. Vidimo ga lahko tudi v ozadju videospota pesmi ''Paint Box'' skupine [[Pink Floyd]] iz leta 1968. V [[računalniška igra|računalniški igri]] ''RollerCoaster Tycoon 2'' ga igralec lahko postavi kot scenski predmet. == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official website|http://www.atomium.be/ }} * [http://www.conixarchitects.com/#/projects/all/by_name/atomium Obnova Atomiuma in njegovo notranje oblikovanje (Conix Architects)] * [http://www.brussels.be/artdet.cfm/5678 Spletna kamera Atomium] * [http://www.ilotsacre.be/images/virtualvisit/heysel-heizel-atomium.htm Atomium: virtualni obisk] * [http://www.picture-newsletter.com/atomium/ Brezplačne slike Atomiuma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420063848/http://www.picture-newsletter.com/atomium/ |date=2008-04-20 }} * [http://www.brusselsdiscovery.com/brussels/atomium Bruseljsko Odkritje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.constructalia.com/en_EN/gallery/galeria_detalle.jsp?idProyec=807603 Atomiumova arhitektura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110902093501/http://www.constructalia.com/en_EN/gallery/galeria_detalle.jsp?idProyec=807603 |date=2011-09-02 }} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bruslju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1958]] {{normativna kontrola}} 579sqrpdd3lgr21ci57d5qttoxql0ah 0 348442 6721352 6486151 2026-07-29T06:03:37Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Carcar.jpg z [[c:File:Carduelis_carduelis_(2012).jpg|Carduelis_carduelis_(2012).jpg]] 6721352 wikitext text/x-wiki {{Short description|SVrsta ptiča}} {{Speciesbox | name = Lišček | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2019 |title=''Carduelis carduelis'' |volume=2019 |page=e.T103764950A152615959 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T103764950A152615959.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | image = Carduelis carduelis (2012).jpg | image_caption=Samec | image2 = European Goldfinch (Carduelis carduelis) (W1CDR0001491 BD15).ogg | image2_caption = Oglašanje ''C. c. britannica'' | taxon = Carduelis carduelis | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | range_map = CarduelisCarduelisIUCN.svg | range_map_caption = {{leftlegend|#00FF00|Poletni gnezdilec|outline=grey}} {{leftlegend|#008000|Stalni gnezdilec|outline=grey}} {{leftlegend|#007FFF|Zimski obiskovalec (ne gnezdi)|outline=grey}} {{leftlegend|#FFFF00|Vnesena vrsta|outline=grey}} {{leftlegend|#FF80FF|Vnesena (danes izumrla)|outline=grey}} | synonyms = ''Fringilla carduelis'' {{small|Linnaeus,&nbsp;1758}} }} [[File:Carduelis carduelis carduelis MHNT 223 Lambézellec.jpg|thumb|''Carduelis carduelis carduelis '']] '''Lišček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carduelis carduelis''''') je majhna [[ptiči|ptica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ščinkavci|ščinkavcev]], ki je pogosta tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. ==Opis== Odrasli liščki dosežejo v dolžino med 11,5 in 12,5 cm in imajo [[perje]] pisanih barv. Po hrbtu prevladujejo rdečkasto-rjavi toni, [[teme]] in [[tilnik]] pa sta črne barve, trebuh je svetlejši. [[Perut]]i so črne, po sredini pa prečno poteka rumen pas. Okrog kljuna ima lišček značilno rdečo obrazno masko, za očmi pa ima belo liso. Samec in samica se ločita le po zaključku rdeče maske čez oči in po peresih na robu peruti. Samica ima ta peresa rjave, samec pa zelene barve. Mladiči so rjavkasti in lisasti<ref>{{Navedi splet |url=https://sites.google.com/site/dvvpliscek/liscek |title=Društvo za varstvo in vzgojo ptic |accessdate=2013-02-06 |archive-date=2011-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204141408/http://sites.google.com/site/dvvpliscek/liscek |url-status=dead }}</ref>. Odrasle ptice merijo preko kril med 21 in 25 cm, tehtajo pa med 14 in 19 g. Oglaša se s hitrim in zvenečim ''didlit''. Zaradi lepe obarvanosti in živahne narave so liščke že v antičnem Rimu lovili za hišne ljubljenčke. ==Razširjenost== Lišček je doma v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|Severni Afriki]], ter zahodni in osrednji [[Azija|Aziji]]. Kasneje so ga zanesli tudi drugam po svetu<ref>{{navedi knjigo |author1=Snow, D. W.|author2=Perrins, C. M. |year=1998 |title=The Birds of the Western Palearctic |url=https://archive.org/details/birdsofwesternpa0001snow|publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-854099-X |cobiss= |pages=}}</ref>. V 19. stoletju so ga zanesli na jugovzhod [[Avstralija|Avstralije]], kjer se je hitro razširil<ref>http://www.birdlife.org.au/bird-profile/european-goldfinch Birdlife.org.au</ref>. Lišček je družabna ptica, ki poseljuje parke, vrtove, sadovnjake in polja, pogosto pa se zadržuje tudi na zapuščenih površinah, kjer je dovolj hrane. Osnovna hrana liščka so drobna [[seme]]na, občasno pa kljuva tudi [[Brst|brste]] in listne vršičke. V času gnezdenja lovi tudi žuželke. Takrat z rastlin obira tudi [[listne uši]]. Najpogostejša hrana liščka so semena iz rastlin rodu [[bodak]] (''Carduus''), po katerem je dobil tudi znanstveno ime. Običajno gnezdi na listavcih in po grmovju. Skodeličasto [[gnezdo]] splete iz koreninic in drobnih vejic, od znotraj pa ga postelje z živalskimi dlakami, pajčevinami in podobnimi materiali. Samica vanj v dveh, redkeje celo v treh leglih, izleže 4-6 jajc. Po 14 dneh se izvalijo mladiči, ki so gnezdomci in jih hranita oba starša. Samostojni postanejo po treh tednih. ==Podvrste== Po tem, ko so sivooglavo skupino ''caniceps'' ločili kot samostojno vrsto, je zdaj priznanih deset[[Podvrsta (biologija)|podvrst]] liščka.<ref name=ioc>{{cite web| editor1-last=Gill | editor1-first=Frank | editor2-last=Donsker | editor2-first=David | title=Finches, euphonias | work= World Bird List Version 15.1| url=http://www.worldbirdnames.org/bow/finches/ | publisher=International Ornithologists' Union| access-date=6 March 2025 }}</ref><ref name=hbwgoldfinch>{{cite journal | last=Clement | first=P. | title=European Goldfinch (''Carduelis carduelis'') | editor1-last=del Hoyo | editor1-first=J | editor2-last=Elliott | editor2-first=A. | editor3-last=Sargatal | editor3-first=J. | editor4-last=Christie | editor4-first=D.A. | editor5-last=de Juana | editor5-first=E. | journal=Handbook of the Birds of the World Alive | year=2020 | publisher=Lynx Edicions | doi=10.2173/bow.eurgol.01 | s2cid=240701365 | url=http://www.hbw.com/node/61359 | access-date=11 November 2019 | url-access=subscription }}</ref> *''C. c. britannica'' <small>([[Ernst Hartert|Hartert]], 1903)</small> – Britansko otočje *''C. c. carduelis'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])</small> – večina evropske celine, Skandinavija *''C. c. parva'' <small>[[Viktor von Tschusi zu Schmidhoffen|Tschusi]], 1901</small> – Iberija, severozahodna Afrika in atlantski [[Makaronezija|makaronezijski]] otoki ([[Kanarski otoki]], [[Madeira]]) *''C. c. tschusii'' <small>[[Conte Arrigoni degli Oddi|Arrigoni degli Oddi]], 1902</small> – Korzika, Sardinija, Sicilija *''C. c. balcanica'' <small>Sachtleben, 1919</small> – jugovzhodna Evropa (Balkan, Grčija, Kreta, severozahodna Turčija) *''C. c. niediecki'' <small>[[Anton Reichenow|Reichenow]], 1907</small> – jugozahodna Azija (Rodos, Karpatos, Ciper, Egipt do Male Azije, severni Irak, jugozahodni Iran), *''C. c. brevirostris'' <small>[[Nikolai Zarudny|Zarudny]], 1890</small> – vzhodna Turčija, južni Kavkaz in severozahodni Iran *''C. c. colchica '' <small>Koudashev, 1915</small> – Krim in severni Kavkaz *''C. c. volgensis'' <small>[[Sergei Buturlin|Buturlin]], 1906</small> – južna Ukrajina, jugozahodna Rusija in severozahodni Kazahstan *''C. c. frigoris'' <small>[[Hans Edmund Wolters|Wolters]], 1953</small> – zahodna Sibirija Nekdanja skupina podvrst ''caniceps'', ki je vključevala ''C. c. caniceps'', ''C. c. paropanisi'', ''C. c. subulata'' in ''C. c. ultima'', je [[International Ornithological Congress]] leta 2023 razvrstil kot samostojno vrsto [[Carduelis caniceps|himalajski lišček]] (''Carduelis caniceps''). <gallery mode="packed" heights="150px"> Garten-5730.jpg|''C. c. carduelis'', mladič, [[Nemčija]] Carduelis carduelis close up.jpg|''C. c. britannica'', [[Wigan]], Anglija Carduelis carduelis EM1B1001 (41169717352).jpg|''C. c. carduelis'', [[Švedska]] European goldfinch (Carduelis carduelis niediecki) Cyprus.jpg|''C. c. niediecki'', [[Ciper]] European goldfinch (Carduelis carduelis parva).jpg|''C. c. parva'', [[Maroko]] </gallery> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Carduelis carduelis}} {{Wikispecies|Carduelis carduelis}} *[http://www.xeno-canto.org/species/Carduelis-carduelis Audio *[http://www.ornithos.de/Ornithos/Feather_Collection/Carduelis_carduelis/Carduelis_carduelis.htm Feathers of European Goldfinch (Carduelis carduelis)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180304042408/http://www.ornithos.de/Ornithos/Feather_Collection/Carduelis_carduelis/Carduelis_carduelis.htm |date=2018-03-04 }} {{Taxonbar|from=Q25418}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ščinkavci]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] jc5s1c1k1y4hbriuzuu8xti1ao4brkw 14 354418 6721263 4020608 2026-07-28T15:31:11Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Al-Sadd SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721263 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Al-Sadd Sports Club|Al-Sadda SC]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Katarju|Al-Sadd]] [[Kategorija:Al-Sadd SC]] 6j7o2il1dm0ajeznpkwlaw1l5gq47oi 10 356369 6721221 6714256 2026-07-28T13:49:50Z Sporti 5955 pos. 6721221 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{Football squad2 player|no=3|name=[[Jošt Urbančič|Urbančič]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Veljko Jelenković|Jelenković]]}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Luis Perea (nogometaš, rojen 1997)|Luis Perea]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Reda Boultam|Boultam]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Dino Kojić|Kojić]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Lourenço|Lourenço]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Dimitar Mitrovski|Mitrovski]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Federico Rose|Rose]]}} {{Football squad2 player|no=14|name=[[Kristjan Bendra|Bendra]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Marko Ristić (nogometaš)|Ristić]]}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Marvin Çuni|Çuni]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Marko Brest|Brest]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Nemanja Motika|Motika]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=[[Denis Pintol|Pintol]]}} {{Football squad2 player|no=23|name=[[Davit Kobouri|Kobouri]]}} {{Football squad2 player|no=24|name=[[Alex Tamm|Tamm]]}} {{Football squad2 player|no=26|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=[[Frederic Ananou|Ananou]]}} {{Football squad2 player|no=28|name=[[Diga (footballer)|Diga]]}} {{Football squad2 player|no=30|name=[[Jan Gorenc|Gorenc]]}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Jordi Govea|Govea]]}} {{Football squad2 player|no=34|name=[[Agustín Doffo|Doffo]]}} {{Football squad2 player|no=52|name=[[Matevž Dajčar|Dajčar]]}} {{Football squad2 player|no=54|name=Jurgec}} {{Football squad2 player|no=55|name=Henjak}} {{Football squad2 player|no=56|name=Kukavica}} {{Football squad2 player|no=71|name=[[Tien Goga|Goga]]}} {{Football squad2 player|no=77|name=[[Xande (nogometaš)|Xande]]}} {{Football squad2 player|no=97|name=[[Admir Bristrić|Bristrić]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Antonio Marin (nogometaš, rojen 2001)|Marin]]}} {{football squad manager|name=[[Jugoslav Trenčovski|Trenčovski]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> mzm58785mqfktq8sjwogs7wrkis68xs 10 361965 6721279 6704633 2026-07-28T16:53:43Z Pinky sl 2932 dp 6721279 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Navajanje v Wikipediji |title = [[Wikipedija:Preverljivost|Navajanje v Wikipediji]] | state = {{{state<includeonly>|{{{1|autocollapse}}}</includeonly>}}} | bodyclass = hlist |group1 = Smernice in vodniki |list1 = * [[Wikipedija:Preverljivost|Preverljivost]] * [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|Brez izvirnega raziskovanja]] * [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]] * [[Wikipedija:Zanesljivi viri|Zanesljivi viri]] * [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] | group2 = Osnovni nasveti | list2 = * [[Wikipedija:Navedi vir|Navedi vir]] <!-- * [[Wikipedia:Combining sources|Combining sources]] * [[Wikipedia:Offline sources|Offline sources]] * [[Help:Overview of referencing styles|Referencing styles]] --> |group3 = [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] |list3 = * [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] * [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]] * [[Wikipedija:Predloge za navajanje|Predloge za navajanje]] |group4 = [[WP:ILC|Medbesedilni sklici]] |list4 = * [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|Sklici na koncu besedila]] * [[WP:PAREN|Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] | group5 = [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|Sklicevanje za začetnike]] | list5 = <!-- * [[Pomoč:Reftags|Reference-tags]] --> * [[Pomoč:Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem/1|Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem]] <!-- * [[Help:Referencing for beginners with citation templates|Referencing with citation templates]] * [[Help:Referencing for beginners without using templates|Referencing without using templates]] * [[Wikipedia:References dos and don'ts|Referencing dos and don'ts]] * [[Wikipedia:Citing Wikipedia|Citing Wikipedia]] --> |group6 = Napredna pomoč |list6 = * [[Pomoč:Napake pri sklicevanju|Napake pri sklicevanju]] * [[mw:Help:Cite|Dokumentacija razširitve Cite]] | group7 = [[:Kategorija:Predloge za sklice na koncu besedila|Predloge za sklice na koncu besedila]] | list7 = *[[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija|Dokumetacija za Slog navajanja]] *{{tl|Sklici}} *{{tl|Refbegin}} | group8 = [[Pomoč:Iskanje virov|Iskanje virov]] | list8 = *[[Pomoč:Iskanje virov|Kako najti vir]] * [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]] * [[Wikipedija:Viri knjig|Viri knjig]] * [[Wikipedija:Viri v javni domeni|Viri v javni domeni]] | group9 =[[Pomoč:Orodja za sklicevanje|Orodja za sklicevanje]]<br>(zunanje povezave) | list9 = *[https://citer.toolforge.org/ Citer] *[https://tools.wmflabs.org/citations/ Citation bot] *[https://tools.wmflabs.org/makeref/ MakeRef] *[https://refill.toolforge.org/ng/ Refill] *[https://archive.org/ WayBack] *[https://iw.toolforge.org/oabot/ OABot] }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> ci3s3t18fn1hhbvrh9jy8s7kj2nub72 0 369160 6721403 6710634 2026-07-29T09:03:15Z Pv21 142817 /* Zunanja ministrica */ Sahel 6721403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name = Tanja Fajon | image = <!-- WD --> | imagesize = | order1 = [[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrica za zunanje in evropske<br>zadeve Republike Slovenije]] | premier1 = [[Robert Golob]] | termstart1 = 1. junij 2022 | term_end1 = 4. junij 2026 | predecessor1 = [[Anže Logar]] | successor1 = [[Tone Kajzer]] | order2 = [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Slovenska evroposlanka]] | term_start2 = 1. julij 2009 | term_end2 = 13. maj 2022 | predecessor2 = | order3 = 7. [[Socialni demokrati#Seznam predsednikov|predsednica Socialnih demokratov]] | term_start3 = 10. oktober 2020 | term_end3 = 13. april 2024 | predecessor3 = [[Dejan Židan]] | successor3 = [[Matjaž Han]] | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | party = [[Socialni demokrati]] | vicepresident= | partner = Veit Ulrich Braun }} '''Tanja Anna Fajon''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]] in [[političarka]], * [[9. maj]] [[1971]], [[Ljubljana]]. Fajon je nekdanja novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]], kjer je bila nekaj let tudi dopisnica iz [[Bruselj|Bruslja]]. Trikrat je bila izvoljena na mesto [[Evroposlanec|poslanke v Evropskem parlamentu]], kjer je kot članica stranke SD pripadala [[Stranka evropskih socialistov|Stranki evropskih socialistov]], prvič na evropskih volitvah leta 2009. Od leta 2020 do 2024 je bila predsednica [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=#portret Tanja Fajon, evropska poslanka, nova predsednica Socialnih demokratov|url=https://www.dnevnik.si/1042930661|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-30}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, s čimer ji je zaradi nezdružljivosti potekel mandat evropske poslanke. Od leta 2022 do 2026 je bila [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve Republike Slovenije]] in obenem podpredsednica [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]]. Ob rekonstrukciji Golobove vlade 24. januarja 2023 je bil naziv njenega položaja spremenjen v »ministrica za zunanje in evropske zadeve«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> == Izobraževanje in novinarstvo == Maturirala je na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]]. Je univerzitetna diplomirana novinarka, z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike na [[Univerza v Parizu|Univerzi v Parizu]]. Kot novinarka je delala na radijski postaji [[Radio Glas Ljubljane]] med letoma 1991 in 1995 ter na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]] med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 kot dopisnica iz [[Bruselj|Bruslja]].<ref>{{Navedi splet|title=O meni|url=http://www.tanja-fajon.si/sl/content/moje-delo/o-meni3.html|website=Tanja Fajon, evropska poslanka|accessdate=2020-05-29|language=sl|last=TIFT|date=|publisher=|first=|archive-date=2020-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200202033946/http://www.tanja-fajon.si/sl/content/moje-delo/o-meni3.html|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Evropska poslanka === Med njenim novinarskim delovanjem v Bruslju jo je takratni predsednik SD [[Borut Pahor]] in evropski poslanec Borut Pahor povabil h kandidaturi na evropskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon postaja glavna zvezda levice, nekateri jo že vidijo na čelu SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tanja-fajon-postaja-glavna-zvezda-levice-nekateri-jo-ze-vidijo-na-celu-sd-474063|website=Revija Reporter|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> Leta 2009 je bila izvoljena na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Evropski parlament]], kjer je bila članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), nadomestna članica Odbora za transport (TRAN) ter članica medparlamentarnih in neformalnih skupin (EU40, skupina za medije, …). [[Slika:Tanja Fajon - Citizens' Corner debate on the right to vote (12074372763).jpg|levo|sličica|V Evropskem parlamentu leta 2014]] Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] je bila znova izvoljena kot edina poslanka [[Socialni demokrati|SD]], pri čemer je po preferencah prehitela nosilca liste [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]], 2019 pa spet kot nosilka liste. V Evropskem parlamentu je bila v mandatu 2014-19 članica Odbora za državljanske svoboščine, [[pravosodje]] in [[notranje zadeve]] (LIBE), Delegacije za odnose z [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] in [[Kosovo|Kosovom]] (DSEE) ter Delegacije v skupni parlamentarni skupščini Euronest (DEPA). Je tudi nadomestna članica v Odboru za zunanje zadeve (AFET) in Delegaciji pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU–[[Moldavija]] (D-MD). 5. maja je delegacija Socialnih demokratov s takratno podpredsednico stranke Tanjo Fajon položila venec in se poklonila pred spomenikom [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]] v Ljubljani, kot so zapisali, v spomin na ustanovitev na takrat sestavljeno Kidričevo vlado in se zavzeli za "zavarovanje svobode, miru in pravičnosti."<ref>{{Navedi splet|title=Ob 75. obletnici oblikovanja prve slovenske vlade: tudi danes moramo zavarovati svobodo, mir in pravičnost|url=https://socialnidemokrati.si/ob-75-obletnici-oblikovanja-prve-slovenske-vlade-tudi-danes-moramo-zavarovati-svobodo-mir-in-pravicnost/|website=SD|date=2020-05-05|accessdate=2025-12-16|language=sl-SI|last=mf}}</ref> Dejanje je vzbudilo neodobravanje v delu javnosti, saj da se je delegacija s tem poklonila Kidriču, ki je bil med drugo svetovno vojno in po njej v ključen v izvajanje hudodelstev, med drugim izvensodnih pobojev Slovencev in preganjanje nemške manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=Nur ein paar Bilder, aber tausend Missverständnisse|url=https://www.diepresse.com/6013548/nur-ein-paar-bilder-aber-tausend-missverstaendnisse|website=Die Presse|date=2021-07-28|accessdate=2025-12-16|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Klanjanje klanju (Kidrič ali zadnji kult osebnosti v EU)|date=11. november 2021|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/KARDELJ/demokracija-gregor-preac-klanjanje-klanju-kidric-ali-zadnji-kult-osebnosti-v-eu-boris-kidric-11-11-2021.pdf|last=Preac|first2=|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kidrič, komunistični prvak in zločinec, še vedno slavljen [6] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/boris-kidric-komunisti-komunisticna-revolucija-partizani-6|website=Boris Kidrič, komunistični prvak in zločinec, še vedno slavljen [6] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-12-16|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> [[Slika:Strasbourg Plenary November 2019 F70A5564-2 (49131540986).jpg|sličica|195x195_pik|Na plenarnem zasedanju novembra [[2019]].]] Fajonova je tudi podpredsednica politične skupine [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Socialistov in demokratov]] (S&D) v Evropskem parlamentu, članica predsedstva [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (PES) in predsednica mreže za demokracijo PES. V Evropskem parlamentu vodi dve delovni skupini S&D za boj proti ekstremizmu in [[Terorizem|terorizmu]]. Kot podpredsednica S&D je pristojna za področje notranjih zadev EU in komunikacijsko strategijo politične skupine.<ref>{{Navedi splet|title=FAJON Tanja|url=https://www.socialistsanddemocrats.eu/meps/fajon-tanja|website=Socialists & Democrats|accessdate=2020-05-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Our members|url=https://www.socialistsanddemocrats.eu/who-we-are/our-members/meps|website=Socialists & Democrats|accessdate=2020-05-29|language=en}}</ref> Funkcijo evropske poslanke je opravljala do 13. maja 2022, ko ji je zaradi izvolitve v državni zbor prenehal mandat. === Strankarska politika === Fajonova je bila nekaj let podpredsednica stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko. 28. maja 2020 je po odstopu [[Dejan Židan|Dejana Židana]] z mesta predsednika stranke prevzela mesto vršilke dolžnosti predsednice. Židan je ob primopredaji pozval svet stranke k imenovanju Fajonove za predsednico ter ob tem dodal, da jo vidi kot naslednjo predsednico vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-29|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] stranka ni doživela uspeha in zmanjšala število poslanskih mest na sedem. Fajonova je sicer dejala, da so z rezultatom volitev zadovoljni.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Sama je bila tudi izvoljena za poslanko, s čimer ji je 13. maja 2022 prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu, kjer jo je nasledil [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Bruslju bo Tanjo Fajon kot evroposlanec nadomestil Matjaž Nemec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-bruslju-bo-tanjo-fajon-kot-evroposlanec-nadomestil-matjaz-nemec/625570|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-28|language=sl}}</ref> Dva dni po volitvah je podpredsednik stranke [[Jernej Pikalo]] podal svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega izida stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-izida-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref> Na položaju je ostala do 13. aprila 2024, ko je bil za novega predsednika izvoljen [[Matjaž Han]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> 14. oktobra 2022 je bila na kongresu [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] izvoljena na mesto podpredsednice.<ref>{{Navedi splet|title=Evropski socialisti in demokrati: Löfven novi predsednik, Fajon podpredsednica|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-socialisti-in-demokrati-loefven-novi-predsednik-fajon-podpredsednica/643797|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-15|language=sl}}</ref> === Zunanja ministrica === [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351027.jpg|sličica|Tanja Fajon ob prisegi v državnem zboru, 1. junij 2022]] Ob konstituiranju [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]] je mandatar [[Robert Golob]] dal vodjema koalicijskih partneric možnost, da si sama izbereta svoj ministrski resor. Tanja Fajon si je izbrala [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstvo za zunanje zadeve]]. Pred državnozborskim [[Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|odborom za zunanje zadeve]] je bila zaslišana 30. maja; dobila je devet glasov podpore, šest poslancev pa je glasovalo proti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odbor-za-zunanjo-politiko-podprl-predstavitev-fajonove.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-06}}</ref> Med svojimi prioritetami je med drugim izpostavila vračanje k jedrnim državam [[Evropska unija|Evropske unije]] ter preimenovanje ministrstva v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.<ref name=":0" /> Funkcijo je zasedla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon z avstrijskim zunanjim ministrom Schallenbergom o nadaljevanju tesnega sodelovanja |url=https://www.gov.si/novice/2022-06-06-ministrica-fajon-z-avstrijskim-zunanjim-ministrom-schallenbergom-o-nadaljevanju-tesnega-sodelovanja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-06|language=sl}}</ref> 15. junija 2022 je Tanja Fajon v spomin na slovenskega pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] po njem poimenovala eno od dvoran na Ministrstvu za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Poklon spominu na Borisa Pahorja {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-15-poklon-spominu-na-borisa-pahorja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref> Ob napovedanem morebitnem krčenju števila dopisništev RTV Slovenija je generalnemu direktorju RTV Slovenija [[Andrej Grah Whatmough|Andreju Grahu Whatmoughu]] naslovila pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost in pozvala k premisleku glede načrtovanih potez. Opozicijska stranka SDS je njeno pismo označila kot »jasen politični pritisk«.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SDS v pismu Fajonove generalnemu direktorju RTVS vidi nedopusten pritisk|url=https://www.sta.si/3051192/sds-v-pismu-fajonove-generalnemu-direktorju-rtvs-vidi-nedopusten-pritisk|website=www.sta.si|accessdate=2022-06-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pismo-tanje-fajon-direktorju-rtv-ja-v-stranki-sds-vidijo-kot-nedopusten-politicni-pritisk/631487|title=Pismo Tanje Fajon direktorju RTV-ja v stranki SDS vidijo kot nedopusten politični pritisk|date=19. junij 2022|accessdate=19. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Da.|first=La.}}</ref> [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg beim C5-Treffen am 13.07.2022 01.jpg|levo|sličica|Na srečanju zunanjih ministrov pobude [[Pobuda Central 5|Central 5]]]] Na začetku mandata so Tanja Fajon in zunanje ministrstvo prejeli tri odprta pisma o ravnanju Slovenije glede [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. Prvo pismo, ki so ga podpisali [[Milan Kučan]], [[Danilo Türk]] in drugi, je pozivalo k mirovnim pogovorom.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poziv-vladi-k-spremembi-politike-do-rusije-fajonova-pismo-delno-podprla.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Drugo pismo, podprto s podpisi [[Luka Lisjak Gabrijelčič|Luke Lisjaka Gabrijelčiča]], [[Žiga Turk|Žige Turka]] in [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]], je zagovarjalo odločno podporo ukrajinski obrambi.<ref>{{Navedi splet|title=Na Golobovi mizi novo pismo, pod katerega so se podpisali Cerar, Golobič in drugi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62a8121e6315e/na-golobovi-mizi-novo-pismo-pod-katerega-so-se-podpisali-jansa-cerar-golobic-in-drugi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo Golobu in Fajon: Slovenija mora ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pismo-golobu-in-fajon-slovenija-mora-ukrajinski-odpor-podpreti-z-vsemi-sredstvi/|website=N1|date=2022-06-13|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Tretje pismo [[Spomenka Hribar|Spomenke Hribar]] je problematiziralo domnevno [[Združene države Amerike|ameriško]] vpletenost v konflikt.<ref>{{Navedi splet|title=Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko|url=https://www.domovina.je/spomenka-hribar-ne-bi-ustavljala-rusije-temvec-ameriko/|website=Domovina|date=2022-06-19|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(PISMO) Spomenka Hribar: To pričakujem od nove slovenske vlade glede vojne v Ukrajini ...|url=https://www.vecer.com/v-soboto/pismo-spomenka-hribar-pozivi-vladi-glede-vojne-v-ukrajini-10286935|website=www.vecer.com|date=2022-06-18|accessdate=2022-06-30|language=sl-si}}</ref> Fajonova je avtorje povabila na prvi sestanek Strateškega sveta za zunanjo politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Strateškega sveta za zunanjo politiko v novi sestavi namenjena razpravi o vojni v Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-24-prva-seja-strateskega-sveta-za-zunanjo-politiko-v-novi-sestavi-namenjena-razpravi-o-vojni-v-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> [[Slika:27. posvet slovenske diplomacije - 53404392352.jpg|sličica|Posvet slovenske diplomacije 2023]] Septembra 2022 je ministrstvo za zunanje zadeve razposlalo depešo, v kateri je veleposlaništva pozvalo k podpori zbiranja podpisov za predsedniško kandidaturo [[Nataša Pirc Musar|Nataše Pirc Musar]]. Fotografijo depeše je veleposlanik v ZDA [[Tone Kajzer]] posredoval predsedniku SDS [[Janez Janša|Janezu Janši]], ki jo je nato objavil na Twitterju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenskemu veleposlaniku v ZDA zaradi suma fotografiranja zaupne depeše grozi odpoklic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenskemu-veleposlaniku-v-zda-zaradi-suma-fotografiranja-zaupne-depese-grozi-odpoklic/640245|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Vlada je 16. septembra 2022 predlagala Kajzerjevo razrešitev zaradi suma zlorabe zaupnih dokumentov, kar je takratni predsednik republike [[Borut Pahor]] kasneje potrdil, čeprav je ocenil, da je odpoklic morda pretiran.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je odločil, da podpiše ukaz o odpoklicu veleposlanika Kajzerja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-09-25|archive-date=2022-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220925162445/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0D04FD85E8591BEC12588C3006D362F?OpenDocument&fbclid=IwAR2PjCMe7SHZYjPirQUjAG_Q7msFOb-zTC8NWudJMe0wpBpBWXB5FpkY4sI|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Pri odpoklicu Kajzerja zelene karte ni bilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-pri-odpoklicu-kajzerja-zelene-karte-ni-bilo/641311|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-25|language=sl}}</ref> Zaradi incidenta je SDS vložila interpelacijo proti Tanji Fajon, ki pa ni bila uspešna (22 glasov za, 52 proti).<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon ostaja ministrica za zunanje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-ostaja-ministrica-za-zunanje-zadeve/646764|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Tanja Fajon po uspešno prestani interpelaciji ostaja zunanja ministrica|url=https://www.sta.si/3103562/tanja-fajon-po-uspesno-prestani-interpelaciji-ostaja-zunanja-ministrica|website=www.sta.si|accessdate=2022-11-10}}</ref> 24. januarja 2023 je vlada Roberta Goloba izvedla rekonstrukcijo, s katero se je položaj zunanje ministrice preimenoval v ministrico za zunanje in evropske zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Na 26. posvetu slovenske diplomacije je Fajonova napovedala spremembe slovenske zunanje politike, vključno z uvajanjem t. i. feministične zunanje politike, ki vključuje zavzemanje za enakost spolov.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon na diplomatskem posvetu: "Naša zunanja politika bo uspešna, če bo odprta in vključujoča" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-26-fajon-na-diplomatskem-posvetu-nasa-zunanja-politika-bo-uspesna-ce-bo-odprta-in-vkljucujoca/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji se gradi feministična zunanja politika|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-v-sloveniji-se-gradi-feministicna-zunanja-politika/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-31|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fajonova odpravlja Logarjevo zunanjepolitično strategijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-odpravlja-logarjevo-zunanjepoliticno-strategijo-597706|website=siol.net|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je slovenski vrh politike feminističen?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/je-slovenski-vrh-politike-feministicen/656230|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref>[[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Fajonova z ameriškim državnim sekretarjem [[Antony Blinken|Antonyjem Blinknom]] ]]Tanja Fajon je nadaljevala [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (2024–2025)|kandidaturo Slovenije za nestalno članico]] [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta OZN]], ki se je začela v prejšnjem mandatu. V ta namen je obiskala številne države in imenovala posebnega odposlanca [[Franc But|Franca Buta]]. Na glasovanju v Generalni skupščini OZN je Slovenija prejela 153 glasov in bila izvoljena za nestalno članico.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija bo nestalna članica VS-ja: "Tak rezultat je veliko priznanje in odgovornost"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-bo-nestalna-clanica-vs-ja-tak-rezultat-je-veliko-priznanje-in-odgovornost/670788|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-08|language=sl|first=T. K. B. , Ksenja|last=Tratnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v prvem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta OZN {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-08|language=sl}}</ref> Slovenija je 4. junija 2024 priznala [[Država Palestina|Državo Palestino]] kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postala 147. članica Združenih narodov, ki je to storila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija je priznala državo Palestino|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-priznala-drzavo-palestino/710567?utm_source=chatgpt.com|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve predalo verbalno noto palestinskemu veleposlaniku na Dunaju, s čimer so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama.<ref>{{Navedi splet|title=Republika Slovenija in Država Palestina vzpostavili diplomatske odnose {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-06-05-republika-slovenija-in-drzava-palestina-vzpostavili-diplomatske-odnose/?utm_source=chatgpt.com|website=Portal GOV.SI|date=2024-06-05|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Ta odločitev je sledila podobnim potezam drugih evropskih držav, kot so Španija, Irska in Norveška, ki so Palestino priznale maja 2024. Slovenska vlada je postopek priznanja začela 9. maja 2024, parlament pa je odločitev potrdil z 52 glasovi za in brez glasu proti, pri čemer je opozicija sejo obstruirala.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-dz-razprava-o-priznanju-palestine-glasovanje-odlozeno.html?utm_source=chatgpt.com|website=www.24ur.com|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2026 ni bila izvoljena za poslanko, ob spremembi vlade pa je 4. junija 2026 končala tudi ministrski mandat. Več medijev je navedlo, da se vrača na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer ji je od izvolitve na mesto evropske poslanke leta 2009 mirovalo delovno mesto na [[Program Ars (Radio Slovenija)|III. programu Radia Slovenija]] (Ars).<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi se dogovarjala za vrnitev v službo na RTV Slovenija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tanja-fajon-naj-bi-se-dogovarjala-za-vrnitev-v-sluzbo-na-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Tanja Fajon se vrača na Radio Slovenija|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neuradno-tanja-fajon-se-vraca-na-radio-slovenija|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> Kmalu zatem so mediji objavili, da Tanja Fajon kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za [[Sahel]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi postala posebna predstavnica EU-ja v Sahelu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tanja-fajon-naj-bi-postala-posebna-predstavnica-eu-ja-v-sahelu/787373|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo zamaknjeno, novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv na poročanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-11-odziv-na-porocanja-v-zvezi-s-kandidaturo-tanje-fajon-za-polozaj-posebne-predstavnice-eu-za-sahel/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-11|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pri imenovanju Tanje Fajon za predstavnico EU-ja za Sahel se zapleta. Je posredoval Janez Janša?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/pri-imenovanju-tanje-fajon-za-predstavnico-eu-ja-za-sahel-se-zapleta-je-posredoval-janez-jansa/787805|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/minister-kajzer-pricakuje-pojasnila-glede-postopka-izbire-fajon-za-posebno-predstavnico-eu-ja/787970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> Dodal je, da je bila kandidatura Fajonove vložena v času, ko je predhodna vlada opravljala tekoče posle.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer terja pojasnila: Sporna ni Fajonova, ampak postopek izbire - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/tanja-fajon-posebna-predstavnica-sahel-tone-kajzer-1912353|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno, postopek pa da je tekel pregledno in po ustaljenih načinih.<ref name=":1" /> Predlog za njeno imenovanje je bil čez nekaj dni umaknjen z dnevnega reda odbora stalnih predstavnikov, saj je visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije [[Kaja Kallas]] po posredovanju [[16. vlada Republike Slovenije|nove slovenske vlade]] kandidaturo Fajonove umaknila.<ref>{{Navedi splet |last=SLO |first=A. To / MMC RTV |title=Tanja Fajon ne bo predstavnica Evropske unije za Sahel |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/tanja-fajon-ne-bo-predstavnica-evropske-unije-za-sahel/788665 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Citat |last=Radio Slovenija |first= |title=Vladi uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175237550 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref> Interni pregled postopka na [[Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]] je pokazal, da pobude za imenovanje Tanje Fajon na položaj posebne predstavnice za Sahel ni podala [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]], ki je takrat opravljala tekoče posle, temveč generalna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske [[Barbara Žvokelj]], ki je bila neposredno podrejena takrat ministrici Tanji Fajon, za nominacijo pa tudi ni imela pristojnosti.<ref>{{Navedi splet |title=Generalna sekretarka MZEZ ni imela ustreznih pooblastil za nominacijo Fajonove? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/generalna-sekretarka-mzez-ni-imela-ustreznih-pooblastil-za-nominacijo-fajonove.html |access-date=2026-07-29 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo MZEZ: Generalna sekretarka predlagala Tanjo Fajon, zakonitost postopka pod vprašajem |url=https://siol.net/novice/slovenija/porocilo-mzez-generalna-sekretarka-predlagala-tanjo-fajon-zakonitost-postopka-pod-vprasajem-696872 |access-date=2026-07-29 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Nominacija prav tako ni bila uvrščena na sejo vladne Komisije za kadrovske in administrativne zadeve, prav tako z njo ni bil seznanjen Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zadeve EU. Zunanje ministrstvo je zaradi suma zlorabe uradnega položaja na specializirano državno tožilstvo vložilo naznanitev suma kaznivega dejanja zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=MZEZ: Z ovadbo smo opravili svojo dolžnost. Evropska komisija trdi, da je spoštovala pravila. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzez-z-ovadbo-smo-opravili-svojo-dolznost-evropska-komisija-trdi-da-je-spostovala-pravila/789377 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=A. K. |title=Zunanje ministrstvo vložilo kazensko ovadbo zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunanje-ministrstvo-vlozilo-kazensko-ovadbo-zoper-tanjo-fajon-in-barbaro-zvokelj/789190 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == Živi v Ljubljani. V prostem času se aktivno ukvarja s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Govori več tujih jezikov; poleg [[slovenščina|slovenščine]] govori tudi [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]], [[francoščina|francoščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]]. Njen soprog je nemški novinar Veit-Ulrich Braun. Je tudi članica [[Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi|Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi]] (BKB) ter [[Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo|Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo]].{{Navedi vir}} Njen oče je nekdanji novinar RTV Slovenija [[Bogdan Fajon]], mati Nevenka-[[Neva Fajon]] pa je bila montažerka na nacionalni televiziji. Njen brat je glasbenik [[Sašo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pretres v družini Fajon|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/pretres-v-druzini-fajon|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-01-17|accessdate=2020-11-23|language=sl-si|first=Moni|last=Černe}}</ref> Decembra 2010 so v [[Tirana|Tirani]], glavnem mestu Albanije, v njeno čast odprli kavarno, poimenovano po Tanji Fajon.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Poglejte v notranjost bara Fajon, ki je posvečen komu drugemu kot Tanji Fajon|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/foto-v-albaniji-stoji-nenavaden-gostinski-lokal-posvecen-tanji-fajon/|website=Metropolitan.si|date=2022-09-19|accessdate=2024-11-01|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/96911 Profil] na straneh [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fajon, Tanja}} [[Kategorija:Tanja Fajon| ]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009–2014)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014–2019)]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024)]] [[Kategorija:Predsedniki Socialnih demokratov (Slovenija)]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] 3uwks1ho57hv315s8a87jzorqnymfus 0 372812 6721387 6610316 2026-07-29T08:43:40Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ popravek v spremembi mandatov 6721387 wikitext text/x-wiki {{Glej tudi|Volitve v Evropski parlament 2014}} {{Infopolje Volitve | election_name = Volitve v Evropski parlament 2014 | country = EU | type = | ongoing = no | previous_election = Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009 | previous_year = 2009 | next_election = Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019 | next_year = 2019 | election_date = 25. maj 2014 | image1 = | candidate1 = | party1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | image2 = | candidate2 = | party2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | title = | before_election = | before_party = | after_election = | after_party = }} [[File:Flag of Europe.svg|thumb|Zastava Evropske unije]] {{Politika Slovenije}} '''Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014''' so potekale 25. maja 2014. Volivci so lahko izbirali med 118 kandidati s 16 list. Mandate so prejele naslednje liste: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] tri, skupna lista [[NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] dva, [[Socialni demokrati|SD]], [[Desus]] in [[Verjamem|Lista Verjamem]] po en mandat.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html|title=EU 2014: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici |accessdate=25.5.2014 |date=25.5.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> == Zgodovina == 12. februarja 2014 je [[predsednik Republike Slovenije|predsednik Slovenije]], [[Borut Pahor]], razpisal volitve za [[Evropski parlament]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/02/pahor_za_25_maj_razpisal_volitve_v_evropski_parlament.aspx - Predsednik Pahor za 25. maj razpisal volitve v Evropski parlament]</ref> Zbiranje kandidatur se je končalo 25. aprila. == Zakonodaja == Volitve potekajo po [[proporcionalni sistem|proporcionalnem sistemu]] , pri čemer volivec glasuje za listo kandidatov, hkrati pa lahko odda tudi [[preferenčni glas]] za posameznega kandidata. Za porazdelitev sedežev pa se uporabi [[d'Hondtov sistem]]. [[Slovenija]] ima v skladu s [[Lizbonska pogodba|lizbonsko pogodbo]] in odločitvijo [[Evropski svet|Evropskega sveta]] v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] osem poslanskih sedežev. Do roka je kandidature vložilo 17 list. Državna volilna komisija je potrdila 16 kandidatnih list, ki so bile vložene v skladu z zakonom. DVK je kandidaturo stranke [[Naprej Slovenija]] (NPS) zavrnila, saj so njeni predstavniki namesto zahtevanih 1000 priložili le štiri podpise volivcev. == Volilna udeležba == Iz tabele je razvidno, koliko ljudi je oddalo glas do določene ure. Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.942 volivcev, od tega se je volitev udeležila manj kot četrtina, kar je najnižji delež volilnih upravičencev v zgodovini [[Volitve v Sloveniji|volitev v samostojni Sloveniji]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-sees-record-low-eu-election-turnout |title=Slovenia Sees Record Low EU Election Turnout |date=26.5.2014 |work=The Slovenia Times |accessdate=5.6.2014 |archive-date=2014-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607011416/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-sees-record-low-eu-election-turnout |url-status=dead }}</ref> in eden najnižjih med državami članicami Evropske unije na teh volitvah.<ref>{{navedi splet| url=http://en.euabc.com/word/2184 |title=Turnout for European elections |work=EUABC.com |accessdate=5.6.2014}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Ura!! Št. volivcev !! % |- | 11.00 (neuradno) || 141.751 || 8,29% |- | 16.00 (neuradno) || 275.992 || 16,03% |- | 19.00 (neuradno) || 316.269 || 18,50% |-bgcolor="#ececec" | '''Končna uradna volilna udeležba''' || 417.695 || 24,43 % |} Od vseh glasovnic je bilo veljavnih 400.133, neveljavnih pa 17.562 glasovnic. === Volilna udeležba po okrajih<ref>http://www.volitve.gov.si/ep2014/udel_ve.html</ref> === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih upravičencev ! Udeležba ! Odstotek udeležbe |- | Kranj | 209.568 | 50.966 | 26,23 % |- | Postojna | 211.032 | 52.520 | 24,89 % |- | Ljubljana-Center | 215.381 | 63.872 | 29,66 % |- | Ljubljana-Bežigrad | 223.882 | 60.237 | 26,91 % |- | Celje | 215.820 | 48.253 | 22,36 % |- | Novo mesto | 205.178 | 48.112 | 23,45 % |- | Maribor | 214.251 | 44.981 | 20,99 % |- | Ptuj | 214.878 | 44.047 | 20,50 % |} == Kandidati == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2|Lista !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. |- !width=50 align=center|[[Kacin Konkretno|'''Kacin''']] !width=50 align=center|[[Državljanska lista|'''DL''']] !width=50 align=center|[[Levica (politična stranka)|'''ZL''']] !width=50 align=center|[[Slovenska nacionalna stranka|'''SNS''']] !width=50 align=center|[[Verjamem|'''Verjamem''']] !width=50 align=center|[[Nova Slovenija|'''NSi''']]+[[Slovenska ljudska stranka|'''SLS''']] !width=50 align=center|[[Socialni demokrati|'''SD''']] !width=50 align=center|[[Slovenska demokratska stranka|'''SDS''']] !width=50 align=center|[[Slovenski narod (politična stranka)|'''SN''']] !width=50 align=center|[[Piratska stranka Slovenije|'''Pirati''']] !width=50 align=center|[[Solidarnost (politična stranka)|'''Solidarnost''']] !width=50 align=center|[[Zeleni Slovenije|'''Zeleni''']] !width=50 align=center|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']] !width=50 align=center|[[Sanjska služba|'''SS''']] !width=50 align=center|[[Pozitivna Slovenija|'''PS''']] !width=50 align=center|[[Zares|'''Zares''']] |- |'''Nosilec liste''' |[[Jelko Kacin]] |[[Senko Pličanič]] |[[Violeta Tomić]] |[[Zmago Jelinčič]] |[[Igor Šoltes]] |[[Lojze Peterle]] |[[Igor Lukšič]] |[[Milan Zver]] |[[Bogomil Knavs]] |[[Rolando B. Vaz Ferreira]] |[[Dušan Keber]] |[[Vlado Čuš]] |[[Ivo Vajgl]] |[[Uroš Uršič]] |[[Jože Mencinger]] |[[Darja Radić]] |- |'''2. kandidat''' |[[Polona Sagadin]] |[[Polonca Komar]] |[[Dušan Plut]] |[[Sergej Čas]] |[[Katarina Košak]] |[[Aleš Hojs]] |[[Tanja Fajon]] |[[Romana Tomc]] |[[Janica Millonig]] |/ |[[Marjutka Hafner]] |[[Barbara Cenič Kranjc]] |[[Marija Pukl]] |[[David Breskvar]] |[[Melita Župevc]] |[[Andrej Rus]] |- |'''3. kandidat''' |[[Dorijan Maršič]] |[[Marko Pavlišič]] |[[Luka Mesec]] |[[Helena Rupar]] |[[Boštjan Horvat]] |[[Monika Kirbiš Rojs]] |[[Mojca Kleva]] |[[Patricija Šulin]] |[[Dušan Egidij Kubot Totislo]] |/ |[[Damjan Mandelc]] |[[Martin Gorjanc]] |[[Izidor Salobir]] |[[Barbara Ložar]] |[[Valerija Medic]] |[[Ivana Gornik]] |- |'''4. kandidat''' |[[Faila Pašić Bišić]] |[[Vesna Alaber]] |[[Jasminka Dedić]] |[[Alenka Jelenovič]] |[[Mojca Blas]] |[[Neža Pavlič]] |[[Anton Bebler]] |[[Anže Logar]] |[[Ivica Kranjc]] |/ |[[Nataša Osolnik]] |[[Nives Grlj]] |[[Ingeborg Ivanek]] |[[Boštjan Novak]] |[[Jarko Čehovin]] |[[Vito Rožej]] |- |'''5. kandidat''' |[[Andrej Lavtar]] |[[Milan Dubravac]] |[[Janez Požar]] |[[Jos Zalokar]] |[[Iztok Prislan]] |[[Vida Čadonič Špelič]] |[[Marina Vovk]] |[[Damijan Terpin]] |[[Miha Majc]] |/ |[[Tjaša Učakar]] |[[Marko Mitja Feguš]] |[[Bojan Bratina]] |[[Ksenija Krenjak Kramar]] |[[Mirjam Bon Klanjšček]] |[[Simona Potočnik]] |- |'''6. kandidat''' |[[Tatjana Greif]] |[[Emina Hadžić]] |[[Lara Jankovič]] |[[Katarina Langus Šeligo]] |[[Monja Režonja]] |[[Jakob Presečnik]] |[[Matevž Frangež]] |[[Carmen Merčnik]] |[[Simona Drev]] |/ |[[Jože Pirjevec]] |[[Tamara Galun]] |[[Jana Jenko]] |[[Andreja Korade]] |[[Marjan Sedmak]] |[[Matic Smrekar]] |- |'''7. kandidat''' |[[Jure Pucko]] |[[Monika Bračika]] |[[Branimir Štrukelj]] |[[Jelena Miljković]] |[[Gregor Veličkov]] |[[Ljudmila Novak]] |[[Ljubica Jelušič]] |[[Vlasta Krmelj]] |/ |/ |[[Manca Uršič Rosas]] |[[Franc Branko Vivod]] |[[Anton Dragan]] |[[Marko Korenjak]] |[[Britta Bilač]] |[[Cvetka Ribarič Lasnik]] |- |'''8. kandidat''' |[[Sara Karb]] |[[Miha Istenič]] |[[Petra Rezar]] |[[Folko Puconja]] |[[Diana Ternav]] |[[Franc Bogovič]] |[[Patrick Vlačič]] |[[Andrej Šircelj]] |/ |/ |[[Lenart Zajc]] |[[Andreja Galinec]] |[[Marjana Kotnik Poropat]] |/ |[[Peter Vilfan]] |[[Pavel Gantar]] |- |} == Rezultati == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |99.643 |24,78 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|8|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS''' |[[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" |66.760 |16,60 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|8|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00416A" | | style="text-align:center;" |'''V''' |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | style="text-align:center;" |41.525 |10,33 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:green" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | style="text-align:center;" |32.662 |8,12 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#ce0f02" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |32.484 |8,08 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|8|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#9ACD32;" | | style="text-align:center;" |'''PS''' |[[Pozitivna Slovenija]] | style="text-align:center;" |26.649 |6,63 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''ZL''' |[[Levica (politična stranka)|Združena Levica]] | style="text-align:center;" |21.985 |5,47 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#26619C" | | style="text-align:center;" |'''KK''' |Kacin - Konkretno | style="text-align:center;" |19.762 |4,92 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#fff600" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka]] | style="text-align:center;" |16.210 |4,03 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:blue" | | style="text-align:center;" |'''SS''' |Sanjska služba | style="text-align:center;" |14.228 |3,54 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#7D4A48" | | style="text-align:center;" |'''PSS''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |10.273 |2,56 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#ED9121" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' |[[Zares]] | style="text-align:center;" |3.808 |0,95 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#55943f" | | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' |[[Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" |3.335 |0,83 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- | style="background:#00BFFF" | | style="text-align:center;" |'''SN''' |[[Stranka slovenskega naroda|Slovenski narod]] | style="text-align:center;" |1.432 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|8|#0c0093}} |''na novo'' |- |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam evroposlancev iz Slovenije]] * [[Volitve v Evropski parlament 2014]] == Zunanje povezave == * [http://www.dvk-rs.si/files/files/20140429130114.pdf Državna volilna komisija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305011842/http://www.dvk-rs.si/files/files/20140429130114.pdf |date=2016-03-05 }} * [http://www.elections2014.eu/en Evropski parlament] {{Volitve v RS}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Volitve poslancev v Evropski parlament v Sloveniji|2014]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:2014 v Sloveniji]] bw1sfto8ihk43fpbi7rohz1nq0st8pt 0 375545 6721363 6718646 2026-07-29T07:04:45Z Blueginger2 186889 /* Enote */ pp 6721363 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Jasen'' |display title= Podmornice razreda ''Jasen'' }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[Slika:Graney class SSN.svg|300px]] | Ship caption =Podmornica razreda ''Jasen'' }} |- {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = [[Slika:К-560 «Северодвинск».jpg|300px|border]] | Ship caption = {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Jasen'' |Builders= [[Sevmaš]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] |Class after=[[Podmornice razreda Lajka|''Lajka'']] |Subclasses=''Jasen-M'' |Cost=800 mio USD<ref>{{navedi splet|url=http://kommersant.ru/doc/1812512 |script-title=ru:Ъ-Газета - На что потратят 280 миллиардов |publisher=Kommersant.ru |language=ru |date=10 November 2011 |access-date=22 November 2014 |archive-url=https://www.webcitation.org/65oos7ObG?url=http://kommersant.ru/doc/1812512 |archive-date=29 February 2012 |url-status=live}}</ref> |Built range=1993– |In commission range=2013– |Total ships building=4 |Total ships planned=11<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=12780 |title=Russia to build ten Yasen-class subs |publisher=Rusnavy.com |date=22 August 2011 |access-date=18 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014172752/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=12780 |archive-date=14 October 2011 |url-status=live}}</ref> |Total ships completed=5 |Total ships canceled= |Total ships active=5 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired= |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Header caption = | Ship type = [[Jedrska podmornica z manevrirnimi raketami]] | Ship displacement = *'''Na površju:''' 8.600 t *'''Potopljena:''' 13.800 t<ref>{{navedi splet | url=http://theweek.com/articles/533541/russias-new-assassin-sub-fatal-flaw | publisher=The Week | title=Russia's new assassin sub has a fatal flaw | date=15 January 2015 | access-date=17 January 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150117102500/http://theweek.com/articles/533541/russias-new-assassin-sub-fatal-flaw | archive-date=17 January 2015 | url-status=live}}</ref> | Ship length = *'''''Jasen'': '''139,2 m<ref name="Kazan"/><ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/938673|title=The might of Russia's advanced nuclear submarine|access-date=1 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402082022/http://tass.com/defense/938673|archive-date=2 April 2017|url-status=live}}</ref><ref name="arms-expo.ru">{{navedi splet|url=http://www.arms-expo.ru/news/vooruzhenie_i_voennaya_tekhnika/apl_krasnoyarsk_uspeshno_proshla_gidravlicheskie_ispytaniya/|title=АПЛ "Красноярск" успешно прошла гидравлические испытания|access-date=1 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402165451/http://www.arms-expo.ru/news/vooruzhenie_i_voennaya_tekhnika/apl_krasnoyarsk_uspeshno_proshla_gidravlicheskie_ispytaniya/|archive-date=2 April 2017|url-status=live}}</ref><br>'''''Jasen-M'': '''130 m | Ship beam = 13 m<ref name="Kazan"/><ref name="tass.com"/><ref name="arms-expo.ru"/> | Ship height = | Ship draught = 10 m (9,4 m ''Jasen-M'') | Ship depth = | Ship hold depth = | Ship decks = | Ship deck clearance = | Ship power = | Ship propulsion = [[OK-650|OK-650KPM]]<ref>{{navedi knjigo |last1=Ma|first1=Chunyan|last2=von Herpel|first2=Frank|year=2001|title=Ending the Production of Highly Enriched Uranium for Naval Reactors|page=91}}</ref> [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodni reaktor]] 200 MW, parne turbine s 43.000 KM | Ship speed = *'''Na površini:''' 20 vozlov (37 km/h) *'''Potopljena (tiho):''' 28 vozlov (52 km/h) *'''Potopljena (največ):''' 35 vozlov (65 km/h) | Ship range = Neomejen | Ship endurance = Omejena samo s hrano in zahtevami vzdrževanja | Ship test depth = *Varna globina: 450 m *Neprekoračljiva globina: 580 m *Globina uničenja: 658 m | Ship complement =*'''''Jasen'':''' 85 <br>'''''Jasen-M'':''' 64<ref>{{navedi splet |url=https://pp.userapi.com/c841331/v841331784/16b43/tOh2jUBNVjA.jpg |title=Archived copy |access-date=30 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831042704/https://pp.userapi.com/c841331/v841331784/16b43/tOh2jUBNVjA.jpg |archive-date=31 August 2017 |url-status=live}}</ref> | Ship time to activate = | Ship sensors =*''Rim Hat'' elektronski podporni ukrepi in protiukrepi *MRKP-59 površinski iskalni [[radar]] | Ship EW = | Ship armament = *'''''Jasen'':''' *8 x navpičnih izstrelitvenih celic za: **32 (8 x 4) [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] [[Protiladijska raketa|protiladijskih manevrirnih raket]]<ref name="isn.ethz.ch">{{navedi splet|url=http://www.isn.ethz.ch/isn/Security-Watch/Articles/Detail/?lng=en&id=150713 |title=Carrier Killers for the Russian Navy: The Strategic Environment / ISN |publisher=Isn.ethz.ch |date=2012-07-30 |access-date=2013-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023035401/http://www.isn.ethz.ch/isn/Security-Watch/Articles/Detail/?lng=en&id=150713 |archive-date=23 October 2012 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|author=08.11.2012 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16398 |title=SSGN Severodvinsk Launched Newest Cruise Missile |publisher=Rusnavy.com |access-date=2013-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121116050200/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16398 |archive-date=16 November 2012 |url-status=live}}</ref> **ali **32 (8 x 4) [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']] protiladijskih raket **ali **40 (8 x 5) [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']] protiladijskih, protipodmorniških in kopenskih raket <ref name="isn.ethz.ch"/> **[[H-101]] manevrirne rakete<ref>{{navedi splet |author=19.03.2015 |url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201503181645-3jkk.htm |title=Project 885 Yasen.Unknown facts about the most expensive submarine in the world |publisher=tvzvezda.ru |access-date=2015-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160117120733/http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201503181645-3jkk.htm |archive-date=17 January 2016 |url-status=live}}</ref> *10 × [[Torpedna cev|torpednih cevi]] (533 mm)<ref name="tass_533mm">{{navedi splet|url=https://tass.ru/info/3496563|title=Подводные лодки проекта 885 "Ясень". Досье |website=TASS|date=29 July 2016|access-date=13 January 2020|language=ru}}</ref> *'''''Jasen-M'':'''<ref>{{navedi splet|url=https://battlemachines.wordpress.com/2014/07/31/yasen-the-future-ssn/|title=Yasen: The future of Russian SSN fleet|last=Epsilon|date=31 July 2014|access-date=14 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813014412/https://battlemachines.wordpress.com/2014/07/31/yasen-the-future-ssn/|archive-date=13 August 2017|url-status=live}}</ref> *8 x navpičnih izstrelitvenih celic *8 x 533 mm torpednih cevi<ref name="sutton_533mm">{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/Pr885_Severodvinsk_Class.html|title=Yasen Class: Russia's most potent submarines |website=hisutton.com|date=13 April 2019|access-date=13 January 2020}}</ref> *[[9K38 Igla|Igla-M]] rakete površina-zrak<ref name="Igla">{{navedi splet|url=https://iz.ru/995752/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/formennoe-raznoobrazie-podvodnye-lodki-iasen-meniaiut-vneshnii-vid|title=Форменное разнообразие: подводные лодки «Ясень» меняют внешний вид |website=iz.ru|date=6. april 2020|access-date=10. decembra 2022|language=ru}}</ref> | Ship armour = | Ship notes = }} |} '''Razred ''Jasen''''' ({{jezik-ru|Проект 885 Ясень}}, ''Projekt 885 Jasen'' – [[veliki jesen]]) je najnovejši razred [[Jedrska podmornica z manevrirnimi raketami|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] v [[Ruska vojna mornarica|Ruski vojni mornarici]].<ref>{{navedi novice|title=Russian Navy prioritizes construction of nuclear submarines|url=http://en.rian.ru/russia/20080725/114927762.html|accessdate=1 January 2011|newspaper=RIA Novosti|date=25 July 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Blank|first1=Stephen J.|title=The Russian Military Today and Tomorrow: Essays in Memory of Mary Fitzgerald|url=http://www.strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/PUB997.pdf|publisher=Strategic Studies Institute (SSI) {{!}} U.S. Army War College|accessdate=1 January 2011|first2=Richard|last2=Weitz|page=349|date=July 2010|archive-date=2010-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101224103655/http://strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/PUB997.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Maerli|first=Morten Bremer|title=Components of Naval Nuclear Fuel Transparency|url=http://www.nato.int/acad/fellow/99-01/maerli.pdf|accessdate=1 January 2011}}</ref> Temelji na razredih [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] in [[Podmornice razreda Lira|''Lira'']] ter bo nadomestil podmornice predhodnih razredov ''Ščuka-B'' in [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]. ==Zgodovina== Razred ''Jasen'' je bil konstruiran v konstruktorskem biroju [[Malahit (konstruktorski biro)|Malahit]], ki je z [[Lazurit (konstruktorski biro|Lazurit]]om in [[Rubin (konstruktorski biro)|Rubinom]] eden od treh ruskih birojev za konstruiranje podmornic. Delo na razredu podmornic četrte generacije se je začelo leta 1977 in končalo leta 1985. Glavni konstruktor je bil [[Vladimir Nikolajevič Pjalov]]. Gradnja prve podmornice {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} se je začela 21. decembra 1993.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bicc.de/uploads/tx_bicctools/paper12.pdf|title=Nuclear Submarine Decommissioning and Related Problems|publisher=BICC|date=Avgust 1997|accessdate=15. decembra 2022|language=en|archive-date=2019-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106153559/https://www.bicc.de/uploads/tx_bicctools/paper12.pdf|url-status=dead}}</ref> Zaradi finančnih težav je bila leta 1996 gradnja zaustavljena, zato je bil ''Severodvinsk'' predan v uporabo šele leta 2013. Prednost so dobile [[Strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]. Do leta 2015 naj bi bili predani v uporabo dve podmornici, vendar je gradnja druge trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ato.ru/content/russia-chooses-its-future-armament |title=Russia Chooses Its Future Armament &#124; Авиатранспортное обозрение |publisher=Ato.ru |date=14 March 2006 |accessdate=18 October 2011}}</ref> [[Slika:Северодвинск (АПЛ).jpeg|200px|sličica|levo|{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}}]] Novembra 2011 je Rusija oznanila pogodbo o štirih podmornicah, ki bodo dobavljene do leta 2016.<ref>{{navedi splet|author=bmpd November 10th, 2011 |url=http://bmpd.livejournal.com/105985.html |title=bmpd - Мегаконтракты ОСК |publisher=Bmpd.livejournal.com |date=2011-11-10 |accessdate=2013-02-06}}</ref> 26. julija 2013 je bil položen [[gredelj]] tretje podmornice, {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}}. 20. julija 2020 je bil položen gredelj zadnjih dveh podmornic v seriji, ''Voroneža'' in ''Vladivostoka'', ki bosta nosili manevrirne izstrelke [[3M-54 Kalibr|''Kalibr-M'']] z dosegom 4500 km.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/7393143 |title=Первую серийную АПЛ проекта "Ясень-М" "Новосибирск" спустят на воду 25 декабря |publisher=tass.ru|date=20 December 2019 |accessdate=5 April 2021}}</ref> 5. maja 2021 je bila pred Dnem zmage predana v uporabo prva podmornica razreda ''Jasen-M'' {{ladja|K-561|Kazan||2}}.<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}</ref> Prejemni certifikat je bil podpisan 5. maja, prejemna ceremonija pa je bila 7. maja. Podmornica bi se morala pridružiti Severni floti že v letih 2019 in 2020, a to je bilo večkrat prestavljeno zaradi večjih težav z bojnim nadzornim sistemom in zaradi zahtev vojne mornarice, da lahko podmornica izstreljuje tudi nove rakete [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']]. 4. oktobra 2021 je ''Severodvinsk'' izvedel dve poskusni izstrelitvi najnovejše hiperzvočne rakete ''Cirkon'', po eno s površine in iz potopljenega položaja.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345401|title = Submarine Severodvinsk carries out underwater launch of Tsirkon missile|date=4. oktober 2021|accessdate=15. decembra 2022|language=en}}</ref> Izstrelitvi iz [[Belo morje|Belega]] v [[Barentsovo morje]] sta bili uspešni.<ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1121143/2021-02-05/atomnaia-podlodka-severodvinsk-porazila-uchebnuiu-tcel-raketoi-kalibr |title=Атомная подлодка "Северодвинск" поразила учебную цель ракетой "Калибр" |language=ru|website=iz.ru |date=5 February 2021 |access-date=14 February 2021}}</ref> Avgusta 2022 je Italijanska vojna mornarica odkrila ''Severodvinsk'' med [[Sicilija|Sicilijo]] in [[Malta|Malto]]. ''Severodvinsk'' je postal prva ruska jedrska podmornica v Sredozemskem morju po odpravi podmornic {{ladja|K-141|Kursk||2}} in {{ladja|K-150|Tomsk||2}} leta 1999.<ref>{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref> ==Načrt== Nove podmornice naj bi uporabljale zelo napredno tehnologijo. Prednji del podmornice ima enojni [[Trup podmornice|trup]], zadnji pa dvojni, kar je v konstruiranju podmornic novost. Trup je zgrajen iz nizkomagnetnega [[Jeklo|jekla]]. Druga in nadaljnje podmornice v seriji imajo [[jedrski reaktor]] [[reaktorji IV. generacije|četrte generacije]] KTP-6-185SP,<ref>{{navedi splet|url=https://network.bellona.org/content/uploads/sites/3/2022/08/The_Russian_Northern_Fleet-Bellona_report-2-1996.pdf |title=The Russian Northern Fleet |website=network.bellona.org|date=1996|access-date=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/reactor-ktp-6.htm |title=KTP-6 Atomic Reactor, Submarine |website=globalsecurity.org |access-date=11 January 2020|language=en }}</ref> katerega sredica bo imela življenjsko dobo 25–30 let in ne bo potrebovala menjave goriva.<ref>{{navedi splet |author=ARG |url=http://www.military-today.com/navy/graney_class.htm |title=Graney Class Nuclear-Powered Attack Submarine |publisher=Military-Today.com |date= |accessdate=2013-02-06 |language=en |archive-date=2012-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120329131607/http://www.military-today.com/navy/graney_class.htm |url-status=dead }}</ref> Jedrski reaktor je revolucionaren, saj primarni krog uporablja tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine skozi sredico jedrskega reaktorja in ne potrebuje glavnih obtočnih [[Črpalka|črpalk]]. Te so en glavnih virov hrupa na jedrski podmornici. [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] je tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine začela uporabljati že v 1980-ih letih z razredom [[Razred podmornic Ohio|''Ohio'']]. Poleg tega so cevi primarnega hladilnega kroga v samem bloku reaktorja (monobločni dizajn), kar bistveno zmanjša verjetnost nesreč in izpostavljenosti sevanju za posadko. [[Slika:Graney class Schema.svg|sličica|levo|300px|Presek]] Na stolpu je reševalna kapsula, s katero lahko posadka v primeru nesreče pride na površino. Nameščena je na začetku stolpa in je razdeljena na več palub. Lahko se uporablja tudi za dekompresijo. Je ožja in višja od predhodnih modelov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/Pr885_Severodvinsk_Class.html|title=Pr885_Severodvinsk_Class|publisher=hisutton.com |date=13 April 2019 |accessdate=15 March 2021|language=en}}</ref> V njej je prostora za celo posadko. Oborožene so s 533 mm in 650 mm [[Torpedo|torpedi]] ter [[Manevrirni izstrelek|manevrirnimi izstrelki]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dtig.org/docs/Klub-Family.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2014-06-26 |archive-date=2015-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222105012/http://www.dtig.org/docs/Klub-Family.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.usni.org/magazines/proceedings/2013-06/russian-submarine-fleet-reborn|title=The Russian Submarine Fleet Reborn| website=usni.org|date=junij 2013|accessdate=1. januar 2023|language=en}}</ref> 91-R1 ''Otvet'' in 3M-22 ''Cirkon'' za napade na ladje, podmornice in kopenske tarče. ''Severodvinsk'' je prva ruska podmornica s sferičnim [[sonar|sonarjem]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.ckb-rubin.ru/en/company_profile/history/1982_2011/ |title=ЦКБ МТ Рубин: 1982-2011 |publisher=Ckb-rubin.ru |date= |accessdate=2013-02-06 |archive-date=2013-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131105135047/http://www.ckb-rubin.ru/en/company_profile/history/1982_2011/ |url-status=dead }}</ref> Sonar je v obliki velike krogle na premcu, zaradi česar so torpedne cevi premaknjene nazaj proti krmi, po čemer je razred ''Jasen'' unikaten.<ref>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/articles/2013/03/26/gadopo/|title=Морской гад|website=lenta.ru|date=26 March 2013|language=ru|access-date=5 April 2021}}</ref> Sonarski sistem Irtiš-Amfora MGK-600B{{ref|Sonar|A}} koncerna [[Okeanpribor]] iz [[Sankt Peterburg]]a sestavljata sferična antena Amfora na premcu in hidroakustični sistem Irtiš z antenami na bokih in vlečnim sonarjem. Irtiš-Amfora uporablja samodejni sistem z digitalno podatkovno bazo akustičnih portretov Ajaks-M za klasificiranje tarč. V idealnih vremenskih pogojih sonarski sistem omogoča odkrivanje ladij in podmornic na razdalji do 230 km. Pri podmornicah podskupine ''Jasen-M'' je glavna antena na premcu običajne valjaste oblike, vzdolž celotnega trupa pa so nameščeni dodatnimi hidrofoni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.korabel.ru/news/comments/amerikanskaya_razvedka_raskryla_sekrety_rossiyskogo_noveyshego_raketonosca.html|title=Американская разведка "раскрыла" секреты российского новейшего ракетоносца|website=korabel.ru|date=19 June 2019|language=ru|access-date=5 April 2021}}</ref> Posadka na ''Severodvinsku'' je 85 mornarjev, na nadaljnjih podmornicah pa 64 mornarjev kar je manj od podmornic ameriškega razreda ''Virginia'', ki imajo 134 mornarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_885.htm|title=Nuclear-powered cruise missile submarines Project 885 Yasen|website=russianships.info|language=en|access-date=14 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://naukatehnika.com/ya-sprosil-u-yasenya-gde-plyivet-virginia.html|title=И подлодку "Ясень-М" я сравнил с "Вирджинией"|website=naukatehnika.com|date=8 October 2018|language=ru|access-date=14 March 2021|archive-date=2023-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230610112340/https://naukatehnika.com/ya-sprosil-u-yasenya-gde-plyivet-virginia.html|url-status=dead}}</ref> Avgusta 2009 je Ameriška mornariška agencija objavila, da so podmornice razreda ''Jasen'' najtišje ruske podmornice doslej, vendar niso tako tihe kot najnovejše ameriške podmornice razredov [[Razred podmornic Virginia|''Virginia'']] in [[Razred podmornic seawolf|''Seawolf'']].<ref>{{navedi knjigo|title=The People’s Liberation Army Navy, A Modern Navy with Chinese Characteristics|publisher=Office of Naval Intelligence|url=http://fpc.state.gov/documents/organization/145117.pdf|accessdate=6 December 2010|page=22|format=PDF|date=August 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm|title=Run Silent, Run Deep|date=8. december 1998|accessdate=1. januar 2023|website=fas.org|language=en|archive-date=2010-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100421114912/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Sub_Noise_Comparison_ENG.svg/800px-Sub_Noise_Comparison_ENG.svg.png|title=Noise level|website=Wikimedia|accessdate=1. januar 2023|language=en}}</ref> [[Slika:The_nuclear_submarine_Kazan_has_arrived_at_a_permanent_base_in_the_Northern_Fleet._May_2021.png|sličica|desno|{{ladja|K-561|Kazan||2}}, prva podmornica razreda ''Jasen-M'']] == Enote == V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {| class="wikitable sortable" |+Razred ''Jasen'' – ključni datumi ! Številka ! Projekt ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | K-560 | 885 | {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} | 21. december 1993<ref>{{navedi splet|author=24.12.2009 |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=8420 |title=SSN Severodvinsk to start mooring trials in December |publisher=Rusnavy.com |date=24 December 2009 |accessdate=18 October 2011}}</ref> | 15. junij 2010<ref name="en.rian.ru">{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20100615/159429403.html |title=Russia to float out new nuclear submarine after delay &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=15 June 2010 |accessdate=18 October 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|author=18/10/2011 10:19 |url=http://en.rian.ru/photolents/20100615/159435016.html |title=Russia floats out new nuclear submarine &#124; Image galleries &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=15 June 2010 |accessdate=18 October 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|author=07.09.2010 |url=http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=54328 |title=Новые фото с церемонии вывода АПК "Северодвинск" из стапельного цеха |publisher=Flot.com |accessdate=18 October 2011}}</ref> | 30. december 2013<ref>{{navedi splet|author=15.10.2012|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine|publisher=RIA Novosti |date=2013-12-30 |accessdate=2013-12-30}}</ref> | [[Severna flota]] | Aktivna |- |K-561 | 885M<ref name="paralay.com">{{navedi splet|url=http://paralay.com/885.html |title=АПЛ "Ясень" |accessdate=2014-06-26 |archive-date=2010-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100722150523/http://paralay.com/885.html |url-status=dead }}</ref> | {{ladja|K-561|Kazan||2}} | 24. julij 2009<ref name="Kazan">{{navedi novice|url=http://rg.ru/2009/07/27/podlodka.html|trans-title=The place on a building berth was occupied with "Kazan" |title=Место на стапеле заняла "Казань"|work=21st century weapon|publisher=Rossiyskaya Gazeta|language=ru|accessdate=2009-08-24}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Text: Trude Pettersen |url=http://www.barentsobserver.com/new-attack-submarine-will-be-called-kazan.4610844.html |title=New attack submarine will be called "Kazan" |publisher=BarentsObserver |date=26 June 2009 |accessdate=18 October 2011 |archive-date=2011-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929144110/http://www.barentsobserver.com/new-attack-submarine-will-be-called-kazan.4610844.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.lenta.ru/news/2009/07/24/sub/ |title=Оружие: На "Севмаше" заложили новую атомную подлодку для ВМФ России |publisher=Lenta.ru |accessdate=18 October 2011}}</ref> | 8. april 2017 | 5. maj 2021 | Severna flota | Aktivna<ref name="mil521"/> |- | K-573 | 885M<ref name="#1">name="paralay.com"</ref> | {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} | 26. julij 2013<ref>{{navedi splet|author=16.01.2013 |url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=134728 |title=Третий "Ясень" заложат в канун Дня ВМФ |publisher=Flotprom.ru |date=2013-01-16 |accessdate=2013-02-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sevmash.ru/rus/news/1636--lr.html|title=На Севмаше заложили АПЛ «Новосибирск»|date=26. julij 2013|accessdate=1. januar 2023|language=ru|website=sevmash.ru}}</ref> | 25. december 2019 | 21. december 2021<ref name="tass.ru">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|website=Tass.com|date=21 December 2021|access-date=12 May 2022}}</ref> | [[Tihooceanska flota]] |Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/september/12263-two-new-russian-nuclear-powered-submarines-arrive-at-home.html|title=Two new Russian nuclear powered submarines arrive at home|website=navyrecognition.com|date=29. september 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en|archive-date=2022-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221203163809/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/september/12263-two-new-russian-nuclear-powered-submarines-arrive-at-home.html|url-status=dead}}</ref> |- |K-571 | 885M<ref name="#1"/> | {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} | 27. julij 2014<ref>{{navedi splet|author=ITAR-TASS |url=http://en.itar-tass.com/russia/734019 |title=Russia to lay down 4th Yasen-class nuclear submarine on June 19 |publisher=ITAR-TASS |date=2014-05-30 |accessdate=2014-06-10 |archive-date=2014-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605052243/http://en.itar-tass.com/russia/734019 |url-status=dead }}</ref> |30. julij 2021<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1321039|title = Shipbuilders float out advanced Project 885M nuclear-powered sub for Russian Navy|website=Tass.com}}</ref> |30. november 2023<ref name="auto">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1265251 |title=Russian shipbuilders to float out 2nd Yasen-M-class nuclear-powered sub in August |date=12 March 2021 |website=Tass.com}}</ref><ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=Navy-korabel.livejournal.com|accessdate=2022-10-31|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota |Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/russias-third-project-885m-yasen-m-submarine-starts-sea-trials/ |title=Russia's Third Project 885M (Yasen-M) Submarine Starts Sea Trials |date=28 June 2022 |website=navalnews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> |- |K-564 |885M |{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} |19. marec 2015 |29. november 2023 |27. december 2024 |Severna flota |Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- |K-572 |885M |{{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | |885M |{{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 |28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |Splavljena<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com}}</ref> |- | |885M |{{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | |885M |{{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | |885M |{{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | | Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ==Opombe== :{{note|Sonar|A}} Ali Irtiš-Amfora-Jasen za razlikovanje od sonarskega sistema Irtiš-Amfora-B-055 razreda ''Borej'' == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Podmornice razreda Ščuka-B|Razred ''Ščuka-B'']], razred ruskih jurišnih jedrskih podmornic * [[Podmornice razreda Antej|Razred ''Antej'']], razred ruskih jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami ==Zunanje povezave== * [http://russianships.info/eng/submarines/project_885.htm Russianships.info: Razred ''Jasen''] {{En icon}} * [http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/885/list.htm Deepstorm.ru: Razred ''Jasen''] {{Ru icon}} {{Kategorija v Zbirki|Graney class submarines}} {{portal|Vojaštvo}} {{Podmornice razreda Jasen}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{DEFAULTSORT: Jasen, Podmornice razreda}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podmornice razreda Jasen| ]] dhr0om4iroxn4t8k3dzcvrita8hafn5 0 376904 6721377 6709625 2026-07-29T07:41:32Z Shabicht 3554 /* Kariera */ 6721377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec| | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1969]]–[[2026]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]], * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == Preboj v pevski karieri je pomenil izid [[album|albuma]] ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] 1qpgg5aulnngvj0ub5b96codm9dvkgx 0 381678 6721424 5904656 2026-07-29T10:29:32Z Sporti 5955 + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721424 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Andrés Chávez | image = | fullname = Andrés Eliseo Chávez | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]] | currentclub = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]] | clubnumber = 18 | youthyears1 = 2001–2010 | youthclubs1 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | years1 = 2010–2014 | clubs1 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | caps1 = 73 | goals1 = 31 | years2 = 2014–2017 | clubs2 = [[Boca Juniors]] | caps2 = 64 | goals2 = 18 | years3 = 2016–2017 | clubs3 = → [[São Paulo FC|São Paulo]] (pos.) | caps3 = 29 | goals3 = 11 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]] | caps4 = 6 | goals4 = 1 | years5 = 2018–2021 | clubs5 = [[Club Atlético Huracán|Huracán]] | caps5 = 59 | goals5 = 15 | years6 = 2021 | clubs6 = [[AEL Limassol]] | caps6 = 10 | goals6 = 0 | years7 = 2022 | clubs7 = [[Club Jorge Wilstermann|Wilsteramnnn]] | caps7 = 15 | goals7 = 8 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | caps8 = 30 | goals8 = 3 | years9 = 2023 | clubs9 = [[FC Nasaf|Nasaf]] | caps9 = 10 | goals9 = 1 | years10 = 2024 | clubs10 = [[Coquimbo Unido]] | caps10 = 20 | goals10 = 4 | years11 = 2025 | clubs11 = [[PAS Lamia 1964|Lamia]] | caps11 = 7 | goals11 = 0 | years12 = 2025–2026 | clubs12 = [[The Strongest]] | caps12 = 11 | goals12 = 3 | years13 = 2026 | clubs13 = [[Club Almagro|Almagro]] | caps13 = 6 | goals13 = 1 | years14 = 2026– | clubs14 = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]] | caps14 = | goals14 = }} '''Andrés Eliseo Chávez''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[21. marec]] [[1991]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]]. Trenutno je član argentinskega kluba [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]], pred tem je igral za [[Boca Juniors]], [[São Paulo FC|São Paulo]], [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]], [[Club Atlético Huracán|Huracán]], [[AEL Limassol]], [[Club Jorge Wilstermann|Wilsteramnnn]], [[Club Atlético Banfield|Banfielda]], [[FC Nasaf|Nasaf]], [[Coquimbo Unido]], [[PAS Lamia 1964|Lamia]], [[The Strongest]] in [[Club Almagro|Almagro]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Chávez, Andrés}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]] [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Panathinaikosa]] [[Kategorija:Nogometaši CA Huracána]] [[Kategorija:Nogometaši AEL FC]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Jorge Wilstermann]] [[Kategorija:Nogometaši FC Nasafa]] [[Kategorija:Nogometaši Coquimbo Unida]] [[Kategorija:Nogometaši The Strongesta]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Almagro]] [[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]] on074tpq6v5hla839nen8yhxa6w0o9k 0 382524 6721231 6719784 2026-07-28T13:57:33Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6721231 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | subphylum = [[Anthozoa]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz skupine [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. Kamnita korala raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot zooksantele). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3.000 m. Simbioza koral in alg je eden od ključnih dejavnikov za uspevanje in ogromno pestrost živih bitij na koralnih grebenih. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov kamniti koralnjaki z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} d7a8jeps97aag6r3y3pz29rgphprfst 6721248 6721231 2026-07-28T14:46:33Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721248 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjak]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov kamniti koralnjaki z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} mcwtqltefnfkr92uagkn8p70rqj2gwa 6721251 6721248 2026-07-28T15:00:26Z Ljuba24b 92351 6721251 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov kamniti koralnjaki z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} 8bs389buzpmln2un5vxraj169j79r0i 6721254 6721251 2026-07-28T15:07:38Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721254 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov [[kamniti koralnjaki]] z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Anatomija polipa kamnitega koralnjaka]] Korale so večino svojega življenja sedeče živali kolonij genetsko identičnih polipov. Premer vsakega polipa se giblje od milimetrov do centimetrov, kolonije pa lahko nastanejo iz več milijonov posameznih polipov. Polipi kamnitih koralnjakov (znane tudi kot trde korale) proizvajajo okostje, sestavljeno iz kalcijevega karbonata, ki krepi in ščiti organizem. To odlagajo polipi in ''cenosark'', živo tkivo, ki jih povezuje. Polipi sedijo v vdolbinah v obliki skodelice v okostju, znanih kot ''koraliti''. Kolonije kamnitih koralnjakov so po videzu izrazito spremenljive; ena vrsta lahko ima skorjo, ploščato, košato, stebrasto ali masivno trdno strukturo, pri čemer so različne oblike pogosto povezane z različnimi vrstami habitata, pri čemer so pomembne razlike v ravni svetlobe in gibanju vode.<ref name=Ruppert>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–48 }}</ref> Telo polipa lahko po strukturi grobo primerjamo z vrečko, katere stena je sestavljena iz dveh plasti celic. Zunanja plast je tehnično znana kot ''[[ektoderm]]'', notranja plast pa kot ''[[endoderm]]''. Med ''ektodermom'' in ''endodermom'' je podporna plast želatinaste snovi, imenovane ''[[mezoglea]]'', ki jo izločajo celične plasti telesne stene.<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Polyp |volume=22 |page=37 |first=Edward Alfred |last=Minchin |inline=1}}</ref> ''Mezoglea'' lahko vsebuje skeletne elemente, ki izvirajo iz celic, ki so migrirale iz ektoderma. Vrečasto telo, zgrajeno na ta način, je pritrjeno na trdo površino, ki je pri trdih koralah vdolbine v skeletu v obliki skodelice, znane kot koraliti. V središču zgornjega konca vrečke je edina odprtina, imenovana usta, obdana s krogom [[lovka|lovk]] (''tentakel''), ki spominjajo na prste rokavic. Lovke so [[Organ (biologija)|organi]], ki služijo tako za taktilni občutek kot za zajemanje hrane.<ref name=EB1911/> Polipi iztegnejo svoje lovke, zlasti ponoči, pogosto vsebujejo zvite pikajoče celice (''cnidocite''), ki prebodejo, zastrupijo in trdno držijo živi plen, ga ohromijo ali ubijejo. Plen polipov vključuje plankton, kot so [[ceponožci]] in ličinke rib. Vzdolžna mišična vlakna, ki nastanejo iz celic ektoderma, omogočajo lovkam, da se skrčijo in prenesejo hrano v usta. Podobno krožno razporejena mišična vlakna, ki nastanejo iz endoderme, omogočajo, da se lovke po krčenju iztegnejo ali potisnejo navzven.<ref name=EB1911/> Tako pri kamnitih kot mehkih koralah se lahko polipi umaknejo s krčenjem mišičnih vlaken, pri čemer se kamnite korale za obrambo zanašajo na svoje trdo okostje in cnidocite. Mehke korale običajno izločajo terpenoidne toksine, da bi odgnale plenilce.<ref name="Ruppert" /> Pri večini koral se lovke podnevi umaknejo in ponoči razprejo, da lovijo plankton in druge majhne organizme. Plitvovodne vrste kamnitih in mehkih koral so lahko zooksantelatne, korale pa svojo planktonsko prehrano dopolnjujejo s produkti fotosinteze, ki jih proizvajajo ti simbionti. Polipi so med seboj povezani s kompleksnim in dobro razvitim sistemom gastrovaskularnih kanalov, kar omogoča znatno izmenjavo hranil in simbiontov.<ref name=Gateno>{{cite journal | author1=D. Gateno | author2=A. Israel | author3=Y. Barki | author4=B. Rinkevich | title=Gastrovascular Circulation in an Octocoral: Evidence of Significant Transport of Coral and Symbiont Cells | journal=The Biological Bulletin | year=1998 | pages=178–86 | volume=194 | issue=2 | url=http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | doi=10.2307/1543048 | pmid=28570841 | jstor=1543048 | s2cid=19530967 | archive-date=2006-06-30 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060630003440/http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | url-status=dead }}</ref> Zunanja oblika polipa se zelo razlikuje. Steber je lahko dolg in vitek ali pa je v aksialni smeri tako kratek, da telo postane diskasto. Lovke lahko štejejo več sto ali pa jih je zelo malo, v redkih primerih le ena ali dve. Lahko so preproste in nerazvejane ali pa imajo pernato obliko. Usta so lahko v isti višini kot površina peristoma ali pa so štrleča in v obliki trobente.<ref name=EB1911/> === Mehke korale === {{glavni|Oktokoralija}} Mehke korale nimajo trdnega eksoskeleta kot takega. Vendar pa so njihova tkiva pogosto ojačana z majhnimi podpornimi elementi, znanimi kot skleriti iz kalcijevega karbonata. Polipi mehkih koral imajo osemkratno simetrijo, kar se odraža v ''Octo'' in ''Octocorallia''.<ref>{{cite journal|doi=10.1017/jpa.2017.49|title=A problematic cnidarian (Cambroctoconus; Octocorallia?) from the Cambrian (Series 2–3) of Laurentia |year=2017 |last1=Peel |first1=John S. |journal=Journal of Paleontology |volume=91 |issue=5 |pages=871–882 |bibcode=2017JPal...91..871P |s2cid=134826884 |doi-access=free }}</ref> Mehke korale se precej razlikujejo po obliki in večina je kolonialnih. Nekaj ​​mehkih koral je stolonatov, vendar so polipi večine povezani s plastmi tkiva, imenovanimi cenosark, in pri nekaterih vrstah so te plasti debele in polipi globoko vgrajeni vanje. Nekatere mehke korale obdajajo druge morske predmete ali tvorijo režnje. Druge so drevesaste ali bičaste in imajo osrednji aksialni skelet, vgrajen na svoji osnovi v matrico podporne veje.<ref>{{cite web|url=https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/|title=existing and potential value of coral ecosystems with respect to income and other economic values|last=Administration|first=US Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric|website=coralreef.noaa.gov|language=EN-US|access-date=2018-02-04|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184335/https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/}}</ref> Te veje so sestavljene iz vlaknate beljakovine, imenovane ''gorgonin'' ali iz kalcificiranega materiala. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} fm20yy4jifhjkh5o9wkdur9m4et6ekq 6721272 6721254 2026-07-28T16:21:02Z Ljuba24b 92351 /* Mehke korale */ dodano iz en wiki 6721272 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov [[kamniti koralnjaki]] z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Anatomija polipa kamnitega koralnjaka]] Korale so večino svojega življenja sedeče živali kolonij genetsko identičnih polipov. Premer vsakega polipa se giblje od milimetrov do centimetrov, kolonije pa lahko nastanejo iz več milijonov posameznih polipov. Polipi kamnitih koralnjakov (znane tudi kot trde korale) proizvajajo okostje, sestavljeno iz kalcijevega karbonata, ki krepi in ščiti organizem. To odlagajo polipi in ''cenosark'', živo tkivo, ki jih povezuje. Polipi sedijo v vdolbinah v obliki skodelice v okostju, znanih kot ''koraliti''. Kolonije kamnitih koralnjakov so po videzu izrazito spremenljive; ena vrsta lahko ima skorjo, ploščato, košato, stebrasto ali masivno trdno strukturo, pri čemer so različne oblike pogosto povezane z različnimi vrstami habitata, pri čemer so pomembne razlike v ravni svetlobe in gibanju vode.<ref name=Ruppert>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–48 }}</ref> Telo polipa lahko po strukturi grobo primerjamo z vrečko, katere stena je sestavljena iz dveh plasti celic. Zunanja plast je tehnično znana kot ''[[ektoderm]]'', notranja plast pa kot ''[[endoderm]]''. Med ''ektodermom'' in ''endodermom'' je podporna plast želatinaste snovi, imenovane ''[[mezoglea]]'', ki jo izločajo celične plasti telesne stene.<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Polyp |volume=22 |page=37 |first=Edward Alfred |last=Minchin |inline=1}}</ref> ''Mezoglea'' lahko vsebuje skeletne elemente, ki izvirajo iz celic, ki so migrirale iz ektoderma. Vrečasto telo, zgrajeno na ta način, je pritrjeno na trdo površino, ki je pri trdih koralah vdolbine v skeletu v obliki skodelice, znane kot koraliti. V središču zgornjega konca vrečke je edina odprtina, imenovana usta, obdana s krogom [[lovka|lovk]] (''tentakel''), ki spominjajo na prste rokavic. Lovke so [[Organ (biologija)|organi]], ki služijo tako za taktilni občutek kot za zajemanje hrane.<ref name=EB1911/> Polipi iztegnejo svoje lovke, zlasti ponoči, pogosto vsebujejo zvite pikajoče celice (''cnidocite''), ki prebodejo, zastrupijo in trdno držijo živi plen, ga ohromijo ali ubijejo. Plen polipov vključuje plankton, kot so [[ceponožci]] in ličinke rib. Vzdolžna mišična vlakna, ki nastanejo iz celic ektoderma, omogočajo lovkam, da se skrčijo in prenesejo hrano v usta. Podobno krožno razporejena mišična vlakna, ki nastanejo iz endoderme, omogočajo, da se lovke po krčenju iztegnejo ali potisnejo navzven.<ref name=EB1911/> Tako pri kamnitih kot mehkih koralah se lahko polipi umaknejo s krčenjem mišičnih vlaken, pri čemer se kamnite korale za obrambo zanašajo na svoje trdo okostje in cnidocite. Mehke korale običajno izločajo terpenoidne toksine, da bi odgnale plenilce.<ref name="Ruppert" /> Pri večini koral se lovke podnevi umaknejo in ponoči razprejo, da lovijo plankton in druge majhne organizme. Plitvovodne vrste kamnitih in mehkih koral so lahko zooksantelatne, korale pa svojo planktonsko prehrano dopolnjujejo s produkti fotosinteze, ki jih proizvajajo ti simbionti. Polipi so med seboj povezani s kompleksnim in dobro razvitim sistemom gastrovaskularnih kanalov, kar omogoča znatno izmenjavo hranil in simbiontov.<ref name=Gateno>{{cite journal | author1=D. Gateno | author2=A. Israel | author3=Y. Barki | author4=B. Rinkevich | title=Gastrovascular Circulation in an Octocoral: Evidence of Significant Transport of Coral and Symbiont Cells | journal=The Biological Bulletin | year=1998 | pages=178–86 | volume=194 | issue=2 | url=http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | doi=10.2307/1543048 | pmid=28570841 | jstor=1543048 | s2cid=19530967 | archive-date=2006-06-30 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060630003440/http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | url-status=dead }}</ref> Zunanja oblika polipa se zelo razlikuje. Steber je lahko dolg in vitek ali pa je v aksialni smeri tako kratek, da telo postane diskasto. Lovke lahko štejejo več sto ali pa jih je zelo malo, v redkih primerih le ena ali dve. Lahko so preproste in nerazvejane ali pa imajo pernato obliko. Usta so lahko v isti višini kot površina peristoma ali pa so štrleča in v obliki trobente.<ref name=EB1911/> === Mehke korale === {{glavni|Oktokoralija}} Mehke korale nimajo trdnega eksoskeleta kot takega. Vendar pa so njihova tkiva pogosto ojačana z majhnimi podpornimi elementi, znanimi kot skleriti iz kalcijevega karbonata. Polipi mehkih koral imajo osemkratno simetrijo, kar se odraža v ''Octo'' in ''Octocorallia''.<ref>{{cite journal|doi=10.1017/jpa.2017.49|title=A problematic cnidarian (Cambroctoconus; Octocorallia?) from the Cambrian (Series 2–3) of Laurentia |year=2017 |last1=Peel |first1=John S. |journal=Journal of Paleontology |volume=91 |issue=5 |pages=871–882 |bibcode=2017JPal...91..871P |s2cid=134826884 |doi-access=free }}</ref> Mehke korale se precej razlikujejo po obliki in večina je kolonialnih. Nekaj ​​mehkih koral je stolonatov, vendar so polipi večine povezani s plastmi tkiva, imenovanimi cenosark, in pri nekaterih vrstah so te plasti debele in polipi globoko vgrajeni vanje. Nekatere mehke korale obdajajo druge morske predmete ali tvorijo režnje. Druge so drevesaste ali bičaste in imajo osrednji aksialni skelet, vgrajen na svoji osnovi v matrico podporne veje.<ref>{{cite web|url=https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/|title=existing and potential value of coral ecosystems with respect to income and other economic values|last=Administration|first=US Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric|website=coralreef.noaa.gov|language=EN-US|access-date=2018-02-04|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184335/https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/}}</ref> Te veje so sestavljene iz vlaknate beljakovine, imenovane ''gorgonin'' ali iz kalcificiranega materiala. === Kamniti koralnjaki === {{glavni|Kamniti koralnjaki|Heksakoralije}} [[File:Montastrea cavernosa.jpg|thumb|''[[Montastraea cavernosa]]'', polipi z razširjenimi lovkami]] [[File:The general organization of the scleractinian coral soft tissue and underlying skeleton.png|thumb|Splošna organizacija mehkega tkiva skleraktinskih koral in osnovnega skeleta]] Polipi kamnitih koralnjakov imajo šestkratno simetrijo. Pri njih so lovke valjaste in se zožijo v konico, pri mehkih koralah pa so pernate s stranskimi vejami, znanimi kot ''pinnule''. Pri nekaterih tropskih vrstah so te zmanjšane na zgolj škrge, pri nekaterih pa so zraščene in dajejo veslast videz.<ref name=Sprung>{{cite book |title=Corals: A quick reference guide |last=Sprung |first=Julian |year=1999 |publisher=Ricordea Publishing |isbn=978-1-883693-09-1 |page=145 }}</ref> Okolja koral so biokompoziti (mineral + organske snovi) kalcijevega karbonata v obliki [[kalcit]]a ali [[aragonit]]a. Pri skleraktinijskih koralah so ''središča kalcifikacije'' in vlakna jasno ločene strukture, ki se razlikujejo tako po morfologiji kot po kemični sestavi kristalnih enot.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|date=1998|title=Microstructural and physico-chemical characterization of 'centers of calcification' in septa of some Recent scleractinian corals|journal=Paläontologische Zeitschrift|volume=72|issue=3–4|pages=257–269|doi=10.1007/bf02988357|bibcode=1998PalZ...72..257C |s2cid=129021387|issn=0031-0220}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Doucet|first3=J.|last4=Salomé|first4=M.|last5=Susini|first5=J.|date=2003|title=XANES mapping of organic sulfate in three scleractinian coral skeletons|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=67|issue=1|pages=75–83|doi=10.1016/s0016-7037(02)01041-4|issn=0016-7037|bibcode=2003GeCoA..67...75C}}</ref> Organske matrice, pridobljene iz različnih vrst, so kisle in vsebujejo beljakovine, sulfatne sladkorje in lipide; so vrstno specifične.<ref>{{Cite journal|last1=Dauphin|first1=Y.|last2=Cuif|first2=J.P.|last3=Williams|first3=C. T.|date=2008|title=Soluble organic matrices of aragonitic skeletons of Merulinidae (Cnidaria, Anthozoa)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology|volume=150|issue=1|pages=10–22|doi=10.1016/j.cbpb.2008.01.002|pmid=18325807|issn=1096-4959}}</ref> Topne organske matrice skeletov omogočajo razlikovanje med zooksantelami in ne-zooksantelami.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Freiwald|first3=A.|last4=Gautret|first4=P.|last5=Zibrowius|first5=H.|date=1999|title=Biochemical markers of zooxanthellae symbiosis in soluble matrices of skeleton of 24 Scleractinia species|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology|volume=123|issue=3|pages=269–278|doi=10.1016/s1095-6433(99)00059-8|bibcode=1999CmpBP.123..269C |issn=1095-6433}}</ref> Natančneje, kalcifikacija v koralah poteka v specializiranih veziklih znotraj celic ali na vmesniku med kalikoblastnim ektodermom in rastočim skeletom. Ta proces je natančno reguliran za nadzor nastajanja in orientacije kristalov kalcijevega karbonata. Skeletna organska matrica (SOM), ki jo sestavljajo predvsem beljakovine, ki jih izloča kalikoblastni ektoderm, igra osrednjo vlogo pri tej regulaciji. Med temi beljakovinami CARP (proteini, bogati s koralno kislino) in SAP (skeletni proteini, bogati z asparaginsko kislino) olajšajo transport kalcijevih ionov ({{chem2|Ca(2+)}}) proti kalcificirajočemu prostoru. Pomembno je, da se karbonatne precipitacije v kalikoblastnem prostoru ne določajo izključno s stanjem nasičenosti aragonita (<math>\Omega_{arag}</math>); namesto tega je odvisna od orkestrirane aktivnosti komponent SOM. Različna prostorska porazdelitev teh beljakovin – opažena tako na koralnih okostjih kot v kulturah koralnih celic – poudarja njihove specifične in raznolike vloge pri usmerjanju kristalne nukleacije, rasti in celotne skeletne arhitekture.<ref name="How corals made rocks through the a">{{cite journal|last1=Drake|first1=J. L.|last2=Mass|first2=T.|last3=Stolarski|first3=J.|last4=Von Euw|first4=S.|last5=van de Schootbrugge|first5=B.|last6=Falkowski|first6=P. G.|year=2020|title=How corals made rocks through the ages|journal=Global Change Biology|volume=26|issue=1|pages=31–53|doi=10.1111/gcb.14912|pmid=31696576|pmc=6942544|bibcode=2020GCBio..26...31D}}</ref> Encim '''α-karbonska anhidraza (CA)''' ima ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja anorganskega ogljika v koralnih celicah. Katalizira dve reverzibilni reakciji: hidracijo ogljikovega dioksida ({{chem2|CO2}}) v bikarbonat ({{chem2|HCO3-}}) in proton ({{chem2|H+}}) ter dehidracijo bikarbonata nazaj v {{chem2|CO2}} in proton. S temi medsebojnimi pretvorbami α-karbonska anhidraza omogoča učinkovit transport in oskrbo raztopljenega anorganskega ogljika za fotosintezo in kalcifikacijo, s čimer ohranja občutljivo ravnovesje med {{chem2|CO2}} in bikarbonatom, potrebno za presnovne in skeletne procese koral.<ref name="How corals made rocks through the a"/> Zakisanje oceanov predstavlja veliko grožnjo za kalcifikacijo koral, saj zmanjšuje razpoložljivost karbonatnih ionov ({{chem2|CO3(2-)}}), ki so bistveni za nastanek okostja kalcijevega karbonata ({{chem2|CaCO3}}). V vse bolj zakisanih razmerah morajo korale porabiti več energije za črpanje protonov ({{chem2|H+}}) iz kalcificirajočega prostora, da ohranijo ugodne pogoje za odlaganje mineralov. Ta povečana energijska potreba ogroža rast koral in gostoto skeleta, kar ima za posledico šibkejše in bolj krhke strukture. Posledično koralni grebeni postanejo bolj dovzetni za fizične poškodbe zaradi valov in neviht ter manj odporni na druge okoljske stresorje. == Ekologija == [[File:nematocyst discharge.png|thumb|Mehanizem izločanja pikajoče celice (nematociste)]] === Hranjenje === Polipi se hranijo z različnimi majhnimi organizmi, od mikroskopskega [[zooplankton]]a do majhnih rib. Lovke polipa imobilizirajo ali ubijejo plen z pikajočimi celicami, imenovanimi ''knidociti'', ki jih običajno imenujemo [[nematociste]]. Te celice nosijo strup, ki ga hitro sprostijo v odgovor na stik z drugim organizmom. Mirujoča nematocista se izloči v odgovor na to, da se bližnji plen dotakne sprožilca. Odpre se trd zavihek, imenovan ''operkulum'' in njen pikajoči aparat izstreli bodico v plen. Strup se vbrizga skozi votlo nit, da imobilizira plen; lovke nato plen premaknejo v želodec. Ko je plen prebavljen, se želodec ponovno odpre, kar omogoča izločanje odpadnih produktov in začetek naslednjega lovskega cikla.<ref name=murph/>{{rp|24}} === Znotrajcelični simbionti === Številne korale, pa tudi druge skupine ožigalkarjev, kot so morske vetrnice, tvorijo simbiotski odnos z razredom dinoflagelatnih [[alge|alg]], zooksantel iz rodu ''Symbiodinium'', ki lahko tvorijo kar 30 % tkiva polipa.<ref name=murph>{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press}}</ref>{{rp|23–24}} Običajno vsak polip vsebuje eno vrsto alg, vrste koral pa kažejo prednost pred ''Symbiodinium''.<ref>{{cite journal|last1=Yuyama|first1=Ikuko|title=Comparing the Effects of Symbiotic Algae (Symbiodinium) Clades C1 and D on Early Growth Stages of Acropora tenuis|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=6|article-number=e98999|doi=10.1371/journal.pone.0098999|pmid=24914677|pmc=4051649|bibcode=2014PLoSO...998999Y|doi-access=free}}</ref> Mlade korale se ne rodijo z zooksantelami, temveč alge pridobivajo iz okoliškega okolja, vključno z vodnim stolpcem in lokalnimi usedlinami.<ref>{{cite journal|last1=Yamashita|first1=Hiroshi|title=Establishment of Coral–Algal Symbiosis Requires Attraction and Selection|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=5|article-number=e97003|doi=10.1371/journal.pone.0097003|pmid=24824794|pmc=4019531|bibcode=2014PLoSO...997003Y|doi-access=free}}</ref> Glavna prednost zooksantel je njihova sposobnost fotosinteze, ki koralam zagotavlja produkte fotosinteze, vključno z [[glukoza|glukozo]], [[glicerol]]om in [[aminokislina]]mi, ki jih korale lahko uporabljajo za energijo.<ref>{{cite web|title=Zooxanthellae...What's That?|url=https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html|website=NOAA Ocean Service Education|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration|access-date=1 December 2017|archive-date=13 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413062742/https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html}}</ref> Zooksantele koralam koristijo tudi s pomočjo kalcifikacije, koralnega okostja in odstranjevanja odpadkov.<ref name=MilneBay>{{cite web |author1=Madl, P. |author2=Yip, M. |year=2000 |url=http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm |title=Field Excursion to Milne Bay Province – Papua New Guinea |access-date=2006-03-31 |archive-date=2020-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200511062206/http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm }}</ref><ref>{{cite book|last1=van de Plaasche|first1=Orson|title=Sea-level research: a manual for the collection and evaluation of data|date=1986|publisher=Geo Books|location=Norwich, UK|isbn=978-94-010-8370-6|page=196}}</ref> Poleg mehkega tkiva soe mikrobiomi tudi v sluzi koral in (pri kamnitih koralah) v okostju, pri čemer slednje kaže največje mikrobno bogastvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.psu.edu/news/research/story/corals-and-their-microbiomes-evolved-together/|title=Corals and their microbiomes evolved together &#124; Penn State University|website=psu.edu}}</ref> Zooksantele imajo koristi od varnega okolja za življenje in uživanje ogljikovega dioksida, fosfata in dušikovih odpadkov polipa. Stresne korale bodo svoje zooksantele izvrgle, kar je proces, ki postaja vse pogostejši zaradi obremenitev koral zaradi naraščajočih temperatur oceanov. Masovni izbruhi so znani kot [[beljenje koral]], ker alge prispevajo k obarvanosti koral; nekatere barve pa so posledica koralnih pigmentov gostiteljev, kot so zeleni fluorescentni proteini (GFP). Izbruh poveča možnost polipa, da preživi kratkotrajni stres in če stres popusti, si lahko povrnejo svoje alge. Včasih namesto da bi ponovno pridobili isto vrsto alg, zamenjajo svojega toplotno odpornega mikroalgnega simbionta za bolj toplotno odporno vrsto kot odgovor na naraščajoče temperature oceanov. Žal koralni gostitelj ne more vedno dobiti ali sprejeti alg, ki so odporne na toplotni stres.<ref>{{cite web |first1=Monica D. | last1 = Schul | first2 = Ashley R. | last2 = Smyth | first3 = Joshua T. |last3 = Patterson | first4 = Ana N. | last4 = Zangroniz | first5 = Shelly L. | last5 = Krueger | first6 = Julie | last6 = Meyer |title=The Coral Holobiont: A Brief Overview of Corals and Their Microbiome |url=https://edis.ifas.ufl.edu/publication/SS733 |website=Askifas: powered by EDIS |publisher=University of Florida |access-date=26 October 2025}}</ref> Če stresni pogoji vztrajajo, polip sčasoma umre.<ref name=Toller>{{cite journal | author1=W. W. Toller | author2=R. Rowan | author3=N. Knowlton | title=Repopulation of Zooxanthellae in the Caribbean Corals ''Montastraea annularis'' and ''M. faveolata'' following Experimental and Disease-Associated Bleaching | journal=The Biological Bulletin | year=2001 | pages=360–73 | volume=201 | url=http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | doi=10.2307/1543614 | pmid=11751248 | issue=3 | jstor=1543614 | s2cid=7765487 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060225043356/http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | archive-date=2006-02-25 }}</ref> Zooksantele so v citoplazmi koral in zaradi fotosintetske aktivnosti alg se lahko notranji pH korale zviša; to vedenje kaže, da so zooksantele do neke mere odgovorne za presnovo koral gostiteljic.<ref>{{cite journal|last1=Brownlee|first1=Colin|title=pH regulation in symbiotic anemones and corals: A delicate balancing act|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=2009|volume=106|issue=39|pages=16541–16542|doi=10.1073/pnas.0909140106|pmid=19805333|pmc=2757837|bibcode=2009PNAS..10616541B|doi-access=free}}</ref> Bolezen izgube tkiva kamnitih koralnjakov je bila povezana z razpadom fiziologije gostitelja in zooksantel.<ref>Landsberg et al., "Stony Coral Tissue Loss Disease in Florida Is Associated With Disruption of Host–Zooxanthellae Physiology".</ref> Poleg tega je znano, da imajo bakterije ''Vibrio'' lastnosti virulence, ki se uporabljajo za poškodbe tkiva koral gostiteljic in fotoinhibicijo simbiontov alg.<ref>de O Santos et al., "Genomic and Proteomic Analyses of the Coral Pathogen Vibrio Coralliilyticus Reveal a Diverse Virulence Repertoire".</ref> Zato bi se lahko tako korale kot njihovi simbiotski mikroorganizmi razvili tako, da imajo lastnosti, odporne na bolezni in prenos. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} kfu1lyjjdst896sppj8729n7hsp3gqq 6721278 6721272 2026-07-28T16:53:25Z Ljuba24b 92351 /* Znotrajcelični simbionti */ 6721278 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov [[kamniti koralnjaki]] z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Anatomija polipa kamnitega koralnjaka]] Korale so večino svojega življenja sedeče živali kolonij genetsko identičnih polipov. Premer vsakega polipa se giblje od milimetrov do centimetrov, kolonije pa lahko nastanejo iz več milijonov posameznih polipov. Polipi kamnitih koralnjakov (znane tudi kot trde korale) proizvajajo okostje, sestavljeno iz kalcijevega karbonata, ki krepi in ščiti organizem. To odlagajo polipi in ''cenosark'', živo tkivo, ki jih povezuje. Polipi sedijo v vdolbinah v obliki skodelice v okostju, znanih kot ''koraliti''. Kolonije kamnitih koralnjakov so po videzu izrazito spremenljive; ena vrsta lahko ima skorjo, ploščato, košato, stebrasto ali masivno trdno strukturo, pri čemer so različne oblike pogosto povezane z različnimi vrstami habitata, pri čemer so pomembne razlike v ravni svetlobe in gibanju vode.<ref name=Ruppert>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–48 }}</ref> Telo polipa lahko po strukturi grobo primerjamo z vrečko, katere stena je sestavljena iz dveh plasti celic. Zunanja plast je tehnično znana kot ''[[ektoderm]]'', notranja plast pa kot ''[[endoderm]]''. Med ''ektodermom'' in ''endodermom'' je podporna plast želatinaste snovi, imenovane ''[[mezoglea]]'', ki jo izločajo celične plasti telesne stene.<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Polyp |volume=22 |page=37 |first=Edward Alfred |last=Minchin |inline=1}}</ref> ''Mezoglea'' lahko vsebuje skeletne elemente, ki izvirajo iz celic, ki so migrirale iz ektoderma. Vrečasto telo, zgrajeno na ta način, je pritrjeno na trdo površino, ki je pri trdih koralah vdolbine v skeletu v obliki skodelice, znane kot koraliti. V središču zgornjega konca vrečke je edina odprtina, imenovana usta, obdana s krogom [[lovka|lovk]] (''tentakel''), ki spominjajo na prste rokavic. Lovke so [[Organ (biologija)|organi]], ki služijo tako za taktilni občutek kot za zajemanje hrane.<ref name=EB1911/> Polipi iztegnejo svoje lovke, zlasti ponoči, pogosto vsebujejo zvite pikajoče celice (''cnidocite''), ki prebodejo, zastrupijo in trdno držijo živi plen, ga ohromijo ali ubijejo. Plen polipov vključuje plankton, kot so [[ceponožci]] in ličinke rib. Vzdolžna mišična vlakna, ki nastanejo iz celic ektoderma, omogočajo lovkam, da se skrčijo in prenesejo hrano v usta. Podobno krožno razporejena mišična vlakna, ki nastanejo iz endoderme, omogočajo, da se lovke po krčenju iztegnejo ali potisnejo navzven.<ref name=EB1911/> Tako pri kamnitih kot mehkih koralah se lahko polipi umaknejo s krčenjem mišičnih vlaken, pri čemer se kamnite korale za obrambo zanašajo na svoje trdo okostje in cnidocite. Mehke korale običajno izločajo terpenoidne toksine, da bi odgnale plenilce.<ref name="Ruppert" /> Pri večini koral se lovke podnevi umaknejo in ponoči razprejo, da lovijo plankton in druge majhne organizme. Plitvovodne vrste kamnitih in mehkih koral so lahko zooksantelatne, korale pa svojo planktonsko prehrano dopolnjujejo s produkti fotosinteze, ki jih proizvajajo ti simbionti. Polipi so med seboj povezani s kompleksnim in dobro razvitim sistemom gastrovaskularnih kanalov, kar omogoča znatno izmenjavo hranil in simbiontov.<ref name=Gateno>{{cite journal | author1=D. Gateno | author2=A. Israel | author3=Y. Barki | author4=B. Rinkevich | title=Gastrovascular Circulation in an Octocoral: Evidence of Significant Transport of Coral and Symbiont Cells | journal=The Biological Bulletin | year=1998 | pages=178–86 | volume=194 | issue=2 | url=http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | doi=10.2307/1543048 | pmid=28570841 | jstor=1543048 | s2cid=19530967 | archive-date=2006-06-30 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060630003440/http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | url-status=dead }}</ref> Zunanja oblika polipa se zelo razlikuje. Steber je lahko dolg in vitek ali pa je v aksialni smeri tako kratek, da telo postane diskasto. Lovke lahko štejejo več sto ali pa jih je zelo malo, v redkih primerih le ena ali dve. Lahko so preproste in nerazvejane ali pa imajo pernato obliko. Usta so lahko v isti višini kot površina peristoma ali pa so štrleča in v obliki trobente.<ref name=EB1911/> === Mehke korale === {{glavni|Oktokoralija}} Mehke korale nimajo trdnega eksoskeleta kot takega. Vendar pa so njihova tkiva pogosto ojačana z majhnimi podpornimi elementi, znanimi kot skleriti iz kalcijevega karbonata. Polipi mehkih koral imajo osemkratno simetrijo, kar se odraža v ''Octo'' in ''Octocorallia''.<ref>{{cite journal|doi=10.1017/jpa.2017.49|title=A problematic cnidarian (Cambroctoconus; Octocorallia?) from the Cambrian (Series 2–3) of Laurentia |year=2017 |last1=Peel |first1=John S. |journal=Journal of Paleontology |volume=91 |issue=5 |pages=871–882 |bibcode=2017JPal...91..871P |s2cid=134826884 |doi-access=free }}</ref> Mehke korale se precej razlikujejo po obliki in večina je kolonialnih. Nekaj ​​mehkih koral je stolonatov, vendar so polipi večine povezani s plastmi tkiva, imenovanimi cenosark, in pri nekaterih vrstah so te plasti debele in polipi globoko vgrajeni vanje. Nekatere mehke korale obdajajo druge morske predmete ali tvorijo režnje. Druge so drevesaste ali bičaste in imajo osrednji aksialni skelet, vgrajen na svoji osnovi v matrico podporne veje.<ref>{{cite web|url=https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/|title=existing and potential value of coral ecosystems with respect to income and other economic values|last=Administration|first=US Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric|website=coralreef.noaa.gov|language=EN-US|access-date=2018-02-04|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184335/https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/}}</ref> Te veje so sestavljene iz vlaknate beljakovine, imenovane ''gorgonin'' ali iz kalcificiranega materiala. === Kamniti koralnjaki === {{glavni|Kamniti koralnjaki|Heksakoralije}} [[File:Montastrea cavernosa.jpg|thumb|''[[Montastraea cavernosa]]'', polipi z razširjenimi lovkami]] [[File:The general organization of the scleractinian coral soft tissue and underlying skeleton.png|thumb|Splošna organizacija mehkega tkiva skleraktinskih koral in osnovnega skeleta]] Polipi kamnitih koralnjakov imajo šestkratno simetrijo. Pri njih so lovke valjaste in se zožijo v konico, pri mehkih koralah pa so pernate s stranskimi vejami, znanimi kot ''pinnule''. Pri nekaterih tropskih vrstah so te zmanjšane na zgolj škrge, pri nekaterih pa so zraščene in dajejo veslast videz.<ref name=Sprung>{{cite book |title=Corals: A quick reference guide |last=Sprung |first=Julian |year=1999 |publisher=Ricordea Publishing |isbn=978-1-883693-09-1 |page=145 }}</ref> Okolja koral so biokompoziti (mineral + organske snovi) kalcijevega karbonata v obliki [[kalcit]]a ali [[aragonit]]a. Pri skleraktinijskih koralah so ''središča kalcifikacije'' in vlakna jasno ločene strukture, ki se razlikujejo tako po morfologiji kot po kemični sestavi kristalnih enot.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|date=1998|title=Microstructural and physico-chemical characterization of 'centers of calcification' in septa of some Recent scleractinian corals|journal=Paläontologische Zeitschrift|volume=72|issue=3–4|pages=257–269|doi=10.1007/bf02988357|bibcode=1998PalZ...72..257C |s2cid=129021387|issn=0031-0220}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Doucet|first3=J.|last4=Salomé|first4=M.|last5=Susini|first5=J.|date=2003|title=XANES mapping of organic sulfate in three scleractinian coral skeletons|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=67|issue=1|pages=75–83|doi=10.1016/s0016-7037(02)01041-4|issn=0016-7037|bibcode=2003GeCoA..67...75C}}</ref> Organske matrice, pridobljene iz različnih vrst, so kisle in vsebujejo beljakovine, sulfatne sladkorje in lipide; so vrstno specifične.<ref>{{Cite journal|last1=Dauphin|first1=Y.|last2=Cuif|first2=J.P.|last3=Williams|first3=C. T.|date=2008|title=Soluble organic matrices of aragonitic skeletons of Merulinidae (Cnidaria, Anthozoa)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology|volume=150|issue=1|pages=10–22|doi=10.1016/j.cbpb.2008.01.002|pmid=18325807|issn=1096-4959}}</ref> Topne organske matrice skeletov omogočajo razlikovanje med zooksantelami in ne-zooksantelami.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Freiwald|first3=A.|last4=Gautret|first4=P.|last5=Zibrowius|first5=H.|date=1999|title=Biochemical markers of zooxanthellae symbiosis in soluble matrices of skeleton of 24 Scleractinia species|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology|volume=123|issue=3|pages=269–278|doi=10.1016/s1095-6433(99)00059-8|bibcode=1999CmpBP.123..269C |issn=1095-6433}}</ref> Natančneje, kalcifikacija v koralah poteka v specializiranih veziklih znotraj celic ali na vmesniku med kalikoblastnim ektodermom in rastočim skeletom. Ta proces je natančno reguliran za nadzor nastajanja in orientacije kristalov kalcijevega karbonata. Skeletna organska matrica (SOM), ki jo sestavljajo predvsem beljakovine, ki jih izloča kalikoblastni ektoderm, igra osrednjo vlogo pri tej regulaciji. Med temi beljakovinami CARP (proteini, bogati s koralno kislino) in SAP (skeletni proteini, bogati z asparaginsko kislino) olajšajo transport kalcijevih ionov ({{chem2|Ca(2+)}}) proti kalcificirajočemu prostoru. Pomembno je, da se karbonatne precipitacije v kalikoblastnem prostoru ne določajo izključno s stanjem nasičenosti aragonita (<math>\Omega_{arag}</math>); namesto tega je odvisna od orkestrirane aktivnosti komponent SOM. Različna prostorska porazdelitev teh beljakovin – opažena tako na koralnih okostjih kot v kulturah koralnih celic – poudarja njihove specifične in raznolike vloge pri usmerjanju kristalne nukleacije, rasti in celotne skeletne arhitekture.<ref name="How corals made rocks through the a">{{cite journal|last1=Drake|first1=J. L.|last2=Mass|first2=T.|last3=Stolarski|first3=J.|last4=Von Euw|first4=S.|last5=van de Schootbrugge|first5=B.|last6=Falkowski|first6=P. G.|year=2020|title=How corals made rocks through the ages|journal=Global Change Biology|volume=26|issue=1|pages=31–53|doi=10.1111/gcb.14912|pmid=31696576|pmc=6942544|bibcode=2020GCBio..26...31D}}</ref> Encim '''α-karbonska anhidraza (CA)''' ima ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja anorganskega ogljika v koralnih celicah. Katalizira dve reverzibilni reakciji: hidracijo ogljikovega dioksida ({{chem2|CO2}}) v bikarbonat ({{chem2|HCO3-}}) in proton ({{chem2|H+}}) ter dehidracijo bikarbonata nazaj v {{chem2|CO2}} in proton. S temi medsebojnimi pretvorbami α-karbonska anhidraza omogoča učinkovit transport in oskrbo raztopljenega anorganskega ogljika za fotosintezo in kalcifikacijo, s čimer ohranja občutljivo ravnovesje med {{chem2|CO2}} in bikarbonatom, potrebno za presnovne in skeletne procese koral.<ref name="How corals made rocks through the a"/> Zakisanje oceanov predstavlja veliko grožnjo za kalcifikacijo koral, saj zmanjšuje razpoložljivost karbonatnih ionov ({{chem2|CO3(2-)}}), ki so bistveni za nastanek okostja kalcijevega karbonata ({{chem2|CaCO3}}). V vse bolj zakisanih razmerah morajo korale porabiti več energije za črpanje protonov ({{chem2|H+}}) iz kalcificirajočega prostora, da ohranijo ugodne pogoje za odlaganje mineralov. Ta povečana energijska potreba ogroža rast koral in gostoto skeleta, kar ima za posledico šibkejše in bolj krhke strukture. Posledično koralni grebeni postanejo bolj dovzetni za fizične poškodbe zaradi valov in neviht ter manj odporni na druge okoljske stresorje. == Ekologija == [[File:nematocyst discharge.png|thumb|Mehanizem izločanja pikajoče celice (nematociste)]] === Hranjenje === Polipi se hranijo z različnimi majhnimi organizmi, od mikroskopskega [[zooplankton]]a do majhnih rib. Lovke polipa imobilizirajo ali ubijejo plen z pikajočimi celicami, imenovanimi ''knidociti'', ki jih običajno imenujemo [[nematociste]]. Te celice nosijo strup, ki ga hitro sprostijo v odgovor na stik z drugim organizmom. Mirujoča nematocista se izloči v odgovor na to, da se bližnji plen dotakne sprožilca. Odpre se trd zavihek, imenovan ''operkulum'' in njen pikajoči aparat izstreli bodico v plen. Strup se vbrizga skozi votlo nit, da imobilizira plen; lovke nato plen premaknejo v želodec. Ko je plen prebavljen, se želodec ponovno odpre, kar omogoča izločanje odpadnih produktov in začetek naslednjega lovskega cikla.<ref name=murph/>{{rp|24}} === Znotrajcelični simbionti === Številne korale, pa tudi druge skupine ožigalkarjev, kot so morske vetrnice, tvorijo simbiotski odnos z razredom dinoflagelatnih [[alge|alg]], zooksantel iz rodu ''Symbiodinium'', ki lahko tvorijo kar 30 % tkiva polipa.<ref name=murph>{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press}}</ref>{{rp|23–24}} Običajno vsak polip vsebuje eno vrsto alg, vrste koral pa kažejo prednost pred ''Symbiodinium''.<ref>{{cite journal|last1=Yuyama|first1=Ikuko|title=Comparing the Effects of Symbiotic Algae (Symbiodinium) Clades C1 and D on Early Growth Stages of Acropora tenuis|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=6|article-number=e98999|doi=10.1371/journal.pone.0098999|pmid=24914677|pmc=4051649|bibcode=2014PLoSO...998999Y|doi-access=free}}</ref> Mlade korale se ne rodijo z zooksantelami, temveč alge pridobivajo iz okoliškega okolja, vključno z vodnim stolpcem in lokalnimi usedlinami.<ref>{{cite journal|last1=Yamashita|first1=Hiroshi|title=Establishment of Coral–Algal Symbiosis Requires Attraction and Selection|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=5|article-number=e97003|doi=10.1371/journal.pone.0097003|pmid=24824794|pmc=4019531|bibcode=2014PLoSO...997003Y|doi-access=free}}</ref> Glavna prednost zooksantel je njihova sposobnost fotosinteze, ki koralam zagotavlja produkte fotosinteze, vključno z [[glukoza|glukozo]], [[glicerol]]om in [[aminokislina]]mi, ki jih korale lahko uporabljajo za energijo.<ref>{{cite web|title=Zooxanthellae...What's That?|url=https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html|website=NOAA Ocean Service Education|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration|access-date=1 December 2017|archive-date=13 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413062742/https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html}}</ref> Zooksantele koralam koristijo tudi s pomočjo kalcifikacije, koralnega okostja in odstranjevanja odpadkov.<ref name=MilneBay>{{cite web |author1=Madl, P. |author2=Yip, M. |year=2000 |url=http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm |title=Field Excursion to Milne Bay Province – Papua New Guinea |access-date=2006-03-31 |archive-date=2020-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200511062206/http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm }}</ref><ref>{{cite book|last1=van de Plaasche|first1=Orson|title=Sea-level research: a manual for the collection and evaluation of data|date=1986|publisher=Geo Books|location=Norwich, UK|isbn=978-94-010-8370-6|page=196}}</ref> Poleg mehkega tkiva soe mikrobiomi tudi v sluzi koral in (pri kamnitih koralah) v okostju, pri čemer slednje kaže največje mikrobno bogastvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.psu.edu/news/research/story/corals-and-their-microbiomes-evolved-together/|title=Corals and their microbiomes evolved together &#124; Penn State University|website=psu.edu}}</ref> Zooksantele imajo koristi od varnega okolja za življenje in uživanje ogljikovega dioksida, fosfata in dušikovih odpadkov polipa. Stresne korale bodo svoje zooksantele izvrgle, kar je proces, ki postaja vse pogostejši zaradi obremenitev koral zaradi naraščajočih temperatur oceanov. Masovni izbruhi so znani kot [[beljenje koral]], ker alge prispevajo k obarvanosti koral; nekatere barve pa so posledica koralnih pigmentov gostiteljev, kot so zeleni fluorescentni proteini (GFP). Izbruh poveča možnost polipa, da preživi kratkotrajni stres in če stres popusti, si lahko povrnejo svoje alge. Včasih namesto da bi ponovno pridobili isto vrsto alg, zamenjajo svojega toplotno odpornega mikroalgnega simbionta za bolj toplotno odporno vrsto kot odgovor na naraščajoče temperature oceanov. Žal koralni gostitelj ne more vedno dobiti ali sprejeti alg, ki so odporne na toplotni stres.<ref>{{cite web |first1=Monica D. | last1 = Schul | first2 = Ashley R. | last2 = Smyth | first3 = Joshua T. |last3 = Patterson | first4 = Ana N. | last4 = Zangroniz | first5 = Shelly L. | last5 = Krueger | first6 = Julie | last6 = Meyer |title=The Coral Holobiont: A Brief Overview of Corals and Their Microbiome |url=https://edis.ifas.ufl.edu/publication/SS733 |website=Askifas: powered by EDIS |publisher=University of Florida |access-date=26 October 2025}}</ref> Če stresni pogoji vztrajajo, polip sčasoma umre.<ref name=Toller>{{cite journal | author1=W. W. Toller | author2=R. Rowan | author3=N. Knowlton | title=Repopulation of Zooxanthellae in the Caribbean Corals ''Montastraea annularis'' and ''M. faveolata'' following Experimental and Disease-Associated Bleaching | journal=The Biological Bulletin | year=2001 | pages=360–73 | volume=201 | url=http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | doi=10.2307/1543614 | pmid=11751248 | issue=3 | jstor=1543614 | s2cid=7765487 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060225043356/http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | archive-date=2006-02-25 }}</ref> Zooksantele so v citoplazmi koral in zaradi fotosintetske aktivnosti alg se lahko notranji pH korale zviša; to vedenje kaže, da so zooksantele do neke mere odgovorne za presnovo koral gostiteljic.<ref>{{cite journal|last1=Brownlee|first1=Colin|title=pH regulation in symbiotic anemones and corals: A delicate balancing act|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=2009|volume=106|issue=39|pages=16541–16542|doi=10.1073/pnas.0909140106|pmid=19805333|pmc=2757837|bibcode=2009PNAS..10616541B|doi-access=free}}</ref> Bolezen izgube tkiva kamnitih koralnjakov je bila povezana z razpadom fiziologije gostitelja in zooksantel.<ref>Landsberg et al., "Stony Coral Tissue Loss Disease in Florida Is Associated With Disruption of Host–Zooxanthellae Physiology".</ref> Poleg tega je znano, da imajo bakterije ''Vibrio'' lastnosti virulence, ki se uporabljajo za poškodbe tkiva koral gostiteljic in fotoinhibicijo simbiontov alg.<ref>de O Santos et al., "Genomic and Proteomic Analyses of the Coral Pathogen Vibrio Coralliilyticus Reveal a Diverse Virulence Repertoire".</ref> Zato bi se lahko tako korale kot njihovi simbiotski mikroorganizmi razvili tako, da imajo lastnosti, odporne na bolezni in prenos. == Razmnoževanje == Korale so lahko [[gonohorízem|gonohoristične]] (enospolne) in [[hermafrodit]]ne, od katerih se vsaka lahko razmnožuje spolno in nespolno. Razmnoževanje koralam omogoča tudi naselitev na novih območjih. Razmnoževanje je usklajeno s kemično komunikacijo. === Spolno === [[File:Coral Life Cycles ZP.svg|thumb|upright=1.75|Življenjski cikli oddajnikov in valilnic]] Korale se pretežno razmnožujejo spolno. Približno 25 % hermatipskih koral (kamnitih koralnjakov, ki gradijo grebene) tvori enospolne (gonohoristične) kolonije, ostale pa so hermafroditske.<ref>{{Cite web |date=2014-09-02 |title=Biology of coral, beauty of sea. |url=https://www.slideshare.net/slideshow/biology-of-coralbeauty-of-sea/38590013 |access-date=2025-06-09 |website=SlideShare |language=en}}</ref> Ocenjuje se, da je več kot 67 % koral sočasnih hermafroditov.<ref>{{Cite book|last=Avise|first=John C.|url=https://books.google.com/books?id=jqiR8C0lEckC&q=most+coral+are+hermaphrodites&pg=PA83|title=Hermaphroditism: A Primer on the Biology, Ecology, and Evolution of Dual Sexuality|date=2011-03-18|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-52715-6|page=83|language=en}}</ref> === Drstenje === {{external media | width = 210px | float = right | headerimage= [[File:Brain coral spawning.jpg |210px]] | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=PR4bpVKVeQ4 " Out of Tune – Breakdown of Coral Spawning Synchrony"], Tom Shlesinger, Sep 5, 2019}} Približno 75 % vseh hermatipskih koral ''oddaja drstenje''<ref>{{Cite web |title=Coral Basics {{!}} Flower Garden Banks National Marine Sanctuary |url=https://flowergarden.noaa.gov/education/coralbasics.html |access-date=2025-06-09 |website=flowergarden.noaa.gov}}</ref> tako, da sprošča [[gameta|gamete]] – jajčeca in sperme – v vodo, kjer se srečajo in oplodijo, da razširijo potomce. Korale pogosto sinhronizirajo čas drstenja. Ta reproduktivna sinhronost je bistvena za srečanje moških in ženskih gamet.<ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard F. |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Adam |first4=Arne A. S. |last5=Buccheri |first5=Elizabeth |last6=Robledo |first6=Natalia |last7=Uribe-Palomino |first7=Julian |last8=Mumby |first8=Peter J. |date=2025 |title=Spawning Asynchrony and Mixed Reproductive Strategies in a Common Mass Spawning Coral |journal=Ecology and Evolution |language=en |volume=15 |issue=7 |article-number=e71654 |doi=10.1002/ece3.71654 |issn=2045-7758 |pmc=12202782 |pmid=40584676 |bibcode=2025EcoEv..1571654R }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Buccheri |first4=Elizabeth |last5=Khalil |first5=Andrew |last6=Mumby |first6=Peter J. |date=2025-09-02 |title=Critical thresholds of adult patch density and spacing during coral fertilization |url=https://www.nature.com/articles/s41559-025-02844-y |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=9 |issue=11 |language=en |pages=2092–2102 |doi=10.1038/s41559-025-02844-y |pmid=40897793 |bibcode=2025NatEE...9.2092R |issn=2397-334X|url-access=subscription }}</ref> Drstenje pogosto poteka zvečer ali ponoči in se lahko zgodi le enkrat na leto, v časovnem oknu 10–30 minut.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker"/> Sinhrono drstenje je zelo značilno za koralni greben in pogosto se vse korale drstijo iste noči, tudi če je prisotnih več vrst.<ref name="Veron"/> Sinhrono drstenje lahko tvori hibride in je morda vključeno v speciacijo koral.<ref name=Hatta>{{cite journal |author1=Hatta, M. |author2=Fukami, H. |author3=Wang, W. |author4=Omori, M. |author5=Shimoike, K. |author6=Hayashibara, T. |author7=Ina, Y. |author8=Sugiyama, T. | title=Reproductive and genetic evidence for a reticulate evolutionary theory of mass spawning corals | journal=Molecular Biology and Evolution | year=1999 | pages=1607–13 | volume=16 | issue=11 | pmid=10555292 | doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a026073| doi-access=free }}</ref> [[File:Stony coral spawning 2.jpg|thumb|Samec velike zvezdaste korale, ''Montastraea cavernosa'', sprošča spermo v vodo]] Okoljski znaki, ki vplivajo na sproščanje gamet v vodo, se razlikujejo od vrste do vrste. Signali vključujejo spremembo temperature, lunin cikel, dolžino dneva in morda kemično signalizacijo.<ref name="Veron">{{cite book|author=Veron, J.E.N.|title=Corals of the World. Vol 3|publisher=Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld|year=2000|isbn=978-0-642-32236-4|edition=3rd|location=Australia}}</ref> Drugi dejavniki, ki vplivajo na ritem organizmov v morskih habitatih, vključujejo slanost, mehanske sile in spremembe tlaka ali magnetnega polja. Množično drstenje koral se pogosto dogaja ponoči v dneh po polni luni.<ref name="Markandeya"/><ref name="Lin"/> Polna luna je enakovredna štirim do šestim uram neprekinjene izpostavljenosti šibki svetlobi, ki lahko povzroči svetlobno odvisne reakcije v beljakovinah. Korale vsebujejo svetlobno občutljive kriptokrome, beljakovine, katerih flavinske strukture, ki absorbirajo svetlobo, so občutljive na različne vrste svetlobe. To koralam, kot je ''Dipsastraea speciosa'', omogoča, da zaznajo in se odzovejo na spremembe sončne in mesečine.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker">{{cite journal |last1=Häfker |first1=N. Sören |last2=Andreatta |first2=Gabriele |last3=Manzotti |first3=Alessandro |last4=Falciatore |first4=Angela |last5=Raible |first5=Florian |last6=Tessmar-Raible |first6=Kristin |title=Rhythms and Clocks in Marine Organisms |journal=Annual Review of Marine Science |date=16 January 2023 |volume=15 |issue=1 |pages=509–538 |doi=10.1146/annurev-marine-030422-113038 |pmid=36028229 |bibcode=2023ARMS...15..509H |s2cid=251865474 |language=en |issn=1941-1405|doi-access=free |hdl=11577/3565082 |hdl-access=free }}</ref><ref name="Jabr">{{cite news |last1=Jabr |first1=Ferris |title=The Lunar Sea |url=https://hakaimagazine.com/features/lunar-sea/ |access-date=6 March 2023 |work=Hakai Magazine |date=June 13, 2017 |language=en}}</ref> Sama mesečina lahko dejansko zavira drstenje koral. Najbolj neposreden znak za drstenje se zdi temni del noči med sončnim zahodom in vzhodom lune. V luninem ciklu se vzhod lune postopoma premika pozneje in se pojavi po sončnem zahodu na dan polne lune. Nastalo temno obdobje med dnevno in nočno svetlobo odstrani zaviralni učinek mesečine in omogoči drstenje koral.<ref name="Lin">{{cite journal |last1=Lin |first1=Che-Hung |last2=Takahashi |first2=Shunichi |last3=Mulla |first3=Aziz J. |last4=Nozawa |first4=Yoko |title=Moonrise timing is key for synchronized spawning in coral Dipsastraea speciosa |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |date=24 August 2021 |volume=118 |issue=34 |article-number=e2101985118 |doi=10.1073/pnas.2101985118 |pmid=34373318 |pmc=8403928 |bibcode=2021PNAS..11801985L |language=en |issn=0027-8424 |doi-access=free }}</ref> Drstenje je lahko vizualno dramatično, saj običajno čisto vodo zameglijo gamete. Ko se gamete sprostijo, se oplodijo na površini vode in tvorijo mikroskopsko ličinko, imenovano [[planula]], ki je običajno rožnate in eliptične oblike. Tipična koralna kolonija mora letno izpustiti več tisoč ličink, da premaga verjetnost nastanka nove kolonije.<ref name=Barnes99>{{cite book | last1= Barnes |first1=R. and |first2=R. |last2=Hughes | year = 1999 | title = An Introduction to Marine Ecology | edition = 3rd | pages = 117–41 | publisher = Blackwell | location = Malden, MA | isbn = 978-0-86542-834-8}}</ref><ref name="Cameron">{{cite journal |last1=Cameron |first1=Kerry A. |last2=Harrison |first2=Peter L. |title=Density of coral larvae can influence settlement, post-settlement colony abundance and coral cover in larval restoration |journal=Scientific Reports |date=26 March 2020 |volume=10 |issue=1 |page=5488 |doi=10.1038/s41598-020-62366-4 |pmid=32218470 |pmc=7099096 |bibcode=2020NatSR..10.5488C |language=en |issn=2045-2322}}</ref> Študije kažejo, da svetlobno onesnaženje pri nekaterih vrstah koral povzroča nesinhrono drstenje. Na območjih, kot je [[Rdeče morje]], lahko kar 10 od 50 vrst kaže nesinhrono drstenje v primerjavi s pred 30 leti. Vzpostavljanje novih koral na tem območju se je zmanjšalo, v nekaterih primerih pa je prenehalo. Območje je prej veljalo za zatočišče za korale, ker tam niso opazili množičnega beljenja zaradi podnebnih sprememb.<ref name="Markandeya">{{cite journal |last1=Markandeya |first1=Virat |title=How lunar cycles guide the spawning of corals, worms and more |journal=Knowable Magazine |publisher= Annual Reviews |date=22 February 2023 |doi=10.1146/knowable-022223-2 |s2cid=257126558 |doi-access=free |url=https://knowablemagazine.org/article/living-world/2023/lunar-cycles-guide-spawning |access-date=6 March 2023 |language=en|url-access=subscription }}</ref><ref name="Ayalon">{{cite journal |last1=Ayalon |first1=Inbal |last2=Rosenberg |first2=Yaeli |last3=Benichou |first3=Jennifer I. C. |last4=Campos |first4=Celine Luisa D. |last5=Sayco |first5=Sherry Lyn G. |last6=Nada |first6=Michael Angelou L. |last7=Baquiran |first7=Jake Ivan P. |last8=Ligson |first8=Charlon A. |last9=Avisar |first9=Dror |last10=Conaco |first10=Cecilia |last11=Kuechly |first11=Helga U. |last12=Kyba |first12=Christopher C. M. |last13=Cabaitan |first13=Patrick C. |last14=Levy |first14=Oren |title=Coral Gametogenesis Collapse under Artificial Light Pollution |journal=Current Biology |date=25 January 2021 |volume=31 |issue=2 |pages=413–419.e3 |doi=10.1016/j.cub.2020.10.039 |pmid=33157030 |s2cid=226257589 |language=English |issn=0960-9822|doi-access=free |bibcode=2021CBio...31E.413A }}</ref> Razvijajo se tehnike obnove koral za upravljanje koralnih grebenov, ki povečujejo stopnjo oploditve, razvoj ličink in naselitev novih koral.<ref name="Suzuki">{{cite journal |last1=Suzuki |first1=Go |last2=Okada |first2=Wataru |last3=Yasutake |first3=Yoko |last4=Yamamoto |first4=Hidekazu |last5=Tanita |first5=Iwao |last6=Yamashita |first6=Hiroshi |last7=Hayashibara |first7=Takeshi |last8=Komatsu |first8=Toshiaki |last9=Kanyama |first9=Toru |last10=Inoue |first10=Masahito |last11=Yamazaki |first11=Masashi |title=Enhancing coral larval supply and seedling production using a special bundle collection system "coral larval cradle" for large-scale coral restoration |journal=Restoration Ecology |date=September 2020 |volume=28 |issue=5 |pages=1172–1182 |doi=10.1111/rec.13178 |s2cid=218796945 |language=en |issn=1061-2971|doi-access=free |bibcode=2020ResEc..28.1172S }}</ref> === Valilci === Vrste, ki valijo, so najpogosteje ahermatipske (ne gradijo grebenov) na območjih z močnimi tokovi ali valovi. Valilci sproščajo samo spermo, ki negativno plovno telo in se potaplja na čakajoče nosilce jajčec, ki tedne hranijo neoplojena jajčeca. Tudi pri teh vrstah se včasih zgodijo sinhroni drstitveni dogodki. Po oploditvi korale sprostijo planule, ki so pripravljene za naselitev. [[File:Life Cycle of Corals.svg|thumb|left|upright=1.2|Splošni življenjski cikel koral s spolnim razmnoževanjem: Kolonije sproščajo gamete v grozdih (1), ki plavajo na površino (2), se nato razpršijo in oplodijo jajčeca (3). Zarodki postanejo planule (4) in se lahko naselijo na površini (5). Nato se preobrazijo v mladi polip (6), ki nato dozori in se nespolno razmnožuje ter tvori kolonijo (7, 8).]] === Planule === Čas od drstenja do naselitve ličink je običajno dva do tri dni, lahko pa se pojavi takoj ali do dva meseca.<ref name=Jones>{{cite book |author1=Jones, O.A. |author2=Endean, R. | year = 1973 | title = Biology and Geology of Coral Reefs | pages = 205–45 | publisher = Harcourt Brace Jovanovich | location = New York, US | isbn = 978-0-12-389602-5}}</ref> Ličinke planul, ki jih izležejo razpršene ribice, se razvijejo na površini vode, preden se spustijo na bentos in poiščejo trdo površino, na katero se lahko pritrdijo in ustanovijo novo kolonijo.<ref>{{Cite journal|last1=HARRISON|first1=P. L|last2=WALLACE|first2=C. C.|date=1990|title=Reproduction, dispersal and recruitment of scleractinian corals|url=https://pascal-francis.inist.fr/vibad/index.php?action=getRecordDetail&idt=19736342|journal=Reproduction, Dispersal and Recruitment of Scleractinian Corals|volume=25|pages=133–207|issn=0167-4579}}</ref> Ličinke pogosto potrebujejo biološki znak za naselitev, kot so specifične vrste koralnih alg ali mikrobni biofilmi.<ref>{{Cite journal|last1=Morse|first1=Daniel E.|last2=Hooker|first2=Neal|last3=Morse|first3=Aileen N. C.|last4=Jensen|first4=Rebecca A.|date=1988-05-24|title=Control of larval metamorphosis and recruitment in sympatric agariciid corals|journal=Journal of Experimental Marine Biology and Ecology|language=en|volume=116|issue=3|pages=193–217|doi=10.1016/0022-0981(88)90027-5|bibcode=1988JEMBE.116..193M |issn=0022-0981}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Webster|first1=Nicole S.|last2=Smith|first2=Luke D.|last3=Heyward|first3=Andrew J.|last4=Watts|first4=Joy E. M.|last5=Webb|first5=Richard I.|last6=Blackall|first6=Linda L.|author6-link= |last7=Negri|first7=Andrew P.|date=2004-02-01|title=Metamorphosis of a Scleractinian Coral in Response to Microbial Biofilms|journal=Applied and Environmental Microbiology|language=en|volume=70|issue=2|pages=1213–1221|doi=10.1128/AEM.70.2.1213-1221.2004|issn=0099-2240|pmid=14766608|pmc=348907|bibcode=2004ApEnM..70.1213W}}</ref> Visoka stopnja neuspeha vpliva na številne faze tega procesa in čeprav vsaka kolonija sprosti na tisoče jajčec, se oblikuje le malo novih kolonij. Med naselitvijo ličinke zavirajo fizične ovire, kot so usedline,[62] pa tudi kemične (alelopatne) ovire.<ref>{{Cite journal|last1=Birrell|first1=CL|last2=McCook|first2=LJ|last3=Willis|first3=BL|last4=Harrington|first4=L|date=2008-06-30|title=Chemical effects of macroalgae on larval settlement of the broadcast spawning coral Acropora millepora|url=https://www.int-res.com/abstracts/meps/v362/p129-137/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=362|pages=129–137|doi=10.3354/meps07524|bibcode=2008MEPS..362..129B|issn=0171-8630|doi-access=free}}</ref> Ličinke se metamorfozirajo v en sam polip in se sčasoma razvijejo v mladiča, nato pa v odraslega z nespolnim drstenjem in rastjo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} bu4qma8o6kt40fl446xa3sb9x1dunea 6721280 6721278 2026-07-28T16:54:05Z Ljuba24b 92351 /* Planule */ 6721280 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov [[kamniti koralnjaki]] z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Anatomija polipa kamnitega koralnjaka]] Korale so večino svojega življenja sedeče živali kolonij genetsko identičnih polipov. Premer vsakega polipa se giblje od milimetrov do centimetrov, kolonije pa lahko nastanejo iz več milijonov posameznih polipov. Polipi kamnitih koralnjakov (znane tudi kot trde korale) proizvajajo okostje, sestavljeno iz kalcijevega karbonata, ki krepi in ščiti organizem. To odlagajo polipi in ''cenosark'', živo tkivo, ki jih povezuje. Polipi sedijo v vdolbinah v obliki skodelice v okostju, znanih kot ''koraliti''. Kolonije kamnitih koralnjakov so po videzu izrazito spremenljive; ena vrsta lahko ima skorjo, ploščato, košato, stebrasto ali masivno trdno strukturo, pri čemer so različne oblike pogosto povezane z različnimi vrstami habitata, pri čemer so pomembne razlike v ravni svetlobe in gibanju vode.<ref name=Ruppert>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–48 }}</ref> Telo polipa lahko po strukturi grobo primerjamo z vrečko, katere stena je sestavljena iz dveh plasti celic. Zunanja plast je tehnično znana kot ''[[ektoderm]]'', notranja plast pa kot ''[[endoderm]]''. Med ''ektodermom'' in ''endodermom'' je podporna plast želatinaste snovi, imenovane ''[[mezoglea]]'', ki jo izločajo celične plasti telesne stene.<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Polyp |volume=22 |page=37 |first=Edward Alfred |last=Minchin |inline=1}}</ref> ''Mezoglea'' lahko vsebuje skeletne elemente, ki izvirajo iz celic, ki so migrirale iz ektoderma. Vrečasto telo, zgrajeno na ta način, je pritrjeno na trdo površino, ki je pri trdih koralah vdolbine v skeletu v obliki skodelice, znane kot koraliti. V središču zgornjega konca vrečke je edina odprtina, imenovana usta, obdana s krogom [[lovka|lovk]] (''tentakel''), ki spominjajo na prste rokavic. Lovke so [[Organ (biologija)|organi]], ki služijo tako za taktilni občutek kot za zajemanje hrane.<ref name=EB1911/> Polipi iztegnejo svoje lovke, zlasti ponoči, pogosto vsebujejo zvite pikajoče celice (''cnidocite''), ki prebodejo, zastrupijo in trdno držijo živi plen, ga ohromijo ali ubijejo. Plen polipov vključuje plankton, kot so [[ceponožci]] in ličinke rib. Vzdolžna mišična vlakna, ki nastanejo iz celic ektoderma, omogočajo lovkam, da se skrčijo in prenesejo hrano v usta. Podobno krožno razporejena mišična vlakna, ki nastanejo iz endoderme, omogočajo, da se lovke po krčenju iztegnejo ali potisnejo navzven.<ref name=EB1911/> Tako pri kamnitih kot mehkih koralah se lahko polipi umaknejo s krčenjem mišičnih vlaken, pri čemer se kamnite korale za obrambo zanašajo na svoje trdo okostje in cnidocite. Mehke korale običajno izločajo terpenoidne toksine, da bi odgnale plenilce.<ref name="Ruppert" /> Pri večini koral se lovke podnevi umaknejo in ponoči razprejo, da lovijo plankton in druge majhne organizme. Plitvovodne vrste kamnitih in mehkih koral so lahko zooksantelatne, korale pa svojo planktonsko prehrano dopolnjujejo s produkti fotosinteze, ki jih proizvajajo ti simbionti. Polipi so med seboj povezani s kompleksnim in dobro razvitim sistemom gastrovaskularnih kanalov, kar omogoča znatno izmenjavo hranil in simbiontov.<ref name=Gateno>{{cite journal | author1=D. Gateno | author2=A. Israel | author3=Y. Barki | author4=B. Rinkevich | title=Gastrovascular Circulation in an Octocoral: Evidence of Significant Transport of Coral and Symbiont Cells | journal=The Biological Bulletin | year=1998 | pages=178–86 | volume=194 | issue=2 | url=http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | doi=10.2307/1543048 | pmid=28570841 | jstor=1543048 | s2cid=19530967 | archive-date=2006-06-30 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060630003440/http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | url-status=dead }}</ref> Zunanja oblika polipa se zelo razlikuje. Steber je lahko dolg in vitek ali pa je v aksialni smeri tako kratek, da telo postane diskasto. Lovke lahko štejejo več sto ali pa jih je zelo malo, v redkih primerih le ena ali dve. Lahko so preproste in nerazvejane ali pa imajo pernato obliko. Usta so lahko v isti višini kot površina peristoma ali pa so štrleča in v obliki trobente.<ref name=EB1911/> === Mehke korale === {{glavni|Oktokoralija}} Mehke korale nimajo trdnega eksoskeleta kot takega. Vendar pa so njihova tkiva pogosto ojačana z majhnimi podpornimi elementi, znanimi kot skleriti iz kalcijevega karbonata. Polipi mehkih koral imajo osemkratno simetrijo, kar se odraža v ''Octo'' in ''Octocorallia''.<ref>{{cite journal|doi=10.1017/jpa.2017.49|title=A problematic cnidarian (Cambroctoconus; Octocorallia?) from the Cambrian (Series 2–3) of Laurentia |year=2017 |last1=Peel |first1=John S. |journal=Journal of Paleontology |volume=91 |issue=5 |pages=871–882 |bibcode=2017JPal...91..871P |s2cid=134826884 |doi-access=free }}</ref> Mehke korale se precej razlikujejo po obliki in večina je kolonialnih. Nekaj ​​mehkih koral je stolonatov, vendar so polipi večine povezani s plastmi tkiva, imenovanimi cenosark, in pri nekaterih vrstah so te plasti debele in polipi globoko vgrajeni vanje. Nekatere mehke korale obdajajo druge morske predmete ali tvorijo režnje. Druge so drevesaste ali bičaste in imajo osrednji aksialni skelet, vgrajen na svoji osnovi v matrico podporne veje.<ref>{{cite web|url=https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/|title=existing and potential value of coral ecosystems with respect to income and other economic values|last=Administration|first=US Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric|website=coralreef.noaa.gov|language=EN-US|access-date=2018-02-04|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184335/https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/}}</ref> Te veje so sestavljene iz vlaknate beljakovine, imenovane ''gorgonin'' ali iz kalcificiranega materiala. === Kamniti koralnjaki === {{glavni|Kamniti koralnjaki|Heksakoralije}} [[File:Montastrea cavernosa.jpg|thumb|''[[Montastraea cavernosa]]'', polipi z razširjenimi lovkami]] [[File:The general organization of the scleractinian coral soft tissue and underlying skeleton.png|thumb|Splošna organizacija mehkega tkiva skleraktinskih koral in osnovnega skeleta]] Polipi kamnitih koralnjakov imajo šestkratno simetrijo. Pri njih so lovke valjaste in se zožijo v konico, pri mehkih koralah pa so pernate s stranskimi vejami, znanimi kot ''pinnule''. Pri nekaterih tropskih vrstah so te zmanjšane na zgolj škrge, pri nekaterih pa so zraščene in dajejo veslast videz.<ref name=Sprung>{{cite book |title=Corals: A quick reference guide |last=Sprung |first=Julian |year=1999 |publisher=Ricordea Publishing |isbn=978-1-883693-09-1 |page=145 }}</ref> Okolja koral so biokompoziti (mineral + organske snovi) kalcijevega karbonata v obliki [[kalcit]]a ali [[aragonit]]a. Pri skleraktinijskih koralah so ''središča kalcifikacije'' in vlakna jasno ločene strukture, ki se razlikujejo tako po morfologiji kot po kemični sestavi kristalnih enot.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|date=1998|title=Microstructural and physico-chemical characterization of 'centers of calcification' in septa of some Recent scleractinian corals|journal=Paläontologische Zeitschrift|volume=72|issue=3–4|pages=257–269|doi=10.1007/bf02988357|bibcode=1998PalZ...72..257C |s2cid=129021387|issn=0031-0220}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Doucet|first3=J.|last4=Salomé|first4=M.|last5=Susini|first5=J.|date=2003|title=XANES mapping of organic sulfate in three scleractinian coral skeletons|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=67|issue=1|pages=75–83|doi=10.1016/s0016-7037(02)01041-4|issn=0016-7037|bibcode=2003GeCoA..67...75C}}</ref> Organske matrice, pridobljene iz različnih vrst, so kisle in vsebujejo beljakovine, sulfatne sladkorje in lipide; so vrstno specifične.<ref>{{Cite journal|last1=Dauphin|first1=Y.|last2=Cuif|first2=J.P.|last3=Williams|first3=C. T.|date=2008|title=Soluble organic matrices of aragonitic skeletons of Merulinidae (Cnidaria, Anthozoa)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology|volume=150|issue=1|pages=10–22|doi=10.1016/j.cbpb.2008.01.002|pmid=18325807|issn=1096-4959}}</ref> Topne organske matrice skeletov omogočajo razlikovanje med zooksantelami in ne-zooksantelami.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Freiwald|first3=A.|last4=Gautret|first4=P.|last5=Zibrowius|first5=H.|date=1999|title=Biochemical markers of zooxanthellae symbiosis in soluble matrices of skeleton of 24 Scleractinia species|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology|volume=123|issue=3|pages=269–278|doi=10.1016/s1095-6433(99)00059-8|bibcode=1999CmpBP.123..269C |issn=1095-6433}}</ref> Natančneje, kalcifikacija v koralah poteka v specializiranih veziklih znotraj celic ali na vmesniku med kalikoblastnim ektodermom in rastočim skeletom. Ta proces je natančno reguliran za nadzor nastajanja in orientacije kristalov kalcijevega karbonata. Skeletna organska matrica (SOM), ki jo sestavljajo predvsem beljakovine, ki jih izloča kalikoblastni ektoderm, igra osrednjo vlogo pri tej regulaciji. Med temi beljakovinami CARP (proteini, bogati s koralno kislino) in SAP (skeletni proteini, bogati z asparaginsko kislino) olajšajo transport kalcijevih ionov ({{chem2|Ca(2+)}}) proti kalcificirajočemu prostoru. Pomembno je, da se karbonatne precipitacije v kalikoblastnem prostoru ne določajo izključno s stanjem nasičenosti aragonita (<math>\Omega_{arag}</math>); namesto tega je odvisna od orkestrirane aktivnosti komponent SOM. Različna prostorska porazdelitev teh beljakovin – opažena tako na koralnih okostjih kot v kulturah koralnih celic – poudarja njihove specifične in raznolike vloge pri usmerjanju kristalne nukleacije, rasti in celotne skeletne arhitekture.<ref name="How corals made rocks through the a">{{cite journal|last1=Drake|first1=J. L.|last2=Mass|first2=T.|last3=Stolarski|first3=J.|last4=Von Euw|first4=S.|last5=van de Schootbrugge|first5=B.|last6=Falkowski|first6=P. G.|year=2020|title=How corals made rocks through the ages|journal=Global Change Biology|volume=26|issue=1|pages=31–53|doi=10.1111/gcb.14912|pmid=31696576|pmc=6942544|bibcode=2020GCBio..26...31D}}</ref> Encim '''α-karbonska anhidraza (CA)''' ima ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja anorganskega ogljika v koralnih celicah. Katalizira dve reverzibilni reakciji: hidracijo ogljikovega dioksida ({{chem2|CO2}}) v bikarbonat ({{chem2|HCO3-}}) in proton ({{chem2|H+}}) ter dehidracijo bikarbonata nazaj v {{chem2|CO2}} in proton. S temi medsebojnimi pretvorbami α-karbonska anhidraza omogoča učinkovit transport in oskrbo raztopljenega anorganskega ogljika za fotosintezo in kalcifikacijo, s čimer ohranja občutljivo ravnovesje med {{chem2|CO2}} in bikarbonatom, potrebno za presnovne in skeletne procese koral.<ref name="How corals made rocks through the a"/> Zakisanje oceanov predstavlja veliko grožnjo za kalcifikacijo koral, saj zmanjšuje razpoložljivost karbonatnih ionov ({{chem2|CO3(2-)}}), ki so bistveni za nastanek okostja kalcijevega karbonata ({{chem2|CaCO3}}). V vse bolj zakisanih razmerah morajo korale porabiti več energije za črpanje protonov ({{chem2|H+}}) iz kalcificirajočega prostora, da ohranijo ugodne pogoje za odlaganje mineralov. Ta povečana energijska potreba ogroža rast koral in gostoto skeleta, kar ima za posledico šibkejše in bolj krhke strukture. Posledično koralni grebeni postanejo bolj dovzetni za fizične poškodbe zaradi valov in neviht ter manj odporni na druge okoljske stresorje. == Ekologija == [[File:nematocyst discharge.png|thumb|Mehanizem izločanja pikajoče celice (nematociste)]] === Hranjenje === Polipi se hranijo z različnimi majhnimi organizmi, od mikroskopskega [[zooplankton]]a do majhnih rib. Lovke polipa imobilizirajo ali ubijejo plen z pikajočimi celicami, imenovanimi ''knidociti'', ki jih običajno imenujemo [[nematociste]]. Te celice nosijo strup, ki ga hitro sprostijo v odgovor na stik z drugim organizmom. Mirujoča nematocista se izloči v odgovor na to, da se bližnji plen dotakne sprožilca. Odpre se trd zavihek, imenovan ''operkulum'' in njen pikajoči aparat izstreli bodico v plen. Strup se vbrizga skozi votlo nit, da imobilizira plen; lovke nato plen premaknejo v želodec. Ko je plen prebavljen, se želodec ponovno odpre, kar omogoča izločanje odpadnih produktov in začetek naslednjega lovskega cikla.<ref name=murph/>{{rp|24}} === Znotrajcelični simbionti === Številne korale, pa tudi druge skupine ožigalkarjev, kot so morske vetrnice, tvorijo simbiotski odnos z razredom dinoflagelatnih [[alge|alg]], zooksantel iz rodu ''Symbiodinium'', ki lahko tvorijo kar 30 % tkiva polipa.<ref name=murph>{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press}}</ref>{{rp|23–24}} Običajno vsak polip vsebuje eno vrsto alg, vrste koral pa kažejo prednost pred ''Symbiodinium''.<ref>{{cite journal|last1=Yuyama|first1=Ikuko|title=Comparing the Effects of Symbiotic Algae (Symbiodinium) Clades C1 and D on Early Growth Stages of Acropora tenuis|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=6|article-number=e98999|doi=10.1371/journal.pone.0098999|pmid=24914677|pmc=4051649|bibcode=2014PLoSO...998999Y|doi-access=free}}</ref> Mlade korale se ne rodijo z zooksantelami, temveč alge pridobivajo iz okoliškega okolja, vključno z vodnim stolpcem in lokalnimi usedlinami.<ref>{{cite journal|last1=Yamashita|first1=Hiroshi|title=Establishment of Coral–Algal Symbiosis Requires Attraction and Selection|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=5|article-number=e97003|doi=10.1371/journal.pone.0097003|pmid=24824794|pmc=4019531|bibcode=2014PLoSO...997003Y|doi-access=free}}</ref> Glavna prednost zooksantel je njihova sposobnost fotosinteze, ki koralam zagotavlja produkte fotosinteze, vključno z [[glukoza|glukozo]], [[glicerol]]om in [[aminokislina]]mi, ki jih korale lahko uporabljajo za energijo.<ref>{{cite web|title=Zooxanthellae...What's That?|url=https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html|website=NOAA Ocean Service Education|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration|access-date=1 December 2017|archive-date=13 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413062742/https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html}}</ref> Zooksantele koralam koristijo tudi s pomočjo kalcifikacije, koralnega okostja in odstranjevanja odpadkov.<ref name=MilneBay>{{cite web |author1=Madl, P. |author2=Yip, M. |year=2000 |url=http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm |title=Field Excursion to Milne Bay Province – Papua New Guinea |access-date=2006-03-31 |archive-date=2020-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200511062206/http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm }}</ref><ref>{{cite book|last1=van de Plaasche|first1=Orson|title=Sea-level research: a manual for the collection and evaluation of data|date=1986|publisher=Geo Books|location=Norwich, UK|isbn=978-94-010-8370-6|page=196}}</ref> Poleg mehkega tkiva soe mikrobiomi tudi v sluzi koral in (pri kamnitih koralah) v okostju, pri čemer slednje kaže največje mikrobno bogastvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.psu.edu/news/research/story/corals-and-their-microbiomes-evolved-together/|title=Corals and their microbiomes evolved together &#124; Penn State University|website=psu.edu}}</ref> Zooksantele imajo koristi od varnega okolja za življenje in uživanje ogljikovega dioksida, fosfata in dušikovih odpadkov polipa. Stresne korale bodo svoje zooksantele izvrgle, kar je proces, ki postaja vse pogostejši zaradi obremenitev koral zaradi naraščajočih temperatur oceanov. Masovni izbruhi so znani kot [[beljenje koral]], ker alge prispevajo k obarvanosti koral; nekatere barve pa so posledica koralnih pigmentov gostiteljev, kot so zeleni fluorescentni proteini (GFP). Izbruh poveča možnost polipa, da preživi kratkotrajni stres in če stres popusti, si lahko povrnejo svoje alge. Včasih namesto da bi ponovno pridobili isto vrsto alg, zamenjajo svojega toplotno odpornega mikroalgnega simbionta za bolj toplotno odporno vrsto kot odgovor na naraščajoče temperature oceanov. Žal koralni gostitelj ne more vedno dobiti ali sprejeti alg, ki so odporne na toplotni stres.<ref>{{cite web |first1=Monica D. | last1 = Schul | first2 = Ashley R. | last2 = Smyth | first3 = Joshua T. |last3 = Patterson | first4 = Ana N. | last4 = Zangroniz | first5 = Shelly L. | last5 = Krueger | first6 = Julie | last6 = Meyer |title=The Coral Holobiont: A Brief Overview of Corals and Their Microbiome |url=https://edis.ifas.ufl.edu/publication/SS733 |website=Askifas: powered by EDIS |publisher=University of Florida |access-date=26 October 2025}}</ref> Če stresni pogoji vztrajajo, polip sčasoma umre.<ref name=Toller>{{cite journal | author1=W. W. Toller | author2=R. Rowan | author3=N. Knowlton | title=Repopulation of Zooxanthellae in the Caribbean Corals ''Montastraea annularis'' and ''M. faveolata'' following Experimental and Disease-Associated Bleaching | journal=The Biological Bulletin | year=2001 | pages=360–73 | volume=201 | url=http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | doi=10.2307/1543614 | pmid=11751248 | issue=3 | jstor=1543614 | s2cid=7765487 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060225043356/http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | archive-date=2006-02-25 }}</ref> Zooksantele so v citoplazmi koral in zaradi fotosintetske aktivnosti alg se lahko notranji pH korale zviša; to vedenje kaže, da so zooksantele do neke mere odgovorne za presnovo koral gostiteljic.<ref>{{cite journal|last1=Brownlee|first1=Colin|title=pH regulation in symbiotic anemones and corals: A delicate balancing act|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=2009|volume=106|issue=39|pages=16541–16542|doi=10.1073/pnas.0909140106|pmid=19805333|pmc=2757837|bibcode=2009PNAS..10616541B|doi-access=free}}</ref> Bolezen izgube tkiva kamnitih koralnjakov je bila povezana z razpadom fiziologije gostitelja in zooksantel.<ref>Landsberg et al., "Stony Coral Tissue Loss Disease in Florida Is Associated With Disruption of Host–Zooxanthellae Physiology".</ref> Poleg tega je znano, da imajo bakterije ''Vibrio'' lastnosti virulence, ki se uporabljajo za poškodbe tkiva koral gostiteljic in fotoinhibicijo simbiontov alg.<ref>de O Santos et al., "Genomic and Proteomic Analyses of the Coral Pathogen Vibrio Coralliilyticus Reveal a Diverse Virulence Repertoire".</ref> Zato bi se lahko tako korale kot njihovi simbiotski mikroorganizmi razvili tako, da imajo lastnosti, odporne na bolezni in prenos. == Razmnoževanje == Korale so lahko [[gonohorízem|gonohoristične]] (enospolne) in [[hermafrodit]]ne, od katerih se vsaka lahko razmnožuje spolno in nespolno. Razmnoževanje koralam omogoča tudi naselitev na novih območjih. Razmnoževanje je usklajeno s kemično komunikacijo. === Spolno === [[File:Coral Life Cycles ZP.svg|thumb|upright=1.75|Življenjski cikli oddajnikov in valilnic]] Korale se pretežno razmnožujejo spolno. Približno 25 % hermatipskih koral (kamnitih koralnjakov, ki gradijo grebene) tvori enospolne (gonohoristične) kolonije, ostale pa so hermafroditske.<ref>{{Cite web |date=2014-09-02 |title=Biology of coral, beauty of sea. |url=https://www.slideshare.net/slideshow/biology-of-coralbeauty-of-sea/38590013 |access-date=2025-06-09 |website=SlideShare |language=en}}</ref> Ocenjuje se, da je več kot 67 % koral sočasnih hermafroditov.<ref>{{Cite book|last=Avise|first=John C.|url=https://books.google.com/books?id=jqiR8C0lEckC&q=most+coral+are+hermaphrodites&pg=PA83|title=Hermaphroditism: A Primer on the Biology, Ecology, and Evolution of Dual Sexuality|date=2011-03-18|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-52715-6|page=83|language=en}}</ref> === Drstenje === {{external media | width = 210px | float = right | headerimage= [[File:Brain coral spawning.jpg |210px]] | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=PR4bpVKVeQ4 " Out of Tune – Breakdown of Coral Spawning Synchrony"], Tom Shlesinger, Sep 5, 2019}} Približno 75 % vseh hermatipskih koral ''oddaja drstenje''<ref>{{Cite web |title=Coral Basics {{!}} Flower Garden Banks National Marine Sanctuary |url=https://flowergarden.noaa.gov/education/coralbasics.html |access-date=2025-06-09 |website=flowergarden.noaa.gov}}</ref> tako, da sprošča [[gameta|gamete]] – jajčeca in sperme – v vodo, kjer se srečajo in oplodijo, da razširijo potomce. Korale pogosto sinhronizirajo čas drstenja. Ta reproduktivna sinhronost je bistvena za srečanje moških in ženskih gamet.<ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard F. |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Adam |first4=Arne A. S. |last5=Buccheri |first5=Elizabeth |last6=Robledo |first6=Natalia |last7=Uribe-Palomino |first7=Julian |last8=Mumby |first8=Peter J. |date=2025 |title=Spawning Asynchrony and Mixed Reproductive Strategies in a Common Mass Spawning Coral |journal=Ecology and Evolution |language=en |volume=15 |issue=7 |article-number=e71654 |doi=10.1002/ece3.71654 |issn=2045-7758 |pmc=12202782 |pmid=40584676 |bibcode=2025EcoEv..1571654R }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Buccheri |first4=Elizabeth |last5=Khalil |first5=Andrew |last6=Mumby |first6=Peter J. |date=2025-09-02 |title=Critical thresholds of adult patch density and spacing during coral fertilization |url=https://www.nature.com/articles/s41559-025-02844-y |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=9 |issue=11 |language=en |pages=2092–2102 |doi=10.1038/s41559-025-02844-y |pmid=40897793 |bibcode=2025NatEE...9.2092R |issn=2397-334X|url-access=subscription }}</ref> Drstenje pogosto poteka zvečer ali ponoči in se lahko zgodi le enkrat na leto, v časovnem oknu 10–30 minut.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker"/> Sinhrono drstenje je zelo značilno za koralni greben in pogosto se vse korale drstijo iste noči, tudi če je prisotnih več vrst.<ref name="Veron"/> Sinhrono drstenje lahko tvori hibride in je morda vključeno v speciacijo koral.<ref name=Hatta>{{cite journal |author1=Hatta, M. |author2=Fukami, H. |author3=Wang, W. |author4=Omori, M. |author5=Shimoike, K. |author6=Hayashibara, T. |author7=Ina, Y. |author8=Sugiyama, T. | title=Reproductive and genetic evidence for a reticulate evolutionary theory of mass spawning corals | journal=Molecular Biology and Evolution | year=1999 | pages=1607–13 | volume=16 | issue=11 | pmid=10555292 | doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a026073| doi-access=free }}</ref> [[File:Stony coral spawning 2.jpg|thumb|Samec velike zvezdaste korale, ''Montastraea cavernosa'', sprošča spermo v vodo]] Okoljski znaki, ki vplivajo na sproščanje gamet v vodo, se razlikujejo od vrste do vrste. Signali vključujejo spremembo temperature, lunin cikel, dolžino dneva in morda kemično signalizacijo.<ref name="Veron">{{cite book|author=Veron, J.E.N.|title=Corals of the World. Vol 3|publisher=Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld|year=2000|isbn=978-0-642-32236-4|edition=3rd|location=Australia}}</ref> Drugi dejavniki, ki vplivajo na ritem organizmov v morskih habitatih, vključujejo slanost, mehanske sile in spremembe tlaka ali magnetnega polja. Množično drstenje koral se pogosto dogaja ponoči v dneh po polni luni.<ref name="Markandeya"/><ref name="Lin"/> Polna luna je enakovredna štirim do šestim uram neprekinjene izpostavljenosti šibki svetlobi, ki lahko povzroči svetlobno odvisne reakcije v beljakovinah. Korale vsebujejo svetlobno občutljive kriptokrome, beljakovine, katerih flavinske strukture, ki absorbirajo svetlobo, so občutljive na različne vrste svetlobe. To koralam, kot je ''Dipsastraea speciosa'', omogoča, da zaznajo in se odzovejo na spremembe sončne in mesečine.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker">{{cite journal |last1=Häfker |first1=N. Sören |last2=Andreatta |first2=Gabriele |last3=Manzotti |first3=Alessandro |last4=Falciatore |first4=Angela |last5=Raible |first5=Florian |last6=Tessmar-Raible |first6=Kristin |title=Rhythms and Clocks in Marine Organisms |journal=Annual Review of Marine Science |date=16 January 2023 |volume=15 |issue=1 |pages=509–538 |doi=10.1146/annurev-marine-030422-113038 |pmid=36028229 |bibcode=2023ARMS...15..509H |s2cid=251865474 |language=en |issn=1941-1405|doi-access=free |hdl=11577/3565082 |hdl-access=free }}</ref><ref name="Jabr">{{cite news |last1=Jabr |first1=Ferris |title=The Lunar Sea |url=https://hakaimagazine.com/features/lunar-sea/ |access-date=6 March 2023 |work=Hakai Magazine |date=June 13, 2017 |language=en}}</ref> Sama mesečina lahko dejansko zavira drstenje koral. Najbolj neposreden znak za drstenje se zdi temni del noči med sončnim zahodom in vzhodom lune. V luninem ciklu se vzhod lune postopoma premika pozneje in se pojavi po sončnem zahodu na dan polne lune. Nastalo temno obdobje med dnevno in nočno svetlobo odstrani zaviralni učinek mesečine in omogoči drstenje koral.<ref name="Lin">{{cite journal |last1=Lin |first1=Che-Hung |last2=Takahashi |first2=Shunichi |last3=Mulla |first3=Aziz J. |last4=Nozawa |first4=Yoko |title=Moonrise timing is key for synchronized spawning in coral Dipsastraea speciosa |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |date=24 August 2021 |volume=118 |issue=34 |article-number=e2101985118 |doi=10.1073/pnas.2101985118 |pmid=34373318 |pmc=8403928 |bibcode=2021PNAS..11801985L |language=en |issn=0027-8424 |doi-access=free }}</ref> Drstenje je lahko vizualno dramatično, saj običajno čisto vodo zameglijo gamete. Ko se gamete sprostijo, se oplodijo na površini vode in tvorijo mikroskopsko ličinko, imenovano [[planula]], ki je običajno rožnate in eliptične oblike. Tipična koralna kolonija mora letno izpustiti več tisoč ličink, da premaga verjetnost nastanka nove kolonije.<ref name=Barnes99>{{cite book | last1= Barnes |first1=R. and |first2=R. |last2=Hughes | year = 1999 | title = An Introduction to Marine Ecology | edition = 3rd | pages = 117–41 | publisher = Blackwell | location = Malden, MA | isbn = 978-0-86542-834-8}}</ref><ref name="Cameron">{{cite journal |last1=Cameron |first1=Kerry A. |last2=Harrison |first2=Peter L. |title=Density of coral larvae can influence settlement, post-settlement colony abundance and coral cover in larval restoration |journal=Scientific Reports |date=26 March 2020 |volume=10 |issue=1 |page=5488 |doi=10.1038/s41598-020-62366-4 |pmid=32218470 |pmc=7099096 |bibcode=2020NatSR..10.5488C |language=en |issn=2045-2322}}</ref> Študije kažejo, da svetlobno onesnaženje pri nekaterih vrstah koral povzroča nesinhrono drstenje. Na območjih, kot je [[Rdeče morje]], lahko kar 10 od 50 vrst kaže nesinhrono drstenje v primerjavi s pred 30 leti. Vzpostavljanje novih koral na tem območju se je zmanjšalo, v nekaterih primerih pa je prenehalo. Območje je prej veljalo za zatočišče za korale, ker tam niso opazili množičnega beljenja zaradi podnebnih sprememb.<ref name="Markandeya">{{cite journal |last1=Markandeya |first1=Virat |title=How lunar cycles guide the spawning of corals, worms and more |journal=Knowable Magazine |publisher= Annual Reviews |date=22 February 2023 |doi=10.1146/knowable-022223-2 |s2cid=257126558 |doi-access=free |url=https://knowablemagazine.org/article/living-world/2023/lunar-cycles-guide-spawning |access-date=6 March 2023 |language=en|url-access=subscription }}</ref><ref name="Ayalon">{{cite journal |last1=Ayalon |first1=Inbal |last2=Rosenberg |first2=Yaeli |last3=Benichou |first3=Jennifer I. C. |last4=Campos |first4=Celine Luisa D. |last5=Sayco |first5=Sherry Lyn G. |last6=Nada |first6=Michael Angelou L. |last7=Baquiran |first7=Jake Ivan P. |last8=Ligson |first8=Charlon A. |last9=Avisar |first9=Dror |last10=Conaco |first10=Cecilia |last11=Kuechly |first11=Helga U. |last12=Kyba |first12=Christopher C. M. |last13=Cabaitan |first13=Patrick C. |last14=Levy |first14=Oren |title=Coral Gametogenesis Collapse under Artificial Light Pollution |journal=Current Biology |date=25 January 2021 |volume=31 |issue=2 |pages=413–419.e3 |doi=10.1016/j.cub.2020.10.039 |pmid=33157030 |s2cid=226257589 |language=English |issn=0960-9822|doi-access=free |bibcode=2021CBio...31E.413A }}</ref> Razvijajo se tehnike obnove koral za upravljanje koralnih grebenov, ki povečujejo stopnjo oploditve, razvoj ličink in naselitev novih koral.<ref name="Suzuki">{{cite journal |last1=Suzuki |first1=Go |last2=Okada |first2=Wataru |last3=Yasutake |first3=Yoko |last4=Yamamoto |first4=Hidekazu |last5=Tanita |first5=Iwao |last6=Yamashita |first6=Hiroshi |last7=Hayashibara |first7=Takeshi |last8=Komatsu |first8=Toshiaki |last9=Kanyama |first9=Toru |last10=Inoue |first10=Masahito |last11=Yamazaki |first11=Masashi |title=Enhancing coral larval supply and seedling production using a special bundle collection system "coral larval cradle" for large-scale coral restoration |journal=Restoration Ecology |date=September 2020 |volume=28 |issue=5 |pages=1172–1182 |doi=10.1111/rec.13178 |s2cid=218796945 |language=en |issn=1061-2971|doi-access=free |bibcode=2020ResEc..28.1172S }}</ref> === Valilci === Vrste, ki valijo, so najpogosteje ahermatipske (ne gradijo grebenov) na območjih z močnimi tokovi ali valovi. Valilci sproščajo samo spermo, ki negativno plovno telo in se potaplja na čakajoče nosilce jajčec, ki tedne hranijo neoplojena jajčeca. Tudi pri teh vrstah se včasih zgodijo sinhroni drstitveni dogodki. Po oploditvi korale sprostijo planule, ki so pripravljene za naselitev. [[File:Life Cycle of Corals.svg|thumb|left|upright=1.2|Splošni življenjski cikel koral s spolnim razmnoževanjem: Kolonije sproščajo gamete v grozdih (1), ki plavajo na površino (2), se nato razpršijo in oplodijo jajčeca (3). Zarodki postanejo planule (4) in se lahko naselijo na površini (5). Nato se preobrazijo v mladi polip (6), ki nato dozori in se nespolno razmnožuje ter tvori kolonijo (7, 8).]] === Planule === Čas od drstenja do naselitve ličink je običajno dva do tri dni, lahko pa se pojavi takoj ali do dva meseca.<ref name=Jones>{{cite book |author1=Jones, O.A. |author2=Endean, R. | year = 1973 | title = Biology and Geology of Coral Reefs | pages = 205–45 | publisher = Harcourt Brace Jovanovich | location = New York, US | isbn = 978-0-12-389602-5}}</ref> Ličinke planul, ki jih izležejo razpršene ribice, se razvijejo na površini vode, preden se spustijo na bentos in poiščejo trdo površino, na katero se lahko pritrdijo in ustanovijo novo kolonijo.<ref>{{Cite journal|last1=HARRISON|first1=P. L|last2=WALLACE|first2=C. C.|date=1990|title=Reproduction, dispersal and recruitment of scleractinian corals|url=https://pascal-francis.inist.fr/vibad/index.php?action=getRecordDetail&idt=19736342|journal=Reproduction, Dispersal and Recruitment of Scleractinian Corals|volume=25|pages=133–207|issn=0167-4579}}</ref> Ličinke pogosto potrebujejo biološki znak za naselitev, kot so specifične vrste koralnih alg ali mikrobni biofilmi.<ref>{{Cite journal|last1=Morse|first1=Daniel E.|last2=Hooker|first2=Neal|last3=Morse|first3=Aileen N. C.|last4=Jensen|first4=Rebecca A.|date=1988-05-24|title=Control of larval metamorphosis and recruitment in sympatric agariciid corals|journal=Journal of Experimental Marine Biology and Ecology|language=en|volume=116|issue=3|pages=193–217|doi=10.1016/0022-0981(88)90027-5|bibcode=1988JEMBE.116..193M |issn=0022-0981}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Webster|first1=Nicole S.|last2=Smith|first2=Luke D.|last3=Heyward|first3=Andrew J.|last4=Watts|first4=Joy E. M.|last5=Webb|first5=Richard I.|last6=Blackall|first6=Linda L.|author6-link= |last7=Negri|first7=Andrew P.|date=2004-02-01|title=Metamorphosis of a Scleractinian Coral in Response to Microbial Biofilms|journal=Applied and Environmental Microbiology|language=en|volume=70|issue=2|pages=1213–1221|doi=10.1128/AEM.70.2.1213-1221.2004|issn=0099-2240|pmid=14766608|pmc=348907|bibcode=2004ApEnM..70.1213W}}</ref> Visoka stopnja neuspeha vpliva na številne faze tega procesa in čeprav vsaka kolonija sprosti na tisoče jajčec, se oblikuje le malo novih kolonij. Med naselitvijo ličinke zavirajo fizične ovire, kot so usedline, pa tudi kemične (alelopatne) ovire.<ref>{{Cite journal|last1=Birrell|first1=CL|last2=McCook|first2=LJ|last3=Willis|first3=BL|last4=Harrington|first4=L|date=2008-06-30|title=Chemical effects of macroalgae on larval settlement of the broadcast spawning coral Acropora millepora|url=https://www.int-res.com/abstracts/meps/v362/p129-137/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=362|pages=129–137|doi=10.3354/meps07524|bibcode=2008MEPS..362..129B|issn=0171-8630|doi-access=free}}</ref> Ličinke se metamorfozirajo v en sam polip in se sčasoma razvijejo v mladiča, nato pa v odraslega z nespolnim drstenjem in rastjo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Coral}} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} jdz1xbshpoe9j9l2vnhogiq2675zsf7 6721304 6721280 2026-07-28T18:48:39Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721304 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | auto = yes | name = Korale | fossil_range = {{Geological range|535|0}} [[Fortunian]] - [[danes]] | image = Coral Outcrop Flynn Reef.jpg | image_caption = Različne korale na Velikem koralnem grebenu, Avstralija | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | authority = [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1834 | subdivision_ranks = Subdivisions | subdivision = * [[Octocorallia]] ** [[Malacalcyonacea]] ** [[Scleralcyonacea]] * [[Hexacorallia]] ** [[Scleractinia]] ** [[Antipatharia]] ** {{Extinct}}[[Rugosa]] ** {{Extinct}}[[Tabulata]] }} [[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]] '''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz poddebla [[koralnjaki|koralnjakov]] (''Anthozoa''), debla ''Cnidaria'', ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (''Scleractinia'') so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]]. Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[Polip (zoologija)|polipov]], ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino ter par milimetrov v širino. Vsak polip ima obliko valja, zgornjo ustno odprtino pa obkroža venec [[lovka|lovk]] (tentaklov). Polipi kamnitih koralnjakov so umeščeni v apnenčaste »skodelice«, apnenčasto ogrodje, ki se izloča na spodnjem delu polipa oz. bazi. [[Kamniti koralnjaki]] raste navzgor tako, da se polipi premaknejo na višjo lego in pričnejo izločati novi del ogrodja. Skozi mnogo generacij kolonija ustvari veliko ogrodje, ki se razlikuje od vrste do vrste. Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref> Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih so [[nematocista|ožigalne celice]] (''nematociste''), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot [[zooksantele]]). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3300 m. Nekatere so našli celo severno od Darwin Mounds, severozahodno od Cape Wrath na Škotskem, druge pa ob obali zvezne države Washington in Aleutskih otokov. == Taksonomija == Razvrstitev koral je predmet razprav že tisočletja zaradi podobnosti z rastlinami in živalmi. [[Aristotel]]ov učenec [[Teofrast]] je rdečo koralo, ''korallion'', opisal v svoji knjigi ''O kamnih'', pri čemer je namigoval, da gre za [[mineral]], vendar jo je v svojih ''Raziskavah o rastlinah'' opisal kot globokomorsko rastlino, kjer omenja tudi velike kamnite rastline, ki pod vodo v [[Rdeče morje|Herojskem zalivu]] razkrijejo svetle cvetove.<ref>{{cite book |last=Leroi |first=Armand Marie |author-link=|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science |title-link= |publisher=Bloomsbury |date=2014 |isbn=978-1-4088-3622-4 |page=271}}</ref> [[Plinij Starejši]] je drzno izjavil, da več morskih bitij, vključno z morskimi koprivami in spužvami, »ni ne žival ne rastlina, ampak imajo tretjo naravo (''tertia natura'')«.[4] Petrus Gyllius je kopiral Plinija in v svoji knjigi ''O francoskih in latinskih imenih rib v regiji Marseille'' iz leta 1535 uvedel izraz ''zoophyta'' za to tretjo skupino; splošno, a zmotno se domneva, da je izraz ustvaril Aristotel.<ref name=Bowen2015/> Gyllius je nadalje po Aristotelu ugotovil, kako težko je bilo opredeliti, kaj je rastlina in kaj žival.<ref name=Bowen2015>{{cite book |last=Bowen |first=James |title=The Coral Reef Era: From Discovery to Decline: A history of scientific investigation from 1600 to the Anthropocene Epoch |url=https://books.google.com/books?id=r-kXBgAAQBAJ&pg=PA5 |year=2015 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-07479-5 |pages=5–7}}</ref> Babilonski [[Talmud]] omenja korale med vrstami dreves, francoski komentator Raši iz 11. stoletja pa jih opisuje kot »vrsto drevesa (מין עץ), ki raste pod vodo in se imenuje (francosko) 'korala'«.<ref>Babylonian Talmud, Rosh Hashana 23a, and commentary of Rashi (24th narrow line)</ref> Perzijski polimat [[Al-Biruni]] (umrl 1048) je gobice in korale uvrstil med živali, saj so trdili, da se odzivajo na dotik.<ref name="Egerton">{{cite book |last=Egerton |first=Frank N. |title=Roots of Ecology: Antiquity to Hackel |year=2012 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-95363-5 |page=24}}</ref> Kljub temu so ljudje verjeli, da so korale rastline, vse do 18. stoletja, ko je [[William Herschel]] z [[mikroskop]]om ugotovil, da imajo korale značilne tanke celične membrane živali.<ref>{{cite book |last1=Swett |first1=C. |title=Corals: Secrets of Their Reef-Making Colonies |date=5 March 2020 |publisher=Capstone Global Library Ltd |isbn=978-1-4747-7100-9}}</ref> Danes so korale razvrščene kot živalske vrste v podrazreda ''[[Hexacorallia]]'' in ''[[Octocorallia]]'' [[Razred (biologija)|razreda]] ''[[Anthozoa]]'' v [[Deblo (taksonomija)|deblu]] ''Cnidaria''.<ref>{{cite WoRMS |author= Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Anthozoa |id=1292 |access-date=2015-04-24}}</ref> ''Hexacorallia'' vključuje kamnite koralnjake, te skupine pa imajo polipe, ki imajo običajno 6-kratno simetrijo. ''Octocorallia'' vključuje modre korale in mehke korale. Vrste ''Octocorallia'' imajo polipe z osemkratno simetrijo, pri čemer ima vsak polip osem lovk in osem [[mezenterij (zoologija)|mezenterijev]]. Skupina koral je [[Parafilija|parafiletična]], ker [[morske vetrnice]] spadajo tudi v podrazred ''Hexacorallia''. == Sistematika == Obstajata dve glavni klasifikaciji koral: trde korale (skleraktinske in kamniti koralnjaki),<ref name=":3">{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) – Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/ |access-date=2022-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}</ref> ki tvorijo grebene na podlagi iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], s [[Polip (zoologija)|polipi]], ki nosijo šest trdih lovk,<ref name=":4">{{Cite web |title=Soft Corals: They Look Like Plants But Are Actually Animals |url=https://www.thoughtco.com/soft-corals-octocorals-2291391 |access-date=2022-04-26 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> in mehke korale (''Alcyonacea'' in ahermatipske korale), ki so prožne in jih tvori kolonija polipov z osmimi lovkami, podobnimi perjem.<ref name=":4" /> Ti dve klasifikaciji sta nastali zaradi diferenciacije v izražanju genov na konicah njihovih vej<ref>{{Citation |last=Gilbert |first=Scott F. |title=Differential Gene Expression |date=2000 |work=Developmental Biology. 6th edition |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10061/ |access-date=2026-01-12 |publisher=Sinauer Associates |language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Hemond |first1=Elizabeth M |last2=Kaluziak |first2=Stefan T |last3=Vollmer |first3=Steven V |date=2014-12-17 |title=The genetics of colony form and function in Caribbean Acropora corals |journal=BMC Genomics |volume=15 |issue=1 |page=1133 |bibcode=2014BMCG...15.1133H |doi=10.1186/1471-2164-15-1133 |issn=1471-2164 |pmc=4320547 |pmid=25519925 |doi-access=free}}</ref> in baz, ki so nastale prek razvojnih signalnih poti, kot so Hox, Hedgehog, Wnt in BMP. Znanstveniki običajno izberejo ''Acropora'' kot raziskovalne modele, saj so najbolj raznolik rod trdih koralnjakov, saj imajo več kot 120 vrst.<ref name=":2" /> Večina vrst znotraj tega rodu ima polipe, ki so dimorfni:<ref>{{Cite book |last1=DeVictor |first1=Susan T. |title=Guide to the Shallow-Water (0-200m) Octocorals of the South Atlantic Bight |last2=Morton |first2=Steve L. |publisher=Magnolia Press |year=2010 |isbn=978-1-86977-584-1 |location=Auckland, NZ |chapter=Octocoral Morphology |chapter-url=https://www.dnr.sc.gov/marine/sertc/octocoral%20guide/octomorph.htm}}</ref> aksialni polipi hitro rastejo in imajo svetlejšo obarvanost, medtem ko so radialni polipi majhni in temnejše obarvanosti.<ref name=":2" /><ref>{{Cite book |last=Gilbert |first=Scott F |title=Developmental Biology |publisher=Sinauer Associates |year=2000 |isbn=0-87893-243-7 |edition=6th |location=Sunderland, MA |chapter=Embryonic Development |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK10120/}}</ref> V rodu ''Acropora'' se sinteza in [[fotosinteza]] [[gameta|gamet]] odvijata na bazalnih<ref>{{Cite journal |last1=Eric M |first1=Engstrom |last2=Izhaki |first2=Anat |last3=Bowman |first3=John L |date=July 2004 |title=Promoter Bashing, microRNAs, and Knox Genes. New Insights, Regulators, and Targets-of-Regulation in the Establishment of Lateral Organ Polarity in Arabidopsis |url=https://www.researchgate.net/figure/Four-axes-of-development-in-seed-plants-The-apical-basal-axis-1-of-the-plant_fig1_8500553 |journal=Plant Physiology |volume=135 |issue=2 |pages=685–694 |doi=10.1104/pp.104.040394 |pmid=15208415 |pmc=514105 |bibcode=2004PlanP.135..685E |via=ResearchGate}}</ref> polipih, rast pa se dogaja predvsem na radialnih polipih. Rast na mestu radialnih polipov zajema dva procesa: nespolno razmnoževanje z mitozo in odlaganje kalcijevega karbonata v skeletu prek beljakovin zunajceličnega matriksa (ECM), ki delujejo kot diferencialno izraženi (DE) signalni geni med konicami vej in bazami. Ti procesi vodijo do diferenciacije kolonij, ki je najnatančnejši razlikovalec med vrstami koral.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Ramírez-Portilla |first1=Catalina |last2=Baird |first2=Andrew H |last3=Cowman |first3=Peter F |last4=Quattrini |first4=Andrea M |last5=Harii |first5=Saki |last6=Sinniger |first6=Frederic |last7=Flot |first7=Jean-François |date=2022-03-01 |title=Solving the Coral Species Delimitation Conundrum |journal=Systematic Biology |volume=71 |issue=2 |pages=461–475 |doi=10.1093/sysbio/syab077 |hdl=2013/ULB-DIPOT:oai:dipot.ulb.ac.be:2013/337043 |issn=1063-5157 |pmid=34542634 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> V rodu ''Acropora'' se diferenciacija kolonij odvija s povečano in zmanjšano regulacijo DE.<ref name=":2" /> Sistematične študije vrst mehkih koral so se soočale z izzivi zaradi pomanjkanja taksonomskega znanja.<ref name=":1" /> Raziskovalci niso odkrili dovolj variabilnosti znotraj rodu, da bi zanesljivo razmejili podobne vrste, zaradi nizke stopnje mutacij mitohondrijske DNK.<ref>{{Cite journal |last1=Stemmer |first1=Kristina |last2=Burghardt |first2=Ingo |last3=Mayer |first3=Christoph |last4=Reinicke |first4=Götz B. |last5=Wägele |first5=Heike |last6=Tollrian |first6=Ralph |last7=Leese |first7=Florian |date=June 2013 |title=Morphological and genetic analyses of xeniid soft coral diversity (Octocorallia; Alcyonacea) |url=http://link.springer.com/10.1007/s13127-012-0119-x |journal=Organisms Diversity & Evolution |language=en |volume=13 |issue=2 |pages=135–150 |doi=10.1007/s13127-012-0119-x |bibcode=2013ODivE..13..135S |s2cid=17511020 |issn=1439-6092}}</ref> Okoljski dejavniki, kot sta dvig temperatur in raven kisline v naših oceanih, pojasnjujejo nekatere vrste koral v obliki izgubljenih vrst. Različne vrste koral imajo proteine ​​toplotnega šoka (HSP), ki prav tako spadajo v kategorijo DE pri različnih vrstah. Ti HSP pomagajo koralam v boju proti povišanim temperaturam, s katerimi se soočajo, kar vodi v denaturacijo beljakovin, izgubo rasti in sčasoma do smrti koral. Približno 33 % vrst koral je na seznamu ogroženih vrst [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] in jim grozi izguba vrst.<ref>{{Cite web |title=Coral Reefs |url=https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |access-date=2022-04-27 |website=IUCN |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20220427041939/https://www.iucn.org/theme/marine-and-polar/get-involved/coral-reefs |archive-date=2022-04-27 }}</ref> Zakisljevanje oceanov (padanje pH vrednosti v oceanih) ogroža nadaljnjo rast in diferenciacijo vrst koral. Stopnje mutacij ''Vibrio shilonii'', grebenskega patogena, odgovornega za beljenje koral, močno presegajo tipične stopnje razmnoževanja koralnih kolonij, ko pH vrednosti padejo.<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Strauss |first1=Chloe |last2=Long |first2=Hongan |last3=Patterson |first3=Caitlyn E. |last4=Te |first4=Ronald |last5=Lynch |first5=Michael |date=2017-09-06 |editor-last=Moran |editor-first=Nancy A. |title=Genome-Wide Mutation Rate Response to pH Change in the Coral Reef Pathogen ''Vibrio shilonii'' AK1 |journal=mBio |language=en |volume=8 |issue=4 |pages=e01021–17 |doi=10.1128/mBio.01021-17 |doi-access=free |issn=2161-2129 |pmc=5565966 |pmid=28830944}}</ref> Tako korale ne morejo mutirati svojih HSP in drugih genov za preprečevanje podnebnih sprememb, da bi se borile proti povišanju temperature in znižanju pH vrednosti s konkurenčno hitrostjo kot ti patogeni, odgovorni za beljenje koral, kar povzroči izgubo vrst. {{Več slik | align = center | direction = horizontal | header_align = center | footer_align = center | footer = Korale imajo različna ogrodja, ki so lahko npr. mehka (1. slika od leve, ''Scleronephthya sp.''), vendar so najpomembnejši gradniki koralnih grebenov [[kamniti koralnjaki]] z apnenčastim ogrodjem (2. slika - stebričasta korala ''Dendrogyra cylindricus'', 3. slika - mizasta korala ''Acropora latistella'', 4. slika - ''Acropora cervicornis''). | width = | image1 = Scleronephthya sp. (Red soft coral with red polyps).jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = PillarCoral.jpg | width2 = 133 | caption2 = | image3 = Acropora_latistella_(Table_coral).jpg | width3 = 267 | caption3 = | image4 = Staghorn-coral-1.jpg | width4 = 286 | caption4 = }} == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Anatomija polipa kamnitega koralnjaka]] Korale so večino svojega življenja sedeče živali kolonij genetsko identičnih polipov. Premer vsakega polipa se giblje od milimetrov do centimetrov, kolonije pa lahko nastanejo iz več milijonov posameznih polipov. Polipi kamnitih koralnjakov (znane tudi kot trde korale) proizvajajo okostje, sestavljeno iz kalcijevega karbonata, ki krepi in ščiti organizem. To odlagajo polipi in ''cenosark'', živo tkivo, ki jih povezuje. Polipi sedijo v vdolbinah v obliki skodelice v okostju, znanih kot ''koraliti''. Kolonije kamnitih koralnjakov so po videzu izrazito spremenljive; ena vrsta lahko ima skorjo, ploščato, košato, stebrasto ali masivno trdno strukturo, pri čemer so različne oblike pogosto povezane z različnimi vrstami habitata, pri čemer so pomembne razlike v ravni svetlobe in gibanju vode.<ref name=Ruppert>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–48 }}</ref> Telo polipa lahko po strukturi grobo primerjamo z vrečko, katere stena je sestavljena iz dveh plasti celic. Zunanja plast je tehnično znana kot ''[[ektoderm]]'', notranja plast pa kot ''[[endoderm]]''. Med ''ektodermom'' in ''endodermom'' je podporna plast želatinaste snovi, imenovane ''[[mezoglea]]'', ki jo izločajo celične plasti telesne stene.<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Polyp |volume=22 |page=37 |first=Edward Alfred |last=Minchin |inline=1}}</ref> ''Mezoglea'' lahko vsebuje skeletne elemente, ki izvirajo iz celic, ki so migrirale iz ektoderma. Vrečasto telo, zgrajeno na ta način, je pritrjeno na trdo površino, ki je pri trdih koralah vdolbine v skeletu v obliki skodelice, znane kot koraliti. V središču zgornjega konca vrečke je edina odprtina, imenovana usta, obdana s krogom [[lovka|lovk]] (''tentakel''), ki spominjajo na prste rokavic. Lovke so [[Organ (biologija)|organi]], ki služijo tako za taktilni občutek kot za zajemanje hrane.<ref name=EB1911/> Polipi iztegnejo svoje lovke, zlasti ponoči, pogosto vsebujejo zvite pikajoče celice (''cnidocite''), ki prebodejo, zastrupijo in trdno držijo živi plen, ga ohromijo ali ubijejo. Plen polipov vključuje plankton, kot so [[ceponožci]] in ličinke rib. Vzdolžna mišična vlakna, ki nastanejo iz celic ektoderma, omogočajo lovkam, da se skrčijo in prenesejo hrano v usta. Podobno krožno razporejena mišična vlakna, ki nastanejo iz endoderme, omogočajo, da se lovke po krčenju iztegnejo ali potisnejo navzven.<ref name=EB1911/> Tako pri kamnitih kot mehkih koralah se lahko polipi umaknejo s krčenjem mišičnih vlaken, pri čemer se kamnite korale za obrambo zanašajo na svoje trdo okostje in cnidocite. Mehke korale običajno izločajo terpenoidne toksine, da bi odgnale plenilce.<ref name="Ruppert" /> Pri večini koral se lovke podnevi umaknejo in ponoči razprejo, da lovijo plankton in druge majhne organizme. Plitvovodne vrste kamnitih in mehkih koral so lahko zooksantelatne, korale pa svojo planktonsko prehrano dopolnjujejo s produkti fotosinteze, ki jih proizvajajo ti simbionti. Polipi so med seboj povezani s kompleksnim in dobro razvitim sistemom gastrovaskularnih kanalov, kar omogoča znatno izmenjavo hranil in simbiontov.<ref name=Gateno>{{cite journal | author1=D. Gateno | author2=A. Israel | author3=Y. Barki | author4=B. Rinkevich | title=Gastrovascular Circulation in an Octocoral: Evidence of Significant Transport of Coral and Symbiont Cells | journal=The Biological Bulletin | year=1998 | pages=178–86 | volume=194 | issue=2 | url=http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | doi=10.2307/1543048 | pmid=28570841 | jstor=1543048 | s2cid=19530967 | archive-date=2006-06-30 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060630003440/http://www.biolbull.org/cgi/reprint/194/2/178 | url-status=dead }}</ref> Zunanja oblika polipa se zelo razlikuje. Steber je lahko dolg in vitek ali pa je v aksialni smeri tako kratek, da telo postane diskasto. Lovke lahko štejejo več sto ali pa jih je zelo malo, v redkih primerih le ena ali dve. Lahko so preproste in nerazvejane ali pa imajo pernato obliko. Usta so lahko v isti višini kot površina peristoma ali pa so štrleča in v obliki trobente.<ref name=EB1911/> === Mehke korale === {{glavni|Oktokoralija}} Mehke korale nimajo trdnega eksoskeleta kot takega. Vendar pa so njihova tkiva pogosto ojačana z majhnimi podpornimi elementi, znanimi kot skleriti iz kalcijevega karbonata. Polipi mehkih koral imajo osemkratno simetrijo, kar se odraža v ''Octo'' in ''Octocorallia''.<ref>{{cite journal|doi=10.1017/jpa.2017.49|title=A problematic cnidarian (Cambroctoconus; Octocorallia?) from the Cambrian (Series 2–3) of Laurentia |year=2017 |last1=Peel |first1=John S. |journal=Journal of Paleontology |volume=91 |issue=5 |pages=871–882 |bibcode=2017JPal...91..871P |s2cid=134826884 |doi-access=free }}</ref> Mehke korale se precej razlikujejo po obliki in večina je kolonialnih. Nekaj ​​mehkih koral je stolonatov, vendar so polipi večine povezani s plastmi tkiva, imenovanimi cenosark, in pri nekaterih vrstah so te plasti debele in polipi globoko vgrajeni vanje. Nekatere mehke korale obdajajo druge morske predmete ali tvorijo režnje. Druge so drevesaste ali bičaste in imajo osrednji aksialni skelet, vgrajen na svoji osnovi v matrico podporne veje.<ref>{{cite web|url=https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/|title=existing and potential value of coral ecosystems with respect to income and other economic values|last=Administration|first=US Department of Commerce, National Oceanic and Atmospheric|website=coralreef.noaa.gov|language=EN-US|access-date=2018-02-04|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184335/https://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/anatomy/}}</ref> Te veje so sestavljene iz vlaknate beljakovine, imenovane ''gorgonin'' ali iz kalcificiranega materiala. === Kamniti koralnjaki === {{glavni|Kamniti koralnjaki|Heksakoralije}} [[File:Montastrea cavernosa.jpg|thumb|''[[Montastraea cavernosa]]'', polipi z razširjenimi lovkami]] [[File:The general organization of the scleractinian coral soft tissue and underlying skeleton.png|thumb|Splošna organizacija mehkega tkiva skleraktinskih koral in osnovnega skeleta]] Polipi kamnitih koralnjakov imajo šestkratno simetrijo. Pri njih so lovke valjaste in se zožijo v konico, pri mehkih koralah pa so pernate s stranskimi vejami, znanimi kot ''pinnule''. Pri nekaterih tropskih vrstah so te zmanjšane na zgolj škrge, pri nekaterih pa so zraščene in dajejo veslast videz.<ref name=Sprung>{{cite book |title=Corals: A quick reference guide |last=Sprung |first=Julian |year=1999 |publisher=Ricordea Publishing |isbn=978-1-883693-09-1 |page=145 }}</ref> Okolja koral so biokompoziti (mineral + organske snovi) kalcijevega karbonata v obliki [[kalcit]]a ali [[aragonit]]a. Pri skleraktinijskih koralah so ''središča kalcifikacije'' in vlakna jasno ločene strukture, ki se razlikujejo tako po morfologiji kot po kemični sestavi kristalnih enot.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|date=1998|title=Microstructural and physico-chemical characterization of 'centers of calcification' in septa of some Recent scleractinian corals|journal=Paläontologische Zeitschrift|volume=72|issue=3–4|pages=257–269|doi=10.1007/bf02988357|bibcode=1998PalZ...72..257C |s2cid=129021387|issn=0031-0220}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Doucet|first3=J.|last4=Salomé|first4=M.|last5=Susini|first5=J.|date=2003|title=XANES mapping of organic sulfate in three scleractinian coral skeletons|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=67|issue=1|pages=75–83|doi=10.1016/s0016-7037(02)01041-4|issn=0016-7037|bibcode=2003GeCoA..67...75C}}</ref> Organske matrice, pridobljene iz različnih vrst, so kisle in vsebujejo beljakovine, sulfatne sladkorje in lipide; so vrstno specifične.<ref>{{Cite journal|last1=Dauphin|first1=Y.|last2=Cuif|first2=J.P.|last3=Williams|first3=C. T.|date=2008|title=Soluble organic matrices of aragonitic skeletons of Merulinidae (Cnidaria, Anthozoa)|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology|volume=150|issue=1|pages=10–22|doi=10.1016/j.cbpb.2008.01.002|pmid=18325807|issn=1096-4959}}</ref> Topne organske matrice skeletov omogočajo razlikovanje med zooksantelami in ne-zooksantelami.<ref>{{Cite journal|last1=Cuif|first1=J.P.|last2=Dauphin|first2=Y.|last3=Freiwald|first3=A.|last4=Gautret|first4=P.|last5=Zibrowius|first5=H.|date=1999|title=Biochemical markers of zooxanthellae symbiosis in soluble matrices of skeleton of 24 Scleractinia species|journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology|volume=123|issue=3|pages=269–278|doi=10.1016/s1095-6433(99)00059-8|bibcode=1999CmpBP.123..269C |issn=1095-6433}}</ref> Natančneje, kalcifikacija v koralah poteka v specializiranih veziklih znotraj celic ali na vmesniku med kalikoblastnim ektodermom in rastočim skeletom. Ta proces je natančno reguliran za nadzor nastajanja in orientacije kristalov kalcijevega karbonata. Skeletna organska matrica (SOM), ki jo sestavljajo predvsem beljakovine, ki jih izloča kalikoblastni ektoderm, igra osrednjo vlogo pri tej regulaciji. Med temi beljakovinami CARP (proteini, bogati s koralno kislino) in SAP (skeletni proteini, bogati z asparaginsko kislino) olajšajo transport kalcijevih ionov ({{chem2|Ca(2+)}}) proti kalcificirajočemu prostoru. Pomembno je, da se karbonatne precipitacije v kalikoblastnem prostoru ne določajo izključno s stanjem nasičenosti aragonita (<math>\Omega_{arag}</math>); namesto tega je odvisna od orkestrirane aktivnosti komponent SOM. Različna prostorska porazdelitev teh beljakovin – opažena tako na koralnih okostjih kot v kulturah koralnih celic – poudarja njihove specifične in raznolike vloge pri usmerjanju kristalne nukleacije, rasti in celotne skeletne arhitekture.<ref name="How corals made rocks through the a">{{cite journal|last1=Drake|first1=J. L.|last2=Mass|first2=T.|last3=Stolarski|first3=J.|last4=Von Euw|first4=S.|last5=van de Schootbrugge|first5=B.|last6=Falkowski|first6=P. G.|year=2020|title=How corals made rocks through the ages|journal=Global Change Biology|volume=26|issue=1|pages=31–53|doi=10.1111/gcb.14912|pmid=31696576|pmc=6942544|bibcode=2020GCBio..26...31D}}</ref> Encim '''α-karbonska anhidraza (CA)''' ima ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja anorganskega ogljika v koralnih celicah. Katalizira dve reverzibilni reakciji: hidracijo ogljikovega dioksida ({{chem2|CO2}}) v bikarbonat ({{chem2|HCO3-}}) in proton ({{chem2|H+}}) ter dehidracijo bikarbonata nazaj v {{chem2|CO2}} in proton. S temi medsebojnimi pretvorbami α-karbonska anhidraza omogoča učinkovit transport in oskrbo raztopljenega anorganskega ogljika za fotosintezo in kalcifikacijo, s čimer ohranja občutljivo ravnovesje med {{chem2|CO2}} in bikarbonatom, potrebno za presnovne in skeletne procese koral.<ref name="How corals made rocks through the a"/> Zakisanje oceanov predstavlja veliko grožnjo za kalcifikacijo koral, saj zmanjšuje razpoložljivost karbonatnih ionov ({{chem2|CO3(2-)}}), ki so bistveni za nastanek okostja kalcijevega karbonata ({{chem2|CaCO3}}). V vse bolj zakisanih razmerah morajo korale porabiti več energije za črpanje protonov ({{chem2|H+}}) iz kalcificirajočega prostora, da ohranijo ugodne pogoje za odlaganje mineralov. Ta povečana energijska potreba ogroža rast koral in gostoto skeleta, kar ima za posledico šibkejše in bolj krhke strukture. Posledično koralni grebeni postanejo bolj dovzetni za fizične poškodbe zaradi valov in neviht ter manj odporni na druge okoljske stresorje. == Ekologija == [[File:nematocyst discharge.png|thumb|Mehanizem izločanja pikajoče celice (nematociste)]] === Hranjenje === Polipi se hranijo z različnimi majhnimi organizmi, od mikroskopskega [[zooplankton]]a do majhnih rib. Lovke polipa imobilizirajo ali ubijejo plen z pikajočimi celicami, imenovanimi ''knidociti'', ki jih običajno imenujemo [[nematociste]]. Te celice nosijo strup, ki ga hitro sprostijo v odgovor na stik z drugim organizmom. Mirujoča nematocista se izloči v odgovor na to, da se bližnji plen dotakne sprožilca. Odpre se trd zavihek, imenovan ''operkulum'' in njen pikajoči aparat izstreli bodico v plen. Strup se vbrizga skozi votlo nit, da imobilizira plen; lovke nato plen premaknejo v želodec. Ko je plen prebavljen, se želodec ponovno odpre, kar omogoča izločanje odpadnih produktov in začetek naslednjega lovskega cikla.<ref name=murph/>{{rp|24}} === Znotrajcelični simbionti === Številne korale, pa tudi druge skupine ožigalkarjev, kot so morske vetrnice, tvorijo simbiotski odnos z razredom dinoflagelatnih [[alge|alg]], zooksantel iz rodu ''Symbiodinium'', ki lahko tvorijo kar 30 % tkiva polipa.<ref name=murph>{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press}}</ref>{{rp|23–24}} Običajno vsak polip vsebuje eno vrsto alg, vrste koral pa kažejo prednost pred ''Symbiodinium''.<ref>{{cite journal|last1=Yuyama|first1=Ikuko|title=Comparing the Effects of Symbiotic Algae (Symbiodinium) Clades C1 and D on Early Growth Stages of Acropora tenuis|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=6|article-number=e98999|doi=10.1371/journal.pone.0098999|pmid=24914677|pmc=4051649|bibcode=2014PLoSO...998999Y|doi-access=free}}</ref> Mlade korale se ne rodijo z zooksantelami, temveč alge pridobivajo iz okoliškega okolja, vključno z vodnim stolpcem in lokalnimi usedlinami.<ref>{{cite journal|last1=Yamashita|first1=Hiroshi|title=Establishment of Coral–Algal Symbiosis Requires Attraction and Selection|journal=PLOS ONE|date=2014|volume=9|issue=5|article-number=e97003|doi=10.1371/journal.pone.0097003|pmid=24824794|pmc=4019531|bibcode=2014PLoSO...997003Y|doi-access=free}}</ref> Glavna prednost zooksantel je njihova sposobnost fotosinteze, ki koralam zagotavlja produkte fotosinteze, vključno z [[glukoza|glukozo]], [[glicerol]]om in [[aminokislina]]mi, ki jih korale lahko uporabljajo za energijo.<ref>{{cite web|title=Zooxanthellae...What's That?|url=https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html|website=NOAA Ocean Service Education|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration|access-date=1 December 2017|archive-date=13 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413062742/https://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/coral02_zooxanthellae.html}}</ref> Zooksantele koralam koristijo tudi s pomočjo kalcifikacije, koralnega okostja in odstranjevanja odpadkov.<ref name=MilneBay>{{cite web |author1=Madl, P. |author2=Yip, M. |year=2000 |url=http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm |title=Field Excursion to Milne Bay Province – Papua New Guinea |access-date=2006-03-31 |archive-date=2020-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200511062206/http://biophysics.sbg.ac.at/png/png3.htm }}</ref><ref>{{cite book|last1=van de Plaasche|first1=Orson|title=Sea-level research: a manual for the collection and evaluation of data|date=1986|publisher=Geo Books|location=Norwich, UK|isbn=978-94-010-8370-6|page=196}}</ref> Poleg mehkega tkiva soe mikrobiomi tudi v sluzi koral in (pri kamnitih koralah) v okostju, pri čemer slednje kaže največje mikrobno bogastvo.<ref>{{Cite web|url=https://www.psu.edu/news/research/story/corals-and-their-microbiomes-evolved-together/|title=Corals and their microbiomes evolved together &#124; Penn State University|website=psu.edu}}</ref> Zooksantele imajo koristi od varnega okolja za življenje in uživanje ogljikovega dioksida, fosfata in dušikovih odpadkov polipa. Stresne korale bodo svoje zooksantele izvrgle, kar je proces, ki postaja vse pogostejši zaradi obremenitev koral zaradi naraščajočih temperatur oceanov. Masovni izbruhi so znani kot [[beljenje koral]], ker alge prispevajo k obarvanosti koral; nekatere barve pa so posledica koralnih pigmentov gostiteljev, kot so zeleni fluorescentni proteini (GFP). Izbruh poveča možnost polipa, da preživi kratkotrajni stres in če stres popusti, si lahko povrnejo svoje alge. Včasih namesto da bi ponovno pridobili isto vrsto alg, zamenjajo svojega toplotno odpornega mikroalgnega simbionta za bolj toplotno odporno vrsto kot odgovor na naraščajoče temperature oceanov. Žal koralni gostitelj ne more vedno dobiti ali sprejeti alg, ki so odporne na toplotni stres.<ref>{{cite web |first1=Monica D. | last1 = Schul | first2 = Ashley R. | last2 = Smyth | first3 = Joshua T. |last3 = Patterson | first4 = Ana N. | last4 = Zangroniz | first5 = Shelly L. | last5 = Krueger | first6 = Julie | last6 = Meyer |title=The Coral Holobiont: A Brief Overview of Corals and Their Microbiome |url=https://edis.ifas.ufl.edu/publication/SS733 |website=Askifas: powered by EDIS |publisher=University of Florida |access-date=26 October 2025}}</ref> Če stresni pogoji vztrajajo, polip sčasoma umre.<ref name=Toller>{{cite journal | author1=W. W. Toller | author2=R. Rowan | author3=N. Knowlton | title=Repopulation of Zooxanthellae in the Caribbean Corals ''Montastraea annularis'' and ''M. faveolata'' following Experimental and Disease-Associated Bleaching | journal=The Biological Bulletin | year=2001 | pages=360–73 | volume=201 | url=http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | doi=10.2307/1543614 | pmid=11751248 | issue=3 | jstor=1543614 | s2cid=7765487 | access-date=2006-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060225043356/http://www.biolbull.org/cgi/content/full/201/3/360 | archive-date=2006-02-25 }}</ref> Zooksantele so v citoplazmi koral in zaradi fotosintetske aktivnosti alg se lahko notranji pH korale zviša; to vedenje kaže, da so zooksantele do neke mere odgovorne za presnovo koral gostiteljic.<ref>{{cite journal|last1=Brownlee|first1=Colin|title=pH regulation in symbiotic anemones and corals: A delicate balancing act|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=2009|volume=106|issue=39|pages=16541–16542|doi=10.1073/pnas.0909140106|pmid=19805333|pmc=2757837|bibcode=2009PNAS..10616541B|doi-access=free}}</ref> Bolezen izgube tkiva kamnitih koralnjakov je bila povezana z razpadom fiziologije gostitelja in zooksantel.<ref>Landsberg et al., "Stony Coral Tissue Loss Disease in Florida Is Associated With Disruption of Host–Zooxanthellae Physiology".</ref> Poleg tega je znano, da imajo bakterije ''Vibrio'' lastnosti virulence, ki se uporabljajo za poškodbe tkiva koral gostiteljic in fotoinhibicijo simbiontov alg.<ref>de O Santos et al., "Genomic and Proteomic Analyses of the Coral Pathogen Vibrio Coralliilyticus Reveal a Diverse Virulence Repertoire".</ref> Zato bi se lahko tako korale kot njihovi simbiotski mikroorganizmi razvili tako, da imajo lastnosti, odporne na bolezni in prenos. == Razmnoževanje == Korale so lahko [[gonohorízem|gonohoristične]] (enospolne) in [[hermafrodit]]ne, od katerih se vsaka lahko razmnožuje spolno in nespolno. Razmnoževanje koralam omogoča tudi naselitev na novih območjih. Razmnoževanje je usklajeno s kemično komunikacijo. === Spolno === [[File:Coral Life Cycles ZP.svg|thumb|upright=1.75|Življenjski cikli oddajnikov in valilnic]] Korale se pretežno razmnožujejo spolno. Približno 25 % hermatipskih koral (kamnitih koralnjakov, ki gradijo grebene) tvori enospolne (gonohoristične) kolonije, ostale pa so hermafroditske.<ref>{{Cite web |date=2014-09-02 |title=Biology of coral, beauty of sea. |url=https://www.slideshare.net/slideshow/biology-of-coralbeauty-of-sea/38590013 |access-date=2025-06-09 |website=SlideShare |language=en}}</ref> Ocenjuje se, da je več kot 67 % koral sočasnih hermafroditov.<ref>{{Cite book|last=Avise|first=John C.|url=https://books.google.com/books?id=jqiR8C0lEckC&q=most+coral+are+hermaphrodites&pg=PA83|title=Hermaphroditism: A Primer on the Biology, Ecology, and Evolution of Dual Sexuality|date=2011-03-18|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-52715-6|page=83|language=en}}</ref> ==== Drstenje ==== {{external media | width = 210px | float = right | headerimage= [[File:Brain coral spawning.jpg |210px]] | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=PR4bpVKVeQ4 " Out of Tune – Breakdown of Coral Spawning Synchrony"], Tom Shlesinger, Sep 5, 2019}} Približno 75 % vseh hermatipskih koral ''oddaja drstenje''<ref>{{Cite web |title=Coral Basics {{!}} Flower Garden Banks National Marine Sanctuary |url=https://flowergarden.noaa.gov/education/coralbasics.html |access-date=2025-06-09 |website=flowergarden.noaa.gov}}</ref> tako, da sprošča [[gameta|gamete]] – jajčeca in sperme – v vodo, kjer se srečajo in oplodijo, da razširijo potomce. Korale pogosto sinhronizirajo čas drstenja. Ta reproduktivna sinhronost je bistvena za srečanje moških in ženskih gamet.<ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard F. |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Adam |first4=Arne A. S. |last5=Buccheri |first5=Elizabeth |last6=Robledo |first6=Natalia |last7=Uribe-Palomino |first7=Julian |last8=Mumby |first8=Peter J. |date=2025 |title=Spawning Asynchrony and Mixed Reproductive Strategies in a Common Mass Spawning Coral |journal=Ecology and Evolution |language=en |volume=15 |issue=7 |article-number=e71654 |doi=10.1002/ece3.71654 |issn=2045-7758 |pmc=12202782 |pmid=40584676 |bibcode=2025EcoEv..1571654R }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Ricardo |first1=Gerard |last2=Doropoulos |first2=Christopher |last3=Babcock |first3=Russell C. |last4=Buccheri |first4=Elizabeth |last5=Khalil |first5=Andrew |last6=Mumby |first6=Peter J. |date=2025-09-02 |title=Critical thresholds of adult patch density and spacing during coral fertilization |url=https://www.nature.com/articles/s41559-025-02844-y |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=9 |issue=11 |language=en |pages=2092–2102 |doi=10.1038/s41559-025-02844-y |pmid=40897793 |bibcode=2025NatEE...9.2092R |issn=2397-334X|url-access=subscription }}</ref> Drstenje pogosto poteka zvečer ali ponoči in se lahko zgodi le enkrat na leto, v časovnem oknu 10–30 minut.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker"/> Sinhrono drstenje je zelo značilno za koralni greben in pogosto se vse korale drstijo iste noči, tudi če je prisotnih več vrst.<ref name="Veron"/> Sinhrono drstenje lahko tvori hibride in je morda vključeno v speciacijo koral.<ref name=Hatta>{{cite journal |author1=Hatta, M. |author2=Fukami, H. |author3=Wang, W. |author4=Omori, M. |author5=Shimoike, K. |author6=Hayashibara, T. |author7=Ina, Y. |author8=Sugiyama, T. | title=Reproductive and genetic evidence for a reticulate evolutionary theory of mass spawning corals | journal=Molecular Biology and Evolution | year=1999 | pages=1607–13 | volume=16 | issue=11 | pmid=10555292 | doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a026073| doi-access=free }}</ref> [[File:Stony coral spawning 2.jpg|thumb|left|Samec velike zvezdaste korale, ''Montastraea cavernosa'', sprošča spermo v vodo]] Okoljski znaki, ki vplivajo na sproščanje gamet v vodo, se razlikujejo od vrste do vrste. Signali vključujejo spremembo temperature, lunin cikel, dolžino dneva in morda kemično signalizacijo.<ref name="Veron">{{cite book|author=Veron, J.E.N.|title=Corals of the World. Vol 3|publisher=Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld|year=2000|isbn=978-0-642-32236-4|edition=3rd|location=Australia}}</ref> Drugi dejavniki, ki vplivajo na ritem organizmov v morskih habitatih, vključujejo slanost, mehanske sile in spremembe tlaka ali magnetnega polja. Množično drstenje koral se pogosto dogaja ponoči v dneh po polni luni.<ref name="Markandeya"/><ref name="Lin"/> Polna luna je enakovredna štirim do šestim uram neprekinjene izpostavljenosti šibki svetlobi, ki lahko povzroči svetlobno odvisne reakcije v beljakovinah. Korale vsebujejo svetlobno občutljive kriptokrome, beljakovine, katerih flavinske strukture, ki absorbirajo svetlobo, so občutljive na različne vrste svetlobe. To koralam, kot je ''Dipsastraea speciosa'', omogoča, da zaznajo in se odzovejo na spremembe sončne in mesečine.<ref name="Markandeya"/><ref name="Häfker">{{cite journal |last1=Häfker |first1=N. Sören |last2=Andreatta |first2=Gabriele |last3=Manzotti |first3=Alessandro |last4=Falciatore |first4=Angela |last5=Raible |first5=Florian |last6=Tessmar-Raible |first6=Kristin |title=Rhythms and Clocks in Marine Organisms |journal=Annual Review of Marine Science |date=16 January 2023 |volume=15 |issue=1 |pages=509–538 |doi=10.1146/annurev-marine-030422-113038 |pmid=36028229 |bibcode=2023ARMS...15..509H |s2cid=251865474 |language=en |issn=1941-1405|doi-access=free |hdl=11577/3565082 |hdl-access=free }}</ref><ref name="Jabr">{{cite news |last1=Jabr |first1=Ferris |title=The Lunar Sea |url=https://hakaimagazine.com/features/lunar-sea/ |access-date=6 March 2023 |work=Hakai Magazine |date=June 13, 2017 |language=en}}</ref> Sama mesečina lahko dejansko zavira drstenje koral. Najbolj neposreden znak za drstenje se zdi temni del noči med sončnim zahodom in vzhodom lune. V luninem ciklu se vzhod lune postopoma premika pozneje in se pojavi po sončnem zahodu na dan polne lune. Nastalo temno obdobje med dnevno in nočno svetlobo odstrani zaviralni učinek mesečine in omogoči drstenje koral.<ref name="Lin">{{cite journal |last1=Lin |first1=Che-Hung |last2=Takahashi |first2=Shunichi |last3=Mulla |first3=Aziz J. |last4=Nozawa |first4=Yoko |title=Moonrise timing is key for synchronized spawning in coral Dipsastraea speciosa |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |date=24 August 2021 |volume=118 |issue=34 |article-number=e2101985118 |doi=10.1073/pnas.2101985118 |pmid=34373318 |pmc=8403928 |bibcode=2021PNAS..11801985L |language=en |issn=0027-8424 |doi-access=free }}</ref> Drstenje je lahko vizualno dramatično, saj običajno čisto vodo zameglijo gamete. Ko se gamete sprostijo, se oplodijo na površini vode in tvorijo mikroskopsko ličinko, imenovano [[planula]], ki je običajno rožnate in eliptične oblike. Tipična koralna kolonija mora letno izpustiti več tisoč ličink, da premaga verjetnost nastanka nove kolonije.<ref name=Barnes99>{{cite book | last1= Barnes |first1=R. and |first2=R. |last2=Hughes | year = 1999 | title = An Introduction to Marine Ecology | edition = 3rd | pages = 117–41 | publisher = Blackwell | location = Malden, MA | isbn = 978-0-86542-834-8}}</ref><ref name="Cameron">{{cite journal |last1=Cameron |first1=Kerry A. |last2=Harrison |first2=Peter L. |title=Density of coral larvae can influence settlement, post-settlement colony abundance and coral cover in larval restoration |journal=Scientific Reports |date=26 March 2020 |volume=10 |issue=1 |page=5488 |doi=10.1038/s41598-020-62366-4 |pmid=32218470 |pmc=7099096 |bibcode=2020NatSR..10.5488C |language=en |issn=2045-2322}}</ref> Študije kažejo, da svetlobno onesnaženje pri nekaterih vrstah koral povzroča nesinhrono drstenje. Na območjih, kot je [[Rdeče morje]], lahko kar 10 od 50 vrst kaže nesinhrono drstenje v primerjavi s pred 30 leti. Vzpostavljanje novih koral na tem območju se je zmanjšalo, v nekaterih primerih pa je prenehalo. Območje je prej veljalo za zatočišče za korale, ker tam niso opazili množičnega beljenja zaradi podnebnih sprememb.<ref name="Markandeya">{{cite journal |last1=Markandeya |first1=Virat |title=How lunar cycles guide the spawning of corals, worms and more |journal=Knowable Magazine |publisher= Annual Reviews |date=22 February 2023 |doi=10.1146/knowable-022223-2 |s2cid=257126558 |doi-access=free |url=https://knowablemagazine.org/article/living-world/2023/lunar-cycles-guide-spawning |access-date=6 March 2023 |language=en|url-access=subscription }}</ref><ref name="Ayalon">{{cite journal |last1=Ayalon |first1=Inbal |last2=Rosenberg |first2=Yaeli |last3=Benichou |first3=Jennifer I. C. |last4=Campos |first4=Celine Luisa D. |last5=Sayco |first5=Sherry Lyn G. |last6=Nada |first6=Michael Angelou L. |last7=Baquiran |first7=Jake Ivan P. |last8=Ligson |first8=Charlon A. |last9=Avisar |first9=Dror |last10=Conaco |first10=Cecilia |last11=Kuechly |first11=Helga U. |last12=Kyba |first12=Christopher C. M. |last13=Cabaitan |first13=Patrick C. |last14=Levy |first14=Oren |title=Coral Gametogenesis Collapse under Artificial Light Pollution |journal=Current Biology |date=25 January 2021 |volume=31 |issue=2 |pages=413–419.e3 |doi=10.1016/j.cub.2020.10.039 |pmid=33157030 |s2cid=226257589 |language=English |issn=0960-9822|doi-access=free |bibcode=2021CBio...31E.413A }}</ref> Razvijajo se tehnike obnove koral za upravljanje koralnih grebenov, ki povečujejo stopnjo oploditve, razvoj ličink in naselitev novih koral.<ref name="Suzuki">{{cite journal |last1=Suzuki |first1=Go |last2=Okada |first2=Wataru |last3=Yasutake |first3=Yoko |last4=Yamamoto |first4=Hidekazu |last5=Tanita |first5=Iwao |last6=Yamashita |first6=Hiroshi |last7=Hayashibara |first7=Takeshi |last8=Komatsu |first8=Toshiaki |last9=Kanyama |first9=Toru |last10=Inoue |first10=Masahito |last11=Yamazaki |first11=Masashi |title=Enhancing coral larval supply and seedling production using a special bundle collection system "coral larval cradle" for large-scale coral restoration |journal=Restoration Ecology |date=September 2020 |volume=28 |issue=5 |pages=1172–1182 |doi=10.1111/rec.13178 |s2cid=218796945 |language=en |issn=1061-2971|doi-access=free |bibcode=2020ResEc..28.1172S }}</ref> ==== Valilci ==== Vrste, ki valijo, so najpogosteje ahermatipske (ne gradijo grebenov) na območjih z močnimi tokovi ali valovi. sprostijo le spermije, medtem ko jajčeca ostanejo v votlini, kjer poteče notranja oploditev. Tudi pri teh vrstah se včasih zgodijo sinhroni drstitveni dogodki. Po oploditvi korale sprostijo planule, ki so pripravljene za naselitev. [[File:Life Cycle of Corals.svg|thumb|left|upright=1.2|Splošni življenjski cikel koral s spolnim razmnoževanjem: Kolonije sproščajo gamete v grozdih (1), ki plavajo na površino (2), se nato razpršijo in oplodijo jajčeca (3). Zarodki postanejo planule (4) in se lahko naselijo na površini (5). Nato se preobrazijo v mladi polip (6), ki nato dozori in se nespolno razmnožuje ter tvori kolonijo (7, 8).]] ==== Planule ==== Čas od drstenja do naselitve ličink je običajno dva do tri dni, lahko pa se pojavi takoj ali do dva meseca.<ref name=Jones>{{cite book |author1=Jones, O.A. |author2=Endean, R. | year = 1973 | title = Biology and Geology of Coral Reefs | pages = 205–45 | publisher = Harcourt Brace Jovanovich | location = New York, US | isbn = 978-0-12-389602-5}}</ref> Ličinke planul, ki jih izležejo razpršene ribice, se razvijejo na površini vode, preden se spustijo na bentos in poiščejo trdo površino, na katero se lahko pritrdijo in ustanovijo novo kolonijo.<ref>{{Cite journal|last1=HARRISON|first1=P. L|last2=WALLACE|first2=C. C.|date=1990|title=Reproduction, dispersal and recruitment of scleractinian corals|url=https://pascal-francis.inist.fr/vibad/index.php?action=getRecordDetail&idt=19736342|journal=Reproduction, Dispersal and Recruitment of Scleractinian Corals|volume=25|pages=133–207|issn=0167-4579}}</ref> Ličinke pogosto potrebujejo biološki znak za naselitev, kot so specifične vrste koralnih alg ali mikrobni biofilmi.<ref>{{Cite journal|last1=Morse|first1=Daniel E.|last2=Hooker|first2=Neal|last3=Morse|first3=Aileen N. C.|last4=Jensen|first4=Rebecca A.|date=1988-05-24|title=Control of larval metamorphosis and recruitment in sympatric agariciid corals|journal=Journal of Experimental Marine Biology and Ecology|language=en|volume=116|issue=3|pages=193–217|doi=10.1016/0022-0981(88)90027-5|bibcode=1988JEMBE.116..193M |issn=0022-0981}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Webster|first1=Nicole S.|last2=Smith|first2=Luke D.|last3=Heyward|first3=Andrew J.|last4=Watts|first4=Joy E. M.|last5=Webb|first5=Richard I.|last6=Blackall|first6=Linda L.|author6-link= |last7=Negri|first7=Andrew P.|date=2004-02-01|title=Metamorphosis of a Scleractinian Coral in Response to Microbial Biofilms|journal=Applied and Environmental Microbiology|language=en|volume=70|issue=2|pages=1213–1221|doi=10.1128/AEM.70.2.1213-1221.2004|issn=0099-2240|pmid=14766608|pmc=348907|bibcode=2004ApEnM..70.1213W}}</ref> Visoka stopnja neuspeha vpliva na številne faze tega procesa in čeprav vsaka kolonija sprosti na tisoče jajčec, se oblikuje le malo novih kolonij. Med naselitvijo ličinke zavirajo fizične ovire, kot so usedline, pa tudi kemične (alelopatne) ovire.<ref>{{Cite journal|last1=Birrell|first1=CL|last2=McCook|first2=LJ|last3=Willis|first3=BL|last4=Harrington|first4=L|date=2008-06-30|title=Chemical effects of macroalgae on larval settlement of the broadcast spawning coral Acropora millepora|url=https://www.int-res.com/abstracts/meps/v362/p129-137/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=362|pages=129–137|doi=10.3354/meps07524|bibcode=2008MEPS..362..129B|issn=0171-8630|doi-access=free}}</ref> Ličinke se metamorfozirajo v en sam polip in se sčasoma razvijejo v mladiča, nato pa v odraslega z nespolnim drstenjem in rastjo. [[File:Orbicella annularis - calices.jpg|thumb|right|Bazalne plošče (kaliksi) vrste ''Orbicella annularis'', ki kažejo razmnoževanje z brstenjem (majhna osrednja plošča) in delitvijo (velika dvojna plošča)]] === Nespolno === Znotraj koralne glave se genetsko identični polipi razmnožujejo nespolno, bodisi z brstenjem (gemacija) bodisi z cepitvijo, bodisi vzdolžno bodisi prečno. Brstenje vključuje delitev manjšega polipa od odraslega polipa.<ref name=Barnes99 /> Ko novi polip raste, oblikuje dele svojega telesa. Razdalja med novim in odraslim polipom se povečuje, z njo pa se povečuje tudi cenosark (skupno telo kolonije). Brstenje je lahko intratentakularno, iz ustnih diskov, pri čemer nastanejo polipi enake velikosti znotraj obroča lovk, ali ekstratentakularno, iz njegove baze, pri čemer nastane manjši polip. Z cepitvijo nastaneta dva polipa, ki postaneta vsak tako velik kot prvotni. Vzdolžna delitev se začne, ko se polip razširi in nato deli svoj ''celenteron'' (telo), pri čemer se dejansko razdeli vzdolž svoje dolžine. Usta se delijo in oblikujejo se novi lovki. Tako ustvarjena dva polipa nato ustvarita manjkajoče dele telesa in eksoskelet. Prečna delitev se zgodi, ko se polipi in eksoskelet prečno razdelijo na dva dela. To pomeni, da ima eden bazalni disk (spodaj), drugi pa ustni disk (zgoraj); novi polipi morajo ločeno ustvariti manjkajoče dele. Nespolno razmnoževanje ponuja prednosti visoke stopnje razmnoževanja, odlašanja staranja in nadomeščanja odmrlih modulov, pa tudi geografske razširjenosti.<ref>{{cite book |title=Hawaiian Coral Reef Ecology |year=1998 |last=Gulko | first=David |publisher=Mutual Publishing |location=Honolulu, Hawaii |isbn=978-1-56647-221-0 |page=10}}</ref> === Delitev kolonije === [[File:Bacterial OTUs from clone libraries and next-generation sequencing.png|thumb|upright=1.7| Filogenetsko drevo, ki predstavlja bakterijske operativne taksonomske enote (OTU) iz knjižnic klonov in sekvenciranja naslednje generacije. OTU-ji iz sekvenciranja naslednje generacije so prikazani, če je OTU vseboval več kot dve zaporedji v tabeli nerazredčenih OTU-jev (3626 OTU-jev).<ref>{{cite journal |doi = 10.1186/s40168-017-0329-8|title = Season, but not symbiont state, drives microbiome structure in the temperate coral Astrangia poculata|year = 2017|last1 = Sharp|first1 = Koty H.|last2 = Pratte|first2 = Zoe A.|last3 = Kerwin|first3 = Allison H.|last4 = Rotjan|first4 = Randi D.|last5 = Stewart|first5 = Frank J.|journal = Microbiome|volume = 5|issue = 1|page = 120|pmid = 28915923|pmc = 5603060 | doi-access=free | bibcode=2017Micb....5..120S }}</ref>]] Celotne kolonije se lahko razmnožujejo nespolno in tvorijo dve koloniji z istim genotipom. Možni mehanizmi vključujejo cepitev, reševanje in fragmentacijo. Cepitev se pojavi pri nekaterih koralah, zlasti pri družini ''Fungiidae'', kjer se kolonija v zgodnjih razvojnih fazah razdeli na dve ali več kolonij. Reševanje se zgodi, ko en sam polip zapusti kolonijo in se naseli na drugem substratu, da ustvari novo kolonijo. Fragmentacija vključuje posameznike, ki se med nevihtami ali drugimi motnjami odcepijo od kolonije. Ločeni posamezniki lahko ustanovijo nove kolonije.<ref name="SheppardDavy2009">{{cite book |last1=Sheppard |first1=Charles R.C.|last2=Davy |first2=Simon K. |last3=Pilling |first3=Graham M. |title=The Biology of Coral Reefs |url=https://books.google.com/books?id=toIeBQAAQBAJ&pg=PT78 |date=25 June 2009|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-105734-2 |pages=78–81}}</ref> == Koralni mikrobiomi == Korale so eden najpogostejših primerov živalskega gostitelja, katerega simbioza z mikroalgami se lahko spremeni v disbiozo in se vidno zazna kot beljenje. Koralni mikrobiomi so bili preučeni v različnih študijah, ki kažejo, kako oceanske okoljske spremembe, predvsem temperatura, svetloba in anorganska hranila, vplivajo na številčnost in delovanje simbiontov mikroalg, pa tudi na kalcifikacijo in fiziologijo gostitelja.<ref>Dubinsky, Z. and Jokiel, P.L. (1994) "Ratio of energy and nutrient fluxes regulates symbiosis between zooxanthellae and corals". ''Pacific Science'', '''48'''(3): 313–324.</ref><ref>Anthony, K.R., Kline, D.I., Diaz-Pulido, G., Dove, S. and Hoegh-Guldberg, O.(2008) "Ocean acidification causes bleaching and productivity loss in coral reef builders". ''Proceedings of the National Academy of Sciences'', '''105'''(45): 17442–17446. {{doi|10.1073/pnas.0804478105}}.</ref><ref name=Apprill2017>Apprill, A. (2017) "Marine animal microbiomes: toward understanding host–microbiome interactions in a changing ocean". ''Frontiers in Marine Science'', '''4''': 222. {{doi|10.3389/fmars.2017.00222|doi-access=free}}. [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Študije so tudi pokazale, da rezidenčne bakterije, arheje in glive dodatno prispevajo k kroženju hranil in organskih snovi znotraj korale, pri čemer imajo virusi morda tudi vlogo pri strukturiranju sestave teh članov, kar ponuja enega prvih vpogledov v večdomensko simbiozo morskih živali.<ref>Bourne, D.G., Morrow, K.M. and Webster, N.S. (2016) "Insights into the coral microbiome: underpinning the health and resilience of reef ecosystems". ''Annual Review of Microbiology'', '''70''': 317–340. {{doi|10.1146/annurev-micro-102215-095440}}.</ref> Gammaproteobacterium ''Endozoicomonas'' se pojavlja kot osrednji član mikrobioma korale, s prilagodljivim življenjskim slogom.<ref name="Neave2016">Neave, M.J., Apprill, A., Ferrier-Pagès, C. and Voolstra, C.R. (2016) "Diversity and function of prevalent symbiotic marine bacteria in the genus ''Endozoicomonas''". ''Applied Microbiology and Biotechnology'', '''100'''(19): 8315–8324. {{doi|10.1007/s00253-016-7777-0}}.</ref><ref>Neave, M.J., Michell, C.T., Apprill, A. and Voolstra, C.R. (2017) "Endozoicomonas genomes reveal functional adaptation and plasticity in bacterial strains symbiotically associated with diverse marine hosts". ''Scientific Reports'', '''7''': 40579. {{doi|10.1038/srep40579}}.</ref> Glede na nedavno množično beljenje grebenov,<ref>Hughes, T.P., Kerry, J.T., Álvarez-Noriega, M., Álvarez-Romero, J.G., Anderson, K.D., Baird, A.H., Babcock, R.C., Beger, M., Bellwood, D.R., Berkelmans, R. and Bridge, T.C. (2017) "Global warming and recurrent mass bleaching of corals". ''Nature'', '''543'''(7645): 373–377. {{doi|10.1038/nature21707}}.</ref> bodo korale verjetno še naprej uporaben in priljubljen sistem za raziskave simbioze in disbioze. ''Astrangia poculata'', severna zvezdasta korala, je zmerna kamnita korala, ki je široko dokumentirana vzdolž vzhodne obale Združenih držav. Korala lahko živi z zooksantelami (algnimi simbionti) in brez njih, zaradi česar je idealen modelni organizem za preučevanje interakcij mikrobnih skupnosti, povezanih s simbiotskim stanjem. Vendar pa je sposobnost razvoja začetnih oligonukleotidov in sond za natančnejše ciljanje ključnih mikrobnih skupin ovirala pomanjkanje polnih zaporedij 16S rRNA, saj zaporedja, ki jih je ustvarila platforma Illumina, niso dovolj dolga (približno 250 baznih parov) za načrtovanje začetnih oligonukleotidov in sond.<ref>[https://www.usgs.gov/center-news/usgs-scientists-publish-long-read-microbiome-sequences-temperate-coral-providing?qt-news_science_products=3#qt-news_science_products USGS scientists publish long-read microbiome sequences from temperate coral, providing community resource for probe and primer design], United States Geological Survey, 6 March 2019. [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Leta 2019 so Goldsmith in sodelavci dokazali, da je Sangerjevo sekvenciranje sposobno reproducirati biološko relevantno raznolikost, zaznano z globljim sekvenciranjem naslednje generacije, hkrati pa ustvariti daljša zaporedja, uporabna za raziskovalno skupnost za načrtovanje sond in začetnih oligonukleotidov (glej diagram na desni).<ref name=Goldsmith2019>{{cite journal |doi = 10.3934/microbiol.2019.1.62|title = Stability of temperate coral ''Astrangia poculata'' microbiome is reflected across different sequencing methodologies|year = 2019|last1 = b. Goldsmith|first1 = Dawn|last2 = a. Pratte|first2 = Zoe|last3 = a. Kellogg|first3 = Christina|last4 = e. Snader|first4 = Sara|last5 = h. Sharp|first5 = Koty|journal = AIMS Microbiology|volume = 5|issue = 1|pages = 62–76|pmid = 31384703|pmc = 6646935 | bibcode=2019AIMSM...5...62G }} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> == Koralni grebeni == {{glavni|Koralni greben}} [[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.5|Lokacije koralnih grebenov po svetu]] Številne korale iz reda ''Scleractinia'' so hermatipske, kar pomeni, da sodelujejo pri gradnji grebenov. Večina teh koral del svoje energije pridobiva iz zooksantel iz rodu ''Symbiodinium''. To so simbiotski fotosintetski dinoflagelati, ki potrebujejo sončno svetlobo; korale, ki tvorijo grebene, se zato nahajajo predvsem v plitvi vodi. Izločajo kalcijev karbonat in tvorijo trde okostje, ki postane ogrodje grebena. Vendar pa vse korale, ki tvorijo grebene v plitvi vodi, ne vsebujejo zooksantel, nekatere globokomorske vrste, ki živijo v globinah, do katerih svetloba ne more prodreti, tvorijo grebene, vendar ne nudijo zatočišča simbiontom.<ref name=Schuhmacher>{{cite journal |author1=Schuhmacher, Helmut |author2=Zibrowius, Helmut |year=1985 |title=What is hermatypic? |journal=Coral Reefs |volume=4 |issue=1 |pages=1–9 |doi=10.1007/BF00302198 |bibcode=1985CorRe...4....1S| s2cid=34909110 }}</ref> Obstajajo različne vrste plitvovodnih koralnih grebenov, vključno z obrobnimi grebeni, pregradnimi grebeni in atoli; večina se pojavlja v tropskih in subtropskih morjih. Rastejo zelo počasi, vsako leto dodajo morda en centimeter v višino. Domneva se, da je [[Veliki koralni greben]] nastal pred približno dvema milijonoma let. Sčasoma se korale drobijo in odmirajo, med koralami se nabira pesek in ruševine, lupine školjk in drugih mehkužcev pa razpadajo in tvorijo postopoma razvijajočo se strukturo kalcijevega karbonata.<ref>{{cite encyclopedia|publisher=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |access-date=April 25, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}</ref> Koralni grebeni so izjemno raznoliki morski ekosistemi, ki gostijo več kot 4000 vrst rib, ogromno število ožigalk, mehkužcev, rakov in mnogih drugih živali.<ref name=Spalding>{{cite book |author1=Spalding, Mark |author2=Ravilious, Corinna |author3=Green, Edmund | year = 2001 | title = World Atlas of Coral Reefs |url=https://archive.org/details/worldatlasofcora01spal | pages = [https://archive.org/details/worldatlasofcora01spal/page/205 205–45] | publisher = University of California Press and UNEP/WCMC | location = Berkeley, CA | isbn = 978-0-520-23255-6}}</ref> == Zaščita == Morska zavarovana območja, [[biosferni rezervat]]i, morski parki, nacionalni spomeniki, status svetovne dediščine, upravljanje ribištva in zaščita habitatov lahko zaščitijo grebene pred antropogeno škodo.<ref>{{cite magazine |date=January 2011 |title=Phoenix Rising |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2011/01/phoenix-islands/stone-text |archive-url=https://web.archive.org/web/20101218213927/http://ngm.nationalgeographic.com/2011/01/phoenix-islands/stone-text |archive-date=December 18, 2010 |magazine=National Geographic Magazine |access-date=April 30, 2011}}</ref> Številne vlade zdaj prepovedujejo odstranjevanje koral z grebenov in obveščajo obalne prebivalce o zaščiti grebenov in ekologiji. Medtem ko lahko lokalni ukrepi, kot sta obnova habitatov in zaščita rastlinojedcev, zmanjšajo lokalno škodo, dolgoročne grožnje zakisljevanja, temperaturnih sprememb in dviga morske gladine ostajajo izziv. Zaščita omrežij raznolikih in zdravih grebenov, ne le podnebnih zatočišč, pomaga zagotoviti največjo možnost genske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za prilagoditev koral novim podnebjem.<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Walsworth | first1 = T.E. | last2 = Schindler | first2 = D.E. | last3 = Colton | first3 = M.A.| last4 = Webster | first4 = M.S. | last5 = Palumbi | first5 = S.R. | last6 = Mumby | first6 = P.J. | last7 = Essington | first7 = T.E. | last8 = Pinsky | first8 = M.L. |date=July 1, 2019 |title=Management for network diversity speeds evolutionary adaptation to climate change |url=https://www.nature.com/articles/s41558-019-0518-5.epdf?author_access_token=P8wTmOVZpLkKcslba2guA9RgN0jAjWel9jnR3ZoTv0MfsDpsr-XFeaym1-pv8WErp3wvwWdkVHp-xxQar4ROnGw5GpCATCYx5cv3yLdU3H0Yd0zwLASpSOCiN5WSFidDI_GNaKqZ7ZiaG4o1CQ6xdw%3D%3D |journal=Nature Research |volume=9 |issue=8 |pages=632–636 |doi=10.1038/s41558-019-0518-5 |bibcode=2019NatCC...9..632W |url-access=subscription }}</ref> Različne metode ohranjanja, ki se uporabljajo v ogroženih morskih in kopenskih ekosistemih, omogočajo večjo verjetnost in učinkovitost prilagajanja koral. Da bi preprečili uničevanje koral v njihovih avtohtonih regijah, so se začeli projekti za gojenje koral v netropskih državah.<ref>[http://www.ecodeco.nl/html/applications.htm EcoDeco EcologicalTechnology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110307104000/http://www.ecodeco.nl/html/applications.htm|date=2011-03-07}}. Ecodeco.nl. Retrieved on 2011-11-29.</ref><ref>[http://www.koraalwetenschap.nl/content/view/277/1/ KoralenKAS project] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426021608/http://www.koraalwetenschap.nl/content/view/277/1/|date=2012-04-26}}. Koraalwetenschap.nl. Retrieved on 2011-11-29.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Morrissey JF in Sumich JL. (2012). [https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA313&dq=Introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+anthozoans&hl=sl&sa=X&ei=Xh6MVLyRCdftav7ngqgD&redir_esc=y#v=onepage&q=Introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20anthozoans&f=false "Coral Reefs"]. '''V:''' ''Introduction to the Biology of Marine Life'' (10. izd.). Jones & Barlett Learning, LLC., str. 313-7. ISBN 978-0-7637-8160-6 * {{cite book|author1=Allen, G.R. |author2=R. Steene | title=Indo-Pacific Coral Reef Field Guide | date=1994 |publisher=Tropical Reef Research | isbn=978-981-00-5687-2}} * {{cite book| author=Calfo, Anthony | title=Book of Coral Propagation | isbn=978-0-9802365-0-7| year=2007 | publisher=Reading Trees Publications }} * {{cite book|author1=Colin, P.L. |author2=C. Arneson | title=Tropical Pacific Invertebrates | date=1995 |publisher=Coral Reef Press | isbn=978-0-9645625-0-9}} * {{cite book| author=Fagerstrom, J.A. | title=The Evolution of Reef Communities | date=1987 | publisher=Wiley | isbn=978-0-471-81528-0}} * {{cite book| author=Gosliner, T. |author2=D. Behrens |author3=G. Williams | title=Coral Reef Animals of the Indo-Pacific, Animals Life from Africa to Hawaiʻi (invertebrates)| date=1996 |publisher=Sea Challengers | isbn=978-0-930118-21-1}} * {{cite book| author=Nybakken, J.W. | title=Marine Biology, An Ecological Approach | date=2004 | publisher=Pearson/Benjamin Cummings | isbn=978-0-8053-4582-7}} * {{cite book| author=Redhill, Surrey | title=Corals of the World: Biology and Field Guide }} * {{cite book |author1=Segaloff, Nat |author2=Paul Erickson |title=A Reef Comes to Life. Creating an Undersea Exhibit |date=1991 |publisher=F. Watts |isbn=978-0-531-10994-6 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/reefcomestolifec00sega }} * {{cite book |last1=Sheppard |first1=Charles R.C.|last2=Davy |first2=Simon K. |last3=Pilling |first3=Graham M. |title=The Biology of Coral Reefs |url=https://books.google.com/books?id=toIeBQAAQBAJ&pg=PT78 |date=25 June 2009 |publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-105734-2}} * {{cite book| author=Veron, J.E.N. | title=Corals of Australia and the Indo-Pacific | date=1993 | publisher=University of Hawaii Press | isbn=978-0-8248-1504-2}} * {{cite book| author=Wells, Susan | title=Coral Reefs of the World | year=1988 | publisher=IUCN, UNEP | isbn=978-2-88032-944-0 | url=https://archive.org/details/coralreefsofworl88well }} == Zunanje povezave == {{Commons category multi|Corals|Anthozoa}} * [https://www.academia.edu/35822858/KORALNI_HOLOBIONT_in_%C4%8Dlovek KORALNI HOLOBIONT IN ČLOVEK] * [http://ocean.si.edu/ocean-life-ecosystems/coral-reefs Coral Reefs] The Ocean Portal by the Smithsonian Institution * [[NOAA]] – [https://coralreef.noaa.gov/ Coral Reef Conservation Program] * NOAA CoRIS – [http://www.coris.noaa.gov/ Coral Reef Biology] * NOAA Office for Coastal Management – [https://coast.noaa.gov/states/fast-facts/coral-reefs.html Fast Facts – Coral Reefs] * NOAA Ocean Service Education – [https://oceanservice.noaa.gov/education/tutorial_corals/welcome.html Corals] * {{cite web |title= What is a coral? |url= http://www.stanford.edu/group/microdocs/whatisacoral.html |access-date= 2017-02-04 |publisher= Stanford microdocs project |archive-date= 2014-01-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140106080751/http://www.stanford.edu/group/microdocs/whatisacoral.html }} {{portal|Biologija}} [[Kategorija:Koralnjaki]] [[Kategorija:Živalske zgradbe]] {{normativna kontrola}} dt2t12wvoas0fm9zvx53buvl3a68a4q 0 384692 6721180 6251778 2026-07-28T12:53:40Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6721180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Dvorec Beltinci |image = Baročni grad Beltinci.JPG |image_size = 240px |caption = |location = sredi [[Beltinci|Beltincev]] | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 1532 (prva omemba) |opening = |renovation_date = 1690 |building_type = [[dvorec]] |roof = |top_floor = |floor_count = 1 |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Beltinci - Grad | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. avgust 2012 | refšt=6790 | občina = Beltinci<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Dvorec Beltinci''' ali '''grad Beltinci''' ({{jezik-de|Balatincz}}) stoji v naselju [[Beltinci]] v [[Občina Beltinci|Občini Beltinci]]. == Zgodovina == Grad so pozidali grofje Banffyji v začetku 16. stoletja, v 17. stoletju pa je bil predelan v nadstropni [[dvorec]] s tipično panonsko arhitekturo. Samo naselje je prvič omenjeno že leta 1322 kot Belethfalua. Po legendi je bila v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z glavnikom. In po tej Beli, kot so klicali kobilo, se je vas začela imenovati Belotinci. === Ogrožena dediščina skozi zgodovino === Beltinski grad je prvič omenjen v dnevniku Bánffyjeve rodbine leta 1532, vendar naj bi graščina izvirala že iz 13. stoletja. Turška pustošenja konec 17. stoletja in ropanja Krucov na začetku 18. stoletja po [[Prekmurje|Prekmurju]] in sosednih deželah so pustila sledi tudi na sicer mogočni graščini. Petdesetih let preteklega stoletja jo je [[Jugoslavija|jugoslovanska]] komunistična oblast hotela porušiti. Temu se je uspešno zoperstavil zaljubljenec v starine in njihov zbiralec [[Nikolaj Szepessy]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/beltinski-grad-2.html|title=Beltinski grad|publisher=Kamra|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj|publisher=A. Nana Rituper Rodež v Vestniku|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Beltinci Castle|dvorec Beltinci}} * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/pomurje/b-5/beltinci.php|title=Dvorci v Sloveniji:Beltinci|publisher=Slosi.info }} * {{navedi splet|url=http://gradovi.net/grad/beltinci_dvorec|title=Dvorci v Sloveniji:Beltinci|publisher=Gradovi.net }} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Beltinci]] [[Kategorija:Beltinci]] [[Kategorija:Dolinsko]] [[Kategorija:Prekmurje]] [[Kategorija:Družina Zichy]] gk7kvqvjp42pso36i42w1s1rx9uasnz 0 385699 6721428 5891123 2026-07-29T10:35:27Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Alvarado]]; +[[Kategorija:Nogometaši Cluba Blooming]]; +[[Kategorija:Nogometaši Coquimbo Unida]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721428 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Guido Vadalá | image = | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 163 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]] |currentclub = [[Coquimbo Unido]] |clubnumber = 10 |youthyears1 = 2012–2015 |youthclubs1 = [[Boca Juniors]] |youthyears2 = 2015–2016 |youthclubs2 = → [[Juventus F.C.|Juventus]] (pos.) |years1 = 2015–2019 |clubs1 = [[Boca Juniors]] |caps1 = 4 |goals1 = 1 |years2 = 2015–2016 |clubs2 = → [[Juventus F.C.|Juventus]] (pos.) |caps2 = 0 |goals2 = 0 |years3 = 2016–2017 |clubs3 = → [[Unión de Santa Fe]] (pos.) |caps3 = 19 |goals3 = 1 |years4 = 2018–2019 |clubs4 = → [[C.D. Universidad de Concepción|Universidad de Concepción]] (pos.) |caps4 = 15 |goals4 = 1 |years5 = 2019 |clubs5 = → [[Deportes Tolima]] (pos.) |caps5 = 3 |goals5 = 0 |years6 = 2020 |clubs6 = [[Charlotte Independence]] |caps6 = 10 |goals6 = 0 |years7 = 2021 |clubs7 = [[Club Atlético Sarmiento|Sarmiento]] |caps7 = 3 |goals7 = 0 |years8 = 2022 |clubs8 = [[Club Atlético Mitre|Mitre]] |caps8 = 28 |goals8 = 2 |years9 = 2023–2024 |clubs9 = [[Club Atlético Alvarado|Alvarado]] |caps9 = 55 |goals9 = 4 |years10 = 2025 |clubs10 = [[Club Blooming|Blooming]] |caps10 = 27 |goals10 = 10 |years11 = 2026– |clubs11 = [[Coquimbo Unido]] |caps11 = |goals11 = }} '''Guido Vadalá''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[8. februar]] [[1997]], [[Rosario]], [[Argentina]]. Je član čilskega kluba [[Coquimbo Unido]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vadalá, Guido}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Unióna de Santa Fe]] [[Kategorija:Nogometaši Deportesa Tolima]] [[Kategorija:Nogometaši Charlotte Independencea]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Sarmiento]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Mitre]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Alvarado]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Blooming]] [[Kategorija:Nogometaši Coquimbo Unida]] ls4qp2ypxefanxi2uuxx91lj645c323 1 409617 6721422 4526837 2026-07-29T10:08:12Z ~2026-42207-33 263587 /* Ime članka */ odgovor 6721422 wikitext text/x-wiki == Ime članka == Živ, glede na rusko ime bi pričakoval slovensko '''Kiški pogost''', tako kot imamo iz češkega pražski - praški. Kiži Pogost je namreč prevzeto po angleškem ovinku, zato tudi ohranja veliko začetnico besede ''pogost'', ki pa je sama po sebi občno ime. [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 01:32, 16. oktober 2015 (CEST) : Tudi po hrvaško se reče [[Kiški pogost]] (glej [http://hr.rbth.com/travel/2014/03/21/sedam_najzanimljivijih_otoka_rusije_26231]). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:49, 16. oktober 2015 (CEST) :V redu, se strinjam (eventuelno bi šlo tudi "Pogost Kiži"). Takrat sem na hitro preusmeril predvsem zato, ker me je zmotilo angleško prečrkovanje "Kizhi".--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 11:09, 16. oktober 2015 (CEST) :Ne, pravilno je Kižijski (Kiži, rod. Kižija ni isto kot Praga). Izhajamo iz rodilniške osnove. Treba je popraviti geslo. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-42207-33|&#126;2026-42207-33]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-42207-33|pogovor]]) 12:08, 29. julij 2026 (CEST) nuomfcu5lhapnl9o9j46uy08bgzbo3t 0 413684 6721240 6510664 2026-07-28T14:23:04Z Mona 42940 /* Galerija */ better image 6721240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kutna Gora | official_name = | native_name = Kutná Hora | native_name_lang = | settlement_type = | image_skyline = KH-sv Jakub.jpg | image_alt = | imagesize = 250px | image_caption = | image = | image_flag = Kutna Hora CZ flag.gif | flag_size = 120px | image_seal = COA_Kutna_Hora.png | seal_size = 75px | image_shield = | shield_size = | nickname = | motto = | map_caption = | pushpin_map = Češka | pushpin_label_position = |latd= 49|latm= 57|lats= 0|latNS= N |longd= 15|longm= 16|longs= 01|longEW= E | coordinates_region = | coordinates_display = inline,title | coordinates_format = dms | subdivision_type = Država |subdivision_type1 = Okraj |subdivision_name = {{zastava|Češka}} | subdivision_name1 = [[Osrednječeški okraj|Osrednječeški]] | established_date = 13. stoletje | leader_title = župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | area_total_km2 = 33,05 | elevation_m = 254 | population_as_of = 2023 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |title=Population of Municipalities – 1 January 2023 |url=https://www.czso.cz/csu/czso/population-of-municipalities-1-january-2023 |publisher=Statistični urad Češke republike |date=2023-05-23}}</ref> | population_total = 21417 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 | postal_code = 284 01 | area_code = | iso_code = | registration_plate = | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = | website = |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historical Town Centre with the Church of St. Barbara and the Cathedral of Our Lady at Sedlec | designation1_date = 1995 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/732 732] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Češka | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} '''Kutna Gora''' (češko ''Kutná Hora;'' srednjeveško češko ''Hory Kutné''; nemško ''Kuttenberg'') je mesto v osrednječeški pokrajini ([[Středočeský kraj]]) na [[Češka|Češkem]]. V 12. stoletju je bilo ustanovljeno kot rudarsko naselje (ime pomeni "izkopana gora") Proti koncu 13. stoletja se je razvilo v eno najživahnejših in najuspešnejših mest na Češkem zaradi rudarjenja srebra in kovanja znamenitih [[Praški groš|praških grošev]]. Do leta 1420 je bila po Pragi drugo največje mesto na Češkem. Med [[husitske vojne|husitskimi vojnami]] pa je bilo veliko prebivalcev pobitih in mesto je izgubilo velik delež svojega prejšnjega pomena. Od leta 1995 je staro mesto Kutná Hora na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem seznamu svetovne dediščine]]. == Geografija == Kutna Gora je majhno mestece v osrednji češki regiji. Leži približno 70 km vzhodno od [[Praga|Prage]], 7 km južno od reke [[Laba|Labe]] blizu [[Kolín|Kolína]] na planoti nad dolino reke Vrhlice nad krajem Poličany in jezom Vrhlice. Češko ime se nanaša na vzhod položno in zahod strmo goro (''Kutná Hora'' = izkopana gora, tukaj so kopali rudo). == Zgodovina == Mesto je začelo nastajati leta 1142 z gradnjo prvega [[cistercijanci|cistercijanskega]] [[samostan]]a na Češkem, [[samostan Sedlec |samostana Sedlec]], pod okriljem [[cesarska neposrednost|cesarske neposrednosti]] cistercijanskega samostana Waldsassen. Leta 1260 so nemški rudarji začeli delati v rudniku [[srebro|srebra]] v gorski pokrajini, ki so jo poimenovali Kuttenberg in je bila del samostanskega premoženja. Ime gore je nastalo iz besede za meniško kuto (''Kutten'') ali iz rudarske besede (''kutání'' v stari češčini). Pod opatom Heidenreichom je kraj zaradi srebrnih rudnikov močno napredoval in v obdobju gospodarskega razcveta v 13. stoletju postal zelo pomemben. Najstarejši sledovi rudarjenja sicer segajo v 10. stoletje, ko je bila Češka že več stoletij na križišču trgovine na dolge razdalje. V naselju Malin, ki je zdaj del Kutne Gore, so odkrili srebrne dinarje iz obdobja med letoma 982 in 995 . Od 13. do 16. stoletja je mesto v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu tekmovalo s Prago.<ref>{{navedi splet|url=http://www.discoverczech.com/kutna-hora/index.php4|title=Discover Czech|accessdate=2007-03-07}}</ref> Od leta 1995 je središče mesta na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="unesco">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/732|title=UNESCO page on Kutná Hora|accessdate=2007-03-07}}</ref> Leta 1300 je kralj Vaclav II. Češki izdal novo kraljevo rudarsko kodo ''Ius regale montanorum'' (znano tudi kot ''Constitutiones iuris Metallici Wenceslas II''). To je pravni dokument, ki je določal vse upravne, tehnične zahteve in zahteve, potrebne za delovanje rudnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kutnahora.cz/index.php?sec=2&cid=89|title=Town history|accessdate=2007-03-07|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706083306/http://www.kutnahora.cz/index.php?sec=2&cid=89|url-status=dead}}</ref> Mesto se je bliskovito razvijalo in bilo ob izbruhu husitskih vojn v letu 1419 drugo najpomembnejše mesto na Češkem za Prago, ko je postala priljubljena rezidenca več čeških kraljev. Tukaj je 18. januarja 1409 Vaclav IV. podpisal znameniti ''Odlok o Kutni Hori'', s katerim je češkemu univerzitetnemu narodu dal tri glasove na volitvah na praški univerzi kot nasprotje drugim trem narodom. Med husitskimi vojnami leta 1420 je cesar Sigismund v mestu neuspelo napadel taborite, kar je povzročilo [[bitka za Kutno Horo|bitko za Kutno Horo]]. Kuttenberg (Kutná Hora) je zavzel Jan Žižka. Po začasnem premirju med sprtimi stranmi so mesto leta 1422 zažgale cesarske sile, da bi ne padel v roke taboritov. Žižka je vseeno mesto zavzel in pod češkim okriljem zbudil novo obdobje blaginje. Skupaj s preostalo Češko je Kuttenberg (Kutná Hora) padel pod habsburško monarhijo leta 1526. Leta 1546 je bil najbogatejši rudnik povsem poplavljen. V uporu Češke proti Ferdinandu I. je mesto izgubilo vse svoje privilegije. Ponavljajoča se kuga in grozote tridesetletne vojne so zahtevale ogromen davek človeških življenj. V miru je bilo več neuspešnih poskusov, da bi popravili porušen rudnik, in mesto je obubožalo. Leta 1770 ga je uničil [[požar]]. Rudnik so opustili ob koncu 18. stoletja. V tem mestu so med letoma 1300 in 1547/48 kovali praške groše. Češka je bila leta 1806 krona [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarstva]] v avstrijski monarhiji (na avstrijski strani po kompromisu 1867). Do leta 1918 je bil Kuttenberg središče okrožja z istim imenom, eden od 94 okrajnih glavarstev (''Bezirkshauptmannschaft'') na Češkem.<ref>Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890, Wilhelm KLEIN, 1967</ref> Mesto je postalo del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] po drugi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske. Kutno Goro je [[Tretji rajh|nacistična]] Nemčija v obdobju 1939–1945 vključila v protektorat Češke in Moravske. Po drugi svetovni vojni je bilo češkoslovaško mesto obnovljeno. Po razdružitvi Češkoslovaške v letu 1993 je postalo del Češke. == Pomembna meščana == *[[Jakob Jakobeus]], slovaški pisatelj, rojen leta 1591 *[[Nicolas Dacicky]], češki aristokrat in pisatelj iz 16. stoletja == Arhitektura == Kutna Gora in sosednje mesto Sedlec sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Najpomembnejše stavbe so gotske, petladijska cerkev svete Barbare iz leta 1388 in italijanski dvor, nekdanje kraljevsko prebivališče, rudnik, ki je bil odprt konec 13. stoletja. Gotska Kamnita hiša, ki je bila od leta 1902 muzej, ima enega najbogatejših arhivov v državi. Gotska cerkev svetega Jakoba je s svojim 86-metrskim visokim stolpom še ena pomembna stavba. Sedlec je mesto gotske stolnice Naše Gospe in slavne Kostnice. === Znamenitosti === *[[Cerkev svete Barbare, Kutná Hora]] (''Chrám Svaté Barbory'') *[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kutná Hora|Cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Janeza Krstnika]] (''Chrám Nanebevzetí Pany Marie'') *[[Kostnica Sedlec]] (''Sedlecká kostnice'') *Cerkev svetega Jakoba (''Kostel sv. Jakuba'') *Cerkev svetega Janeza Nepomuka (''Kostel sv. Jana Nepomuckého'') *Cerkev uršulinskega samostana (''Klášter řádu sv.Voršily'') *Jezuitski kolegij (''Jezuitská kolej'') *Italijanski dvor (''Vlašský dvůr'') * Marijino znamenje in znamenje svete Trojice (''Morový sloup'') == Galerija == <gallery> Slika:KUTNA HORA (js) 16.jpg|Ulica svete Barbare vzdolž Jezuitskega kolegija Slika:St.Barb.jpg|Cerkev svete Barbare Slika:Stained glass - Kutna Hora.jpg|Vitraj v cerkvi svete Barbare Slika:Palacký väljak Kutná Horas.jpg|Trg Palackega Slika:Kolej jezuitská (Kutná Hora).jpg|Cerkev svete Barbare in Jezuitski kolegij Slika:Sedlec Ossuary - the Schwarzenberg coat-of-arms.jpg|Kosti v kostnici Sedlec Slika:Kutna Hora CZ St James Church 08.jpg|Cerkev svetega Jakoba Slika:Silver mining in Kutná Hora 1490s.jpg|alt=|Rudnik sreba okrog leta 1490 Slika:Klášter cisterciácký, s omezením bez budovy jídelny (Sedlec).jpg|alt=|Cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Janez Krstnika Slika:KUTNA HORA (js) 11.jpg|alt=|Nočni posnetek fasade cerkve sv. Barbare </gallery> ==Pobratena mesta == Kutna Gora je pobratena z: *{{flagicon|CMR}} Bamenda, [[Kamerun]] *{{flagicon|HUN}} Eger, [[Madžarska]] *{{flagicon|ITA}} Fidenza, [[Italija]] *{{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] *{{flagicon|SVK}} Kremnica, [[Slovaška]] *{{flagicon|FRA}} [[Reims]], [[Francija]] *{{flagicon|DEN}} Ringsted, [[Danska]] *{{flagicon|UK}} Stamford, Lincolnshire, [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|POL}} Tarnowskie Góry, [[Poljska]] *{{flagicon|GER}} Bingen am Rhein, [[Nemčija]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} {{Wikivoyage}} * [https://www.kutnahora.cz/ Uradno spletno mesto] {{Svetovna dediščina na Češkem}} [[Kategorija:Mesta na Češkem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Češkem]] [[Kategorija:Kutná Hora| ]] [[Kategorija:Osrednječeški okraj]] {{normativna kontrola}} lws8oqq1yhvqsd7tj0azw4e2quwoxgc 0 414688 6721237 6544152 2026-07-28T14:15:32Z Ljuba24b 92351 dp 6721237 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Teofrast''' ({{langx|el|Θεόφραστος}}, Theόphrastos}}), [[Antični Grki|starogrški]] [[filozof]] in utemeljitelj [[botanika|botanike]], * ok. [[371 pr. n. št.]], [[Eresos]], † ok. [[287 pr. n. št.]], [[Atene]]. Teofrast velja za enega izmed najuniverzalnejših antičnih učenjakov. Bil je tudi [[Aristotel]]ov učenec in kasneje njegov naslednik na čelu [[peripatetiki|peripatetične]] filozofske šole. Zanimalo ga je veliko stvari kot so biologija, fizika, etika, psihologija, metafizika idr. Ohranjena so tri njegova dela: dve botanični deli ''Opisi rastlin'' in ''O vzrokih rastlin'' ter poljudno psihološko delo ''Značaji''. == Življenje == Teofrast se je rodil okoli leta 371 pr. n. št na otoku Lezbos v mestu Erez v bogati obrtniški družini. Bil je grški filozof in eden najuniverzalnejših antičnih učenjakov. Njegovo pravo ime je bilo '''Tirtam''' (Τύρταμος), o tem zakaj je dobil vzdevek ''Teofrast'' pa je že v času antike krožilo več različnih anekdot. Najbolj znana je ta, da naj bi mu ime Teofrast (kar pomeni božanski govorec) podelil Aristotel, ki ga je kot govorca zelo cenil. V Atene je prišel v zgodnji mladosti. Sprva je študiral na [[Platonova Akademija|Platonovi Akademiji]]. Po Platonovi smrti se je pridružil Aristotelu. Z Aristotelom je delil zanimanja za različne filozofske in znanstvene discipline in bil s tega vidika prav tako zelo izobražen. Ta mu je zapustil svoje spise in ga imenoval za svojega naslednika na [[Licej]]u, ki jo je po Aristotelovi smrti uspešno vodil šestintrideset let. V enem od semestrov za časa njegovega vodenja je Likej obiskovalo več kot 2000 študentov. Med njegovimi učenci so bili med drugim tudi znameniti državnik [[Demetrij iz Falerona|Demetrij iz Falerona]], zdravnik [[Erizistrat]], pesnik [[Menander]] ... Prav tako ga uvrščamo med utemeljitelja [[botanika|botanike]], zaradi njegovih bogatih del o rastlinah. Po njegovi smrti, okoli leta 286 pr. n. št., so ga Atenci počastili z javnim pogrebom. Še pred smrtjo pa je napisal oporoko, ki velja za eno najlepših in najizčrpnejših primerkov ohranjenih antičnih oporok. Kasneje je kot vodja šole njegovo delo nadaljeval [[Straton|Straton iz Lampsaka]]. Teofrast se je predvsem zanimal za biologijo, natančneje rastline, in pa fiziko, etiko ter metafiziko. Zanimivo je, da gleda na prostor kot zgolj ureditev in položaj organov; čas kot nesrečo gibanja ter samo gibanje kot nujno posledico vseh dejavnosti. Meni, da je v etiki srečo treba šteti odvisno od zunanjih vplivov. == Delo == Teofrast je v svoji filozofiji predvsem sledil naukom Aristotela, hkrati pa jih je želel bolj natančno opredeliti in jih preoblikovati. Ker se je večina njegovih del izgubila, je težko določiti, kaj je dejansko dodal Aristotelovim delom in kje ga je nadgradil. Pri svoji filozofiji se je posvečal predvsem štirim disciplinam – logiki, fiziki, metafiziki ter etiki. Biograf antičnih filozofov [[Diogen Laertiju]] je ohranil več kot 227 naslovov njegovih del, ki zaobsegajo vsa področja takratnega znanja. === Logika in govorništvo === Teofrast se je v logiki gibal znotraj osnov Aristotelove [[Organon|silogistične logike]] ter hkrati kakor njegov učitelj upošteval prednosti govorništva (retorike). V svojem delu ''O elementih govora'' je razlagal o razmerju med glavnimi elementi govora in podrejenimi elementi, o izrazih iz [[metafora|metafor]] ter omenjal povezavo med čustvi in govorom. Pisal je o enotnosti sodbe, o različnih vrstah [[negacija|negacij]] ter o absolutni in pogojni nujnosti. V svojem nauku o silogizmih (načinih sklepanja) je predstavil dokaze za preoblikovanje pritrdilnih sodb. === Fizika in metafizka === Teofrast je svojo fiziko predstavil z dokazom, da celoten naravni obstoj potrebuje načela. S tem je predvsem mislil gibanje, ki ga je postavil za temelj vseh sprememb. Gibanje je videl kot dejavnost, ki sama po sebi nima nekega določenega cilja. Spoznal je, da nobena dejavnost ne poteka oz. ni izvedljiva brez gibanja. Na podlagi te ugotovitve je povezal vse dejavnosti duše do gibanja: želje in fizične potrebe po gibanju, presojanje in premišljevanje o duhovnem gibanju. V nasprotju z Aristotelovo natančno predstavo in modelom vesolja, ga je sam obravnaval na drugačen način. Čas je poimenoval akcidenco gibanja, saj se mu ni zdelo, da ga ljudje lahko gledajo, ravno tako kot pri Aristotelu, ki pa ga je poimenoval kot številčno determinanto gibanja. Kritičen je bil do nauka o štirih klasičnih elementih (voda, zrak, ogenj, zemlja), saj je dvomil, da je lahko ogenj element, ker vedno potrebuje podlago oziroma gorljivo snov. Teofrast je, kadar so njegova raziskovanja presegla meje njegovih izkušenj, raje razvijal težave, kot pa jih reševal. Tak njegov način dela je še posebno prikazan v njegovem delu ''Metafizika'', kjer ni sledil Aristotelovim poskusom, da bi skliceval končne rešitve in razvijal notranje povezave med poskusi in pojavi. Njegovi sodobniki so se pritoževali nad tem, da Teofrast ni izražal svoje doslednosti in spoštovanja do bogov. === Etika === Teofrast ni dopustil, da bi sreča veljala za brezpogojno moralno vrednost. Sreča je podrejena več zahtevam, kot na primer korist prijatelja, ki pa lahko človeku tudi škoduje. Kasneje je bila napaka najdena v izrazu: »Življenju vlada sreča, ne modrost.« ''(vitam regit fortuna non sapienti)''. V nauku o ugodju, prav tako ni sovpadal z naukom Aristotela. To je dokazal z dvema objavljenima spisoma. V prvem se je ukvarjal z ugodjem na splošno, v drugem pa je obravnaval ugodje kot ga je definiral Aristotel. Tudi sam je imel tako kot njegov učitelj Aristotel raje teoretično, kot pa aktivno življenje. Aristotel pa ni odobraval njegove preference do življenja brez omejitev (kot je npr. družina). Nasprotoval je prehranjevanju z mesom. Pravil je, da s pobijanjem živali za našo hrano, živalim odvzamemo življenje in da tudi nečloveške živali lahko mislijo, čutijo in občutijo kot ljudje. === Psihologija === ''Značaji'' je zbirka 30 kratkih realističnih skic o različnih tipih običajnih posameznikov z nezaželenimi lastnostmi, ki jih je Teofrast opazoval na ulicah Aten v poznem 4. stoletju pr. n. št. Takšni značaji naj bi bili zlasti uporabljeni v antični komediji. Naj bi bila napisana še druga knjiga, ki naj bi vsebovala opise resnih in plemenitih značajev, a je bila izgubljena (to omenjata [[Diogen Laertij]] in Elisabetta Matelli). V izvirniku ima knjiga naslov ''Nravstveni značaji'' (Ἠθικοὶ χαρακτῆρες), a se zanjo uporablja skrajšano ime. Delo predstavlja prve poskuse sistematičnega opisovanja karakterjev. Knjigo nekateri obravnavajo kot samostojno delo Teofrasta, drugi pa menijo, da je bila večina skic njegovih, a so jih združili in uredili šele po njegovi smrti. Prva pobuda za nastanek tega dela je bila v Aristotelovi šoli ob predavanjih iz etike in pri retoriki. Knjigo si ljudje interpretirajo na različne načine - eni kot izvlečke obsežnejše znanstvene razprave, drugi kot literarno umetnino, tretji kot polemične spise, četrti pa v njih odkrivajo vzgojno-didaktične tendence. Večina novejših interpretov pa meni, da je Teofrast s tem delom želel predvsem utemeljiti karakterologijo kot samostojno znanstveno disciplino. Po njegovi smrti zanimanje za karakterološke študije pri peripetetikih ni zamrlo. Nastalo je na primer delo ''O krepostih in slabostih'', v katerem so bile nekatere definicije zelo podobne Teofrastovim. Med nasledniki Teofrasta v vodstvu peripatetikov sta se s karakterologijo ukvarjala Likon, ki je ustvaril opis pijanca in pa Ariston, ki je ustvaril daljše ali krajše ekscerpte z opisi nevljudnosti, naivnosti, šarlatanstva, važnosti, ironije, omalovaževanja. Veliko ljudi je posnemalo njegov način pisanja Značajev, med drugim: [[Joseph Hall]] – ''Značaji vrlin in slabosti'' (1608), [[John Earle (škof)|John Earle]] – ''Eseji in značaji'' (1628), [[George Eliot]], ki je dobila inspiracijo za svojo knjigo značajev ''Impressions of Theophrastus Such'', [[Jean de La Bruyère]], ki je leta 1688 prevedel Značaje in napisal še svojo verzijo. Ko je Teofrastov študent [[Menander]] pisal svoje komedije je za like uporabil osebe, ki so imele značaje ljudi, ki jih je opisal Teofrast. V slovenščino je Značaje prvi prevajal [[Anton Sovre]], vendar je prevod nedokončan obležal v njegovi rokopisni zapuščini. Prvi dokončan prevod izpod peresa [[Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] je izšel leta 1971 kot 123. zvezek zbirke [[Kondor (knjižna zbirka)|Kondor]]. Teofrast hudomušno in karikirano obravnava trideset tipov moralno neprivlačnih značajev ljudi značajev, kot so npr. nečimrnost, nergaštvo, hinavstvo, prilizljivost, nesramnost, prepirljivost, pohlep,... Gre za kratke in humoreskne orise značajev na posameznih primerih. Začetni definiciji nergaštva (je neosnovano godrnjanje nad vsem, kar kdo dobi), sledijo posamezni primeri izjav nergačev. Primera: »''Na Zeusa se jezi (nergač), ne zato, ker dežuje, ampak ker dežuje prepozno.''« in »''Dobil je pravdo, morda celo z vsemi glasovi – pa še očita odvetniku, da je izpustil celo vrsto zanj ugodnih pravnih razlogov.''«. === Botanika === ''Opisi rastlin'' (Historia Plantarum) spada med eno izmed najpomembnejših knjig naravoslovja v času antike, ki je pustila vpliv tudi na kasnejšo renesanso. Čeprav je že Aristotel pokazal zanimanje za rastline, ga je Teofrast v tej disciplini daleč presegel, saj je pokazal veliko večje zanimanje za podrobnosti in tako postal utemeljitelj botanike kot znanosti. Aristotel je rastline motril z vidika svoje psihologije (rastlinska duša), medtem ko je Teofrast zbral in uredil podatke takratnih strokovnjakov: kmetovalcev, stavbarjev, mizarjev, zdravnikov, zeliščarjev, čebelarjev, itd.. Napisana je bila nekje v letih 350–287 pr. n. št. Zapisana je bila v 10 zvezkih, a se en ni ohranil. Kljub temu je dolžina knjige več kot 100.000 besed. Teofrast se v knjigi ukvarja s strukturo, razmnoževanjem in rastjo rastlin. Kot prvi v zgodovini botanike je opisal uporabo določenih rastlin in jih poskušal biološko razvrstiti, glede na osnove razmnoževanja. * '''Zvezek 1:''' Anatomija rastlin. Teofrast predstavi anatomijo rastlin, vključno z listi, cvetjem, peclji, semeni, koreninami… Rastline razdeli na drevesa, grmičevja, zelnate trajnice in letna zelišča. * '''Zvezek 2:''' Drevo in razmnoževanje rastlin. Teofrast piše o tem, da lahko rastline spontano rastejo iz semena ali vegetativnih delov rastline * '''Zvezek 3:''' Divja drevesa. Teofrast trdi, da vsa divja drevesa rastejo iz semen ali korenin. Trdi tudi, da drevesa, ki lahko rastejo na hribu in ravnini zrastejo višje kot tista, ki lahko rastejo samo na ravnini. * '''Zvezek 4:''' Drevesa in grmičevje iz tujine. Teofrast opisuje različna drevesa in grmičevja iz različnih krajev in drugačnih habitatov (npr. v Egiptu, Libiji, Aziji, Sredozemlju …). Omeni dejavnike, ki zmanjšujejo življenje rastlin, med drugim omeni tudi bolezni in pa vremensko škodo. * '''Zvezek 5:''' [[Les]]. Teofrast opisuje les na različnih vrstah dreves, vplive podnebja na lesu, vozle v lesu in še druge razlike v kakovosti med lesi ter uporabo lesa. * '''Zvezek 6:''' [[Grmovnica|Grmičevja]] s trnjem ali brez trnja. Teofrast ugotavlja razlike med grmičevjem s trnjem in brez. Razlike najde v številu venčnih listov, hrapavosti lubja, barvi in vonju. * '''Zvezek 7:''' [[Zelišče|Zelišča]]. Teofrast poroča o tem, kdaj se posadi katero vrsto zelišč, nekatere vrste še natančneje opiše in pove, da niso vsa zelišča užitna. * '''Zvezek 8:''' [[Žito]] in [[stročnice]]. Teofrast združi žita in stročnice (grah in fižol), ki vključujejo mnoge zasejane rastline kot so proso in sezam. Poroča tudi o tem, da rastline rastejo različno glede na regijo. * '''Zvezek 9:''' Zdravilna uporaba rastlin. Teofrast opisuje uporabo rastlin v zdravilne namene. Opiše uporabo sokov (''chylismos''), kavčuka in smole. Podatke o zdravilnih lastnostih posameznih rastlin je dobil od nabiralcev in prodajalcev zelišč. ''Historia Plantarum'' je bila prvič prevedena v latinščino leta 1483, ko jo je prevedel bizantinski renesančni humanist [[Teodor Gaza]]. Johannes Bodaeus je leta 1644 v Amsterdamu objavil citirano izdajo, kateri je dodal komentarje in ilustracije. Sir Arthur Hort pa je leta 1916 objavil prvi angleški prevod te knjige. == Znana dela == * Metafizika * ''Značaji'' (ohranjeno) * Vetrovi * O požaru * O medu * Živali čutijo nevoščljivost * Izobraževanje kraljev in kraljic * O izločanju * O glasbi * O ljubezni * O sokovih, barvah in mesu * Izrazi * Smešno * O pijanosti * O spanju * Zakoni umora * ''Opisi rastlin'' (9 knjig) * ''O vzrokih rastlin'' (6 knjig) * Po kamnih * O strupenih živalih * O raznolikosti živalskih glasov * O spreminjanju barv pri živalih == Teofrastovi navedki == * "Čas je najdragocenejša stvar, s katero lahko človek razpolaga." * "Govorica je navada, ki je gonilo, da obrekujemo druge… Obrekuje prijatelje in sorodnike in ne opusti niti mrtvih. To vedenje zahteva iskrenost in svobodo ter demokratični duh, ki nima večje veselje na tem svetu. Ta govorica vznemirja ljudi in jih pomirja." * "Koža obljublja stvari, ki jih lahko dosežete." * "Laskanje je ne opredeljivo obnašanje, pri katerem pa imajo polaskani premoč." == Viri == * Reale G. 2002. ''Zgodovina antične filozofije 3''. Ljubljana: Studia humanitatis, str. 108 * Theophrastus. 2006. ''Značaji''. Ljubljana: Modrijan, str. 135 * Vorländer K. 1977. ''Zgodovina filozofije''. Ljubljana: Slovenska matica * ''Characters of Theophrastus.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://ancienthistory.about.com/od/chcl/g/082209CharactersofTheophrastus.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150906152736/http://ancienthistory.about.com/od/chcl/g/082209CharactersofTheophrastus.htm |date=2015-09-06 }} * ''Teofrast.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Avtorji/Sk-T/Teofrast{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Theophrastus.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.encyclopedia.com/topic/Theophrastus.aspx * ''Theophrastus.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.iep.utm.edu/theophra/ * ''Theophrastus.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/biography/Theophrastus * ''Theophrastus Quotes.'' [citirano: 29. 11. 2015]. Dostopno na naslovu: http://www.brainyquote.com/quotes/authors/t/theophrastus.html {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Starogrški fiziki]] [[Kategorija:Grki v 4. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Grki v 3. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Starogrški metafiziki]] fyws89lounqwwz0zukyfe9ih42xsawa 0 420347 6721431 6446844 2026-07-29T10:48:13Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6721431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Sergio Vázquez |fullname=Sergio Fabián Vázquez | height = 183 cm |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | years1 = 1985–1991 | years2 = 1992 | years3 = 1992 | years4 = 1993–1996 | years5 = 1996 | years6 = 1997 | clubs1 = [[Ferro Carril Oeste]] | clubs2 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]] | clubs3 = [[Rosario Central]] | clubs4 = [[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]] | clubs5 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] | clubs6 = [[Avispa Fukuoka]] | caps1 = 161 | goals1 = 4 | caps2 = 9 | goals2 = 0 | caps3 = 17 | goals3 = 2 | caps4 = 57 | goals4 = 4 | caps5 = 6 | goals5 = 0 | caps6 = 20 | goals6 = 0 | totalcaps = 270 | totalgoals = 10 | nationalyears1 = 1991–1994 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 30 | nationalgoals1 = 0 }} '''Sergio Vázquez''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[23. november]] [[1965]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]]. Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je odigral 30 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vázquez, Sergio}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1994]] [[Kategorija:Nogometaši Ferro Carril Oesteja]] [[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši Rosario Centrala]] [[Kategorija:Nogometaši Universidada Católica]] [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] iknaj8a8xvn0ulu922cg8e71i2rq52c 0 420351 6721433 6367091 2026-07-29T10:51:32Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Banfielda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Pedro Troglio |image= |fullname=Pedro Antonio Troglio |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | years1 = 1983–1988 | clubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps1 = 59 | goals1 = 3 | years2 = 1988–1989 | clubs2 = [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | caps2 = 32 | goals2 = 1 | years3 = 1989–1991 | clubs3 = [[S.S. Lazio|Lazio]] | caps3 = 40 | goals3 = 1 | years4 = 1991–1994 | clubs4 = [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | caps4 = 106 | goals4 = 13 | years5 = 1994–1996 | clubs5 = [[Avispa Fukuoka]] | caps5 = 56 | goals5 = 20 | years6 = 1997–2002 | clubs6 = [[Gimnasia La Plata]] | caps6 = 124 | goals6 = 4 | years7 = 2002–2003 | clubs7 = [[Villa Dálmine]] | caps7 = 31 | goals7 = 4 | totalcaps = 448 | totalgoals = 46 |nationalyears1=1987–1990|nationalteam1=[[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]|nationalcaps1=21|nationalgoals1=2 | manageryears1 = 2004–2005 | managerclubs1 = [[Godoy Cruz Antonio Tomba|Godoy Cruz]] | manageryears2 = 2005–2007 | managerclubs2 = [[Gimnasia y Esgrima de La Plata|Gimnasia La Plata]] | manageryears3 = 2007–2008 | managerclubs3 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | manageryears4 = 2008–2010 | managerclubs4 = [[Cerro Porteño]] | manageryears5 = 2010–2011 | managerclubs5 = [[Argentinos Juniors]] | manageryears6 = 2011–2016 | managerclubs6 = [[Gimnasia y Esgrima de La Plata|Gimnasia La Plata]] | manageryears7 = 2016 | managerclubs7 = [[Club Atlético Tigre|Tigre]] | manageryears8 = 2017–2018 | managerclubs8 = [[Universitario de Deportes|Universitario]] | manageryears9 = 2018–2019 | managerclubs9 = [[Gimnasia y Esgrima de La Plata|Gimnasia La Plata]] | manageryears10 = 2019–2021 | managerclubs10 = [[C.D. Olimpia|CD Olimpia]] | manageryears11 = 2022 | managerclubs11 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | manageryears12 = 2022–2024 | managerclubs12 = [[C.D. Olimpia|CD Olimpia]] | manageryears13 = 2025 | managerclubs13 = [[Instituto Atlético Central Córdoba|Instituto]] | manageryears14 = 2025– | managerclubs14 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] }} '''Pedro Troglio''', [[Argentina|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[28. julij]] [[1965]]. Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je odigral 21 uradnih tekem in dosegel dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Troglio, Pedro}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1990]] [[Kategorija:Nogometaši River Platea]] [[Kategorija:Nogometaši Hellas Verone]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]] [[Kategorija:Nogometaši Ascolija Calcio 1898]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Gimnasie y Esgrima de La Plata]] [[Kategorija:Nogometaši Unióna de Santa Fe]] [[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Godoy Cruza]] [[Kategorija:Trenerji Gimnasie y Esgrima de La Plata]] [[Kategorija:Trenerji Independienta]] [[Kategorija:Trenerji Cerro Porteña]] [[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]] [[Kategorija:Trenerji Tigreja]] [[Kategorija:Trenerji Universitario de Deportesa]] [[Kategorija:Trenerji C.D. Olimpie]] [[Kategorija:Trenerji San Lorenza]] [[Kategorija:Trenerji Instituto Atlético Central Córdobe]] [[Kategorija:Trenerji Banfielda]] 5o1so6fnnhvr2ti3v44atj3tuted8ak 10 421721 6721224 6719745 2026-07-28T13:50:43Z Sporti 5955 pos. 6721224 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name= Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005) |title=Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005) |titlestyle=background:darkgreen;color:white |groupstyle=background:darkgreen;color:white |listclass = hlist |list1 = * [[Primož Gliha|Gliha]] (2005—2007) * [[Janez Pate|Pate]] (2007—2009) * [[Branko Oblak|Oblak]] (2009) * [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2009—2010) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2010) * [[Dušan Kosič|Kosič]] (2010—2011) * [[Bojan Prašnikar|Prašnikar]] (2012) * [[Ermin Šiljak|Šiljak]] (2012) * [[Andrej Razdrh|Razdrh]] (2012—2013) * [[Milorad Kosanović|Kosanović]] (2013—2014) * [[Darko Karapetrović|Karapetrović]] (2014—2015) * [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2015) * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Nikolić]] (2016) * [[Rodolfo Vanoli|Vanoli]] (2016) * [[Luka Elsner|Elsner]] (2016—2017) * [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2017) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2017) * [[Igor Bišćan|Bišćan]] (2017—2018) * [[Ilija Stolica|Stolica]] (2018) * [[Aleksandar Linta|Linta]] (2018) * [[Zoran Barišić|Barišić]] (2018) * [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2019) * [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2019—2020) * [[Dino Skender|Skender]] (2020—2021) * [[Goran Stanković|Stanković]] (2021) * [[Savo Milošević|Milošević]] (2021) * [[Dino Skender|Skender]] (2021—2022) * [[Robert Prosinečki|Prosinečki]] (2022) * [[Albert Riera|Riera]] (2022—2023) * [[João Henriques (nogometni trener)|Henriques]] (2023) * [[Zoran Zeljković|Zeljković]] (2023—2024) * [[Víctor Sánchez del Amo|Sánchez]] (2024—2025) * [[Jorge Simão|Simão]] (2025) * [[Erwin van de Looi|van de Looi]] (2025) * [[Federico Bessone|Bessone]] (2025—2026) * [[Mišo Brečko|Brečko]] (2026) * [[Jugoslav Trenčovski|Trenčovski]] (2026—) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Nogometne predloge|Olimpija Ljubljana]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> 8r3pto37djum10rn59rchpq675zdkwy 0 429918 6721164 6721007 2026-07-28T12:30:45Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721164 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Piacenza | official_name = Comune di Piacenza | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Piazza dei Cavalli Piacenza.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = ''Piazza dei cavalli'', trg v središču mesta | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | region = [[Emilija-Romanja]] | province = [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]] (PC) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Paolo Dosi | population_demonym = Piacentini | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = Antonino iz Piacenze (4 julij),<br/>Giustina | day = | postal_code = 29121-29122 | area_code = 0523 | website = {{official website|http://www.comune.piacenza.it}} | footnotes = }} '''Piacenza''' ({{langx|egl|Piasëinsa}}, {{jezik-la|Placentia}}) je [[mesto]] in [[občina]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija-Romanja]] v severni [[Italija|Italiji]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Je glavno mesto [[italijanske pokrajine|pokrajine]] [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]]. Sodobna oblika imena je nastala iz latinske ''Placentia''. Etimologija je dolgotrajna, sledenje izvora iz latinskega glagola ''placēre'', 'ugajati'. <ref>{{navedi knjigo|title=Local Etymology: A Derivative Dictionary of Geographical Names|url=https://archive.org/details/bub_gb_I2BulY4WvsYC|first=Richard Stephen|last=Charnock|publisher=Houlston and Wright|year=1859|location=London|page=[https://archive.org/details/bub_gb_I2BulY4WvsYC/page/n219 209]}}</ref> Ime pomeni 'ugajajoče bivališče' ali kot pravi James Boswell, 'lepa',<ref>{{navedi knjigo|title=Catalogue of the Papers of James Boswell at Yale University|volume=I|first=Marion S.|last=Pottle|author2=Claude Colleer Abbott |author3=Frederick A. Pottle |publisher=Edinburgh University Press|location=Edinburgh|year=1993|isbn= 0748603999, ISBN 978-0-7486-0399-2|edition=Research|page=272}}</ref> ime pa je bilo sprejeto kot dober znak.<ref>{{navedi knjigo|title=Words and Places: Or, Etymological Illustrations of History, Ethnology and Geography|first=Isaac|last=Taylor|publisher=Macmillan and Co|year=1882|location=London|page=322}}</ref> Piacenza se nahaja na večjem križišču, na stičišču poti E35/A1 med [[Bologna|Bologno]] in [[Milano]]m in Cesto E70/A21 med [[Brescia|Brescio]] in Tortono. Piacenza leži tudi na sotočju Trebbie, ki teče iz severnih [[Apenini|Apeninov]] in [[Pad]]a, ki teče proti vzhodu. Piacenza tudi sedež dveh univerz, Katoliške univerze Srca Jezusovega in Politehnične univerze iz Milana. == Zgodovina == === Antika === Pred naselitvijo [[Rimljani|Rimljanov]], je bilo območje poseljeno z drugimi narodi; natančneje, večina rimskih naselij na desnem bregu reke Pad med Trebbio in Taro, so zasedali Ananesi ali Anamari, plemena [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]]. Pred tem, pravi [[Polibij]],<ref>''Histories'' II.17.</ref> so »te planote naselili antični [[Etruščani]]« pred [[Galci]]. ==== Rimska doba ==== Piacenza in Cremona sta bili ustanovljeni kot rimski vojaški kolonije v maju 218 pred našim štetjem. Rimljani so načrtovali gradnjo po uspešnem zaključku zadnje vojne z Galci, končano v 219 pred našim štetjem. Spomladi leta 218 pred našim štetjem, po razglasitvi vojne proti [[Kartagina|Kartagini]], je senat odločil, da pospeši izgradnjo in dal kolonistom 30 dni, da se pojavijo na mestih, kjer so jim dali zemljišča. Vsako naselje so naselili s 6.000 rimskimi državljani, toda mesta so dobila latinske pravice,<ref>[[Polibij]] III. 40, [[Livij]] XXI. 25.</ref> kar pomeni, da so imeli enak pravni status kot številne kolonije, ki jih je ustanovil Rim in mesta [[Lacij (antični)|Latium]]. Reakcija Galcev v regiji je bila hitra; koloniste so izgnali iz dežele. Zatekli so se v Mutino, slednja je poslala vojaško pomoč. Majhne sile pod vodstvom Luciusa Manliusa niso mogla zavzeti območja. Senat je nato poslal dve legiji pod vodstvom Gaja Ateliusa. Pobral je Manliusa in koloniste, se spustil v Piacenzo in Cremono in uspešno postavil [[kastrum]] 480 kvadratnih metrov velik za podporo izgradnji mesta. Piacenza je morala biti obzidana takoj, saj je bila bitka pri Trebii že decembra. Ni zapisanih ali arheoloških dokazov o predhodnih naseljih na točno določenem mestu. Lahko da je bilo mesto izbrisano z izgradnjo. Piacenza je bil 53. kolonija od ustanovitve Rima. <ref>{{navedi knjigo|title=Roman Italy|volume=1|first=T. W. |last=Potter|edition=reprint|publisher=University of California Press|year=1990|isbn= 0520069757, ISBN 978-0-520-06975-6|pages=57–58}}</ref> Bila je prva med Galci v Padski nižini. Po bitki pri Trebbii, ko je [[Hanibal]] zasedel podeželje, je zgradil pristanišče (Emporium). Leta 209 pred našim štetjem je Hasdrubal Barca prečkal Alpe in oblegal mesto, vendar ga ni mogel zavzeti in se je umaknil. Leta 200 pred našim štetjem so ga Galci porušili in zažgali, prebivalstvo pa prodali v suženjstvo. Nato so zmagoviti Rimljani obnovili mesto in uspeli pripeljati 2000 državljanov. Leta 198 pred našim štetjem je kombinirana sila Galcev in Ligurijcev oropala celotno regijo. Ker se ljudje niso želeli vrniti v suženjstvo, so se 190 pred našim štetjem pritoževali Senatu da jih je premalo; senat je v odgovor poslal 3000 novih naseljencev. Z gradnjo [[rimska cesta|rimske ceste]] [[Via Aemilia]] v 180-ih je mesto postalo enostavno dosegljivo iz jadranskih pristanišč, kar je izboljšalo trgovino in možnosti za pravočasno obrambo.<ref>Livij ''History of Rome'' XXVII.39-47.</ref> ''Fegato di Piacenza'', bronast model jeter ovce za namene [[Haruspex|haruspices]] so odkrili leta 1877 na Gossolengu nekoliko južno od Piacenze, priča ohranjanju navad Etruščanov tudi po rimski osvojitvi. Čeprav oblegano in večkrat opustošeno je mesto vedno obnovljeno in so 6. stoletja ga je [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] imenoval »glavno mesto v deželi Aemilia«. <ref>[[Prokopij iz Cezareje|Procopius]] ''History of the Wars'' Book VII chapter XIII.</ref> Prvi škof Piacenze (322–357), San Vittorio, je razglasil svetega Antonina iz Piacenze, vojaka v Tebanski legiji (in ga ne smemo zamenjevati s Antoninom iz Piacenze iz šestega stoletja), za zavetnika Piacenze in leta 324 zgradil prvo cerkev v njegovo čast. Bazilika je bila restavrirana leta 903 in rekonstruirana leta 1101,<ref>{{navedi knjigo|page=752|title=The manual of dates: a dictionary of reference to all the most important events in the history of mankind to be found in authentic records|first=George Henry |last=Townsend|edition=5|publisher=Frederick Warne|year=1877|location=London}}</ref> ponovno leta 1562 in je še danes cerkev. Ostanki škofa in vojaka-svetnika, so v žarah pod oltarjem. Tema Antonina, zaščitnika Piacenze, je v umetnosti dobro znana. === Srednji vek === [[File:Antico Stemma Piacenza.jpg|thumb|Mozaik starega mestnega grba]] Piacenza je bila oblegana v času [[gotska vojna|gotske vojne]] (535–554). Po kratkem obdobju, ko jo je zasedal rimski cesar [[Justinijan I.]], so jo zavzeli [[Langobardi]], in jo naredili za sedež vojvodine. Po osvojitvi Frankov v devetem stoletju je mesto začelo okrevati, podprto z lokacijo vzdolž [[Via Francigena]], ki je kasneje povezala [[Sveto rimsko cesarstvo]] z [[Rim]]om. Prebivalstvo in pomen sta po letu 1000 vidno porastla. To obdobje je zaznamoval postopen prenos pooblastil od fevdalcev na nov podjetniški razred, kot tudi, da je fevdalni razred podeželja še naprej rasel. Leta 1095 je bilo mesto prizorišče [[Koncil v Piacenzi |koncila]], v katerem je bila razglašena [[prva križarska vojna]]. Od 1126 je bila Piacenza svobodna občina in pomemben član Lombardske lige. V tej vlogi je sodelovala v vojni proti [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku Barbarossi]] in v naslednji bitki pri Legnanz (1176). Prav tako uspešno so se borile tudi sosednje občine Cremona, [[Pavia]] in [[Parma]] in širile svoje imetje. Piacenza je ujela tudi nadzor nad trgovskimi potmi iz [[Genova|Genove]], kjer so se prvi Piacentini bankirji že ustalili, od grofov Malaspina in škof Bobbio. V 13. stoletju, kljub neuspešnim vojnam proti Frideriku I., je Piacenza uspela pridobiti utrdbe na Lombardski obali reke Pad. Leta 1183 je bil v cerkvi sv. Antonina podpisan [[Konstanški mir]]. Kmetijstvo in trgovina sta cveteli v teh stoletjih in Piacenza je postala eno najbogatejših mest v Evropi. To se odraža tudi v gradnji več pomembnih zgradb in v splošni reviziji mestnega načrta. Boji za nadzor, ki so potekali v drugi polovici 13. stoletja, niso posebej vplivali na mesto. Družini Scotti in Pallavicini ter Alberto Scoto (1290–1313) so bili na oblasti v tem vrstnem redu. Scotova vlada se je končala, ko je [[Družina Visconti |hiša Visconti]] iz Milana zajela Piacenzo in jo obdržala do 1447. Vojvoda [[Gian Galeazzo Visconti]] je na novo napisal zakone Piacenze in preselili univerzo iz Pavie v mesto. Piacenza je nato do leta 1499 postala posest [[Družina Sforza |hiše Sforza]]. === Moderna doba === {{glavni| Vojvodina Parma}} [[File:Italian States-Piacenza 1626 2 Doppie.jpg|thumb|250px|Zlat kovanec (1626) prikazuje Odoarda Farneseja (spredaj) in ''Placentia floret'' ("Piacenza cveti")(zadaj).]] Kovanec iz 16. stoletja ima moto: ''Placentia floret'' ('Piacenza cveti') na eni od svojih strani. Mesto napreduje gospodarsko, predvsem zaradi širjenja kmetijstva na podeželju, ki obdaja mesto. Tudi v okviru tega stoletja so postavili novo mestno obzidje. Piacenzi so vladali Francija do leta 1521 in na kratko, pod [[papež Leon X.|papeža Leonom X.]], je postala del papeške države. Leta 1545 je postala del novoustanovljenega vojvodstva Parma, ki ji je vladala [[družina Farnese]]. Piacenza je bila glavno mesto vojvodstva do [[Ottavio Farnese|Ottavia Farneseja, vojvode Parmskega]] (1547–1586), ko se je preselilo v Parmo. Mesto je doživelo svoja najtežja leta v času vladavine [[Odoadda Farnese|Odoadda Farneseja, vojvoda Parmskega]] (1622–1646), ko je med 6000 in 13.000 Piacentinov od celotne populacije 30.000 umrlo od [[lakota|lakote]] in [[kuga|kuge]] oz. mesto in njegovo podeželje so opustošili tudi razbojniki in francoski vojaki. [[File:I Francesi passano il Po a Piacenza Bagetti.jpg|thumb|250px|''Francozi prečkajo reko Pad pri Piacenzi'', Giuseppe Pietro Bagetti, 1803.]] Med letoma 1732 in 1859 so Parmi in Piacenzi vladali [[Bourboni]]. V 18. stoletju je bilo zgrajenih več poslopij, ki so pripadala plemiškim družinam, kot so Scotti, Landi in Fogliani. Leta 1802 je [[Napoleon]]ova vojska zajela Piacenzo in jo dodala k francoskemu cesarstvu. Mladi Piacentini so bili poslani v boj v Rusijo, Španijo in Nemčijo, medtem ko je bilo mesto oplenjeno velikega števila umetniških del, ki so trenutno razstavljena v številnih francoskih muzejih. [[Habsburžani|Habsburško]] vladavino Marije Louize, vojvodinje Parmske (1816–1847) pomnijo kot eno najboljših v zgodovini Piacenze; vojvodinja je osušila veliko zemljišča, zgradila več mostov po vsej Trebbia in Nuri in skrbela za izobraževanje in umetnost. === Združitev z Italijo === Avstrijske in hrvaške čete so zasedle Piacenzo leta 1848, plebiscit je zaznamoval vstop mestu v Kraljevino Sardinijo. 37.089 volivcev od 37.585 jih je glasovalo za priključitev. Piacenzo je zato monarh razglasil kot ''Primogenita dell'Unità di Italia'' ('Prvorojena v poenotenju Italije'). Piacentini so se množično vpisali v vojsko [[Giuseppe Garibaldi|Giuseppeja Garibaldija]] za ''Pohod tisočih''. [[File:PontePo.jpg|thumb|right|250px|Železniški most čez pad v 19. st.]] Junija 1865 je bil odprt prvi železniški most čez reko Pad v severni Italiji (v južni Italiji so zgradili železniški most že leta 1839). Leta 1891 je bila ustanovljena prva zbornica delavcev v Piacenzi. === Druga svetovna vojna === Med drugo svetovno vojno je bilo mesto močno bombardirano od zaveznikov. Pomembni železniški in cestni mostovi na Trebbia in Padu ter železniške postaje so bili uničeni. Zgodovinsko središče samega mesta je utrpelo kolateralno škodo. Leta 1944 so postali mostovi preko reke Pad ključnega pomena za dobavo iz Avstrije feldmaršala Albert Kesselringove gotske linije, ki je ščitila umik vojakov iz Italije. Najpomembnejši med njimi so bili železniški in cestni mostovi v Piacenzi, skupaj s skladišči za oskrbo in železniške postaje. V operaciji Mallory Mayor, julija 12-15, so srednji bombniki iz Korzike poleteli v 300 bojnih pohodih in izločili 21 mostov vzhodno od Piacenze, nato pa nadaljeval proti zahodu skupno 90 do 20. julija. Drugi bombniki so preprečili obnovo in prekinili ceste in železniške proge. Do 4. avgusta so bila vsa mesta severne Italije izolirana in utrpela težko bombardiranje, zlasti Piacenza. Prevoz do Genove na jug ali proti Torinu na sever je bil nemogoč. Kljub temu je Kesselring še naprej dobavljal svoje ljudi.<ref>Wesley Frank Craven, James Lea Cate, The Army Air Forces in World War II, Editors,publisher DIANE Publishing, 1983, ISBN 091279903X<nowiki>, str. 404–407}}</nowiki></ref> Na hribih in Apeninih so bili aktivni [[partizani]]. 25. aprila 1945 je izbruhnil splošni partizanski upor, ki ga je vodilo [[Italijansko odporniško gibanje]] in 29. aprila so vojaki brazilskih ekspedicijskih sil vstopili v mesto. Leta 1996 je predsednik [[Oscar Luigi Scalfaro]] počastil Piacenzo z zlato medaljo za hrabrost v bitki. Tukaj se je nahajalo vojaško zaporniško taborišče, Veano Camp PG 29, Piacenza. == Znamenitosti == Piacenza se ponaša z velikim številom zgodovinskih palač, pogosto z značilnimi čudovitimi vrtovi. [[File:Gotico facciata-500.jpg|thumb|250px|Piazza Cavalli in fasada ''il Gotico''.]] [[File:Piacenza0001.jpg|thumb|250px|Fasada stolnice.]] [[File:Piacenza0003.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Antonina, patrona Piacenze.]] [[File:Piacenza-chiesa di san Sisto.jpg|250px|thumb|Renesančna cerkev San Sisto.]] [[File:Teatro Piacenza.jpg|250px|thumb|Teatro Municipale]] === Palače === * '''[[Palača Comunale, Piacenza|Palača Comunale]]''', znana tudi kot '''Il Gotico''', je bila zgrajena leta 1281 kot [[mestna hiša]]. Gre za prototip ''Broletto'' Lombardije (kraj, kjer se je celotna populacija srečala na demokratičnem shodu, kjer so izvoljeni ljudje živeli in delili pravico). Od prvotne oblike, je bila le na severni strani zaključena z značilnimi guelfskimi [[Cina (arhitektura)|(cinami]], arkadnim okvirjem, osrednjim [[zvonik]]om z dvema manj pomembnima ob straneh. Fasada, s petimi arkadami, je iz roza [[marmor]]ja v spodnjem delu in iz opeke (okrašena z geometrijskimi figurami) v zgornjem delu. Glavna dvorana ima freske in se uporablja za sestanke, predavanja in konference. * '''[[Palača Farnese, Piacenza|Palača Farnese]]''', se je začela graditi leta 1568 po naročilu Ottavia Farneseja in njegove žene Margarete Parmske. Prvotni projekt je izdelal Francesco Paciotto iz [[Urbino|Urbina]], dela so zaupali Giovanni Bernardo Della Valleju, Giovanniju Lavezzariju in Bernardu Panizzariju (Caramosino). Zasnovo je spremenil leta 1568 [[Giacomo Barozzi da Vignola]], bolj znan kot "Vignola". * Palača Landi, zgrajena v srednjem veku, vendar obnovljena v poznem 15. stoletju. * Palača Costa. * Palača Somaglia. * Palača Scotti (znana tudi kot Palazzo della Prefettura), sedež Prirodoslovnega muzeja. * Palača Mercanti (17. stoletje), trenutno mestna hiša === Drugo === * '''Konjeniški trg''' (italijansko '''Piazza Cavalli''') je glavni mestni trg. Imenuje se (''Cavalli'' pomeni 'konji') po dveh bronastih konjeniških kipih Alexandra Farneseja, vojvode Parmskega (r. 1586), nečaka in pogumnega generala [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]) in njegovega sina Ranuccia I. Farneseja, vojvode Parmskega, ki ga je nasledil. Kipa sta mojstrovini [[Francesco Mochi| Francesca Mochija]], [[manierizem|manierističnega]] [[kipar]]ja. * '''[[Stolnica v Piacenzi]]''': je katoliška stolnica rimskokatoliške škofije Piacenza-Bobbio, zgrajena med 1122 in 1233 in je dragocen primeri severnoitalijanske [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Fasada je iz roza veronese marmorja in kamna, horizontalno razdeljena z galerijo, ki dominira nad tremi vrati, okrašena z velikimi [[kapitel]]i in romanskimi kipi. V notranjosti ima glavno in dve stranski ladji, deljene s 25 velikimi stebri. Omembe vredne so freske, izdelane v 14.–16. stoletju (slikarji Camillo Procaccini in [[Ludovico Carracci]]), medtem ko so tiste v [[kupola|kupoli]] delo [[Pier Francesco Mazzucchelli |Morazzoneja]] in [[Guercino |Guercina]]. [[Prezbiterij]] ima lesene skulpture iz leta 1479, lesen pevski kor Giangiacoma da Genove (1471) in kipe lombardske šole iz 15. stoletja. [[Kripta]] v tlorisu grškega križa ima 108 romanskih majhnih stebrov, v njej so relikvije sv. Justine, kateri je bila posvečena prva stolnica (porušena v [[potres]]u leta 1117). * '''Cerkev sv. Frančiška''': Nahaja se v središču Piazza Cavalli, je romansko-gotska zgradba iz 12. stoletja, ki je imela v srednjem veku vlogo državljanskega svetišča. Del srednjeveškega križnega hodnika je ohranjen. Glavni portal prekriva luneta iz 15. stoletja, ki prikazuje ''Ekstazo sv. Frančiška''. Glavna in dve stranski ladji so razdeljene z nizkimi in čvrstimi opečnimi stebri, ki podpirajo visoke gotske oboke. Cerkev ima obliko latinskega križa. Glavna ladja, višja od stranskih, ima pentahedrično apsido, v kateri srečamo stransko apsido; okras so freske iz 15.–16. stoletja. Leta 1848 je bila tukaj razglašena priključitev Piacenze k Kraljevini Sardiniji. * '''Bazilika sv. Antonina''' (Antonino di Piacenza, patron Piacenze): je primer romanske arhitekture z velikim osmerokotnim stolpom. Naročil jo je sv. Viktor, prvi škof mesta, leta 350, končana je bila leta 375. Vsebuje relikvije istoimenskega svetnika, mučenega v bližini Travo, v Val Trebbia. Leta 1183 so poslanci Friderika Barbarosse in Lombardska zveza tukaj sklenili Konstanški mir. Cerkev je bila obnovljena po poškodbah, ki so jih naredili barbarski vpadi in ima križni hodnik iz 15. stoletja. V notranjosti so glavna umetniška dela freske Camilla Gervasettija (1622). * '''Bazilika [[Sveti Sabin|sv. Sabina]]''': Ta cerkev je bila posvečena nasledniku svetega Viktorja. Graditi se je začela leta 903, posvečena šele v 1107. Fasada in stebrišče so iz 17. in 18. stoletja. Prezbiterij in kripta vsebuje večbarvne mozaike iz 12. stoletja. Notranjost je v lombardsko-gotskem slogu, z antropomorfnimi kapiteli na stebrih. Nad glavnim oltarjem je lesen križ iz 12. stoletja, neznanega umetnika. * '''San Giovanni in Canale''' so ustanovili [[Dominikanci]] leta 1220 in je bila razširjena sredi 16. stoletja. * '''Santa Maria in Campagna''': Ta renesančna cerkev stoji ob Piazzale delle Crociate (trg križarskih vojn), tako imenovan, ker je [[papež Urban II.]] tukaj oznanil leta 1095 prvo križarsko vojno. Cerkev je bila zgrajena leta 1522–1528 kot hiša za čudežno leseno skulpturo Marije. Postavitev je bila sprva v tlorisu grškega križa, vendar se je kasneje spremenila v tloris latinskega križa. [[Il Pordenone]] je poslikal kupolo in dve kapeli na levi strani. * '''Sv. Sikst''' je renesančna cerkev s korom, ki sta ga zasnovala Gio Pietro Pambianco da Colorno in Bartolomeo da Busseto (1512–1514). Gradnja se je začel v 15. stoletju čez tempelj zgrajen leta 874 cesarice Angilberge. Tudi Alessia Tramella je cerkev Svetega groba. Leta 1513 so menihi sv. Siksta naročili [[Raffaello Santi |Rafaelu]] izdelavo oltarne slike, znane kot ''[[Sikstinska Madona]]''. So jo prodali leta 1754 Avgusti III. Poljskemu. Zdaj je na ogled v Dresdnu. * '''Arheološki muzej''' v Piacenzi je del Muzejev Palazzo Farnese, hiša predromanskega etruščanskega bronastega modela jeter ovce, ''Fegato di Piacenza'', ki datira iz konca 2. stoletja pr. n. št. do začetka 1. st. Odkrili so jih leta 1877 v Ciavernasco di Settima, v bližini Gossolenga v okolici Piacenze. Vsebujejo pisanje po površini, ki razmejuje različne dele jeter in njihov pomen in so bile verjetno uporabljene kot učno orodje za študente, ki so študirali [[Haruspex]] ali vedeževanje. * '''Palazzo Landi''', zgrajena v srednjem veku, vendar obnovljena v sedanji obliki v 15. stoletju, delo lombardskih obrtnikov. Ima renesančni marmorni portal. Zdaj je sedež lokalne uprave. * '''Galleria d'arte moderna Ricci Oddi''' je umetnostni muzej, posvečen predvsem sodobnim italijanskim slikarjem. == Kuhinja == Piacenza in njene province so znani po proizvodnji suhomesnatih in soljenih svinjskih izdelkov. Glavne posebnosti so ''panceta'' (valjan začinjen svinjska trebuh), ''coppa'' (začinjen svinjski vrat, ki vsebuje manj maščobe kot panceta, in zori najmanj šest mesecev) in ''salame'' (sesekljano svinjsko meso z začimbami in vinom, v obliki klobas). ''Bortellina'' (slane palačinke iz moke, soli in vode ali mleka) in ''chisulén'' (''torta fritta'' v standardno italijansko, narejen z moko, mlekom in živalskimi maščobami, pomešani med seboj in nato ocvrti v vročem ''strutto'' ali svinjski masti) so odlična spremljava panceti, coppi in salami, pa tudi s siri, zlasti [[Gorgonzola (sir) |Gorgonzolo]] in Robiolo. ''Pisarei e fasö '' je mešanica ročno izdelanih testenin in borlotti fižola. Med kulinaričnimi specialitetami regije Piacenza (čeprav jo uživajo tudi v najbližji Cremoni) je ''mostarda di frutta'', ki sestoji iz shranjenega sadja v sladkornem sirupu, močno začinjenega z gorčico. ''Turtlìt'' (''tortelli dolci'') ali sadni cmoki, so napolnjene z ''mostarda di frutta'', kostanjevim pirejem in drugimi sestavinami in so na voljo v času Velike noči. ''Turtlìt'' so priljubljeni tudi na območju Ferrare. ''Turtéi'', podobno imenovana piacentinska posebnost, je neke vrste testenina napolnjena s špinačo in ricotta sirom ali polnjena z bučko (''Lagenaria siceraria''). Piacentinska osnovna živila so koruza (kuhana kot polenta) in riž (navadno kuhan kot rižota), oboje pa je zelo pogosta po vsej severni Italiji. Obstajajo tudi lokalno pridelani siri, kot je [[parmezan|Parmigiano Lodigiano]], čeprav je bližnja [[Parma]] bolj znana po svojih mlečnih izdelkih. Hribi okoli Piacenze so znani po svojih vinogradih. Vino, pridelano na tem področju je označeno z ''denominazione di origine controllata'' imenovano »Colli Piacentini«. Glavna vina so ''Gutturnio'' (rdeča vina, tako peneča kot mirna), ''Bonarda'' (rdeče vino, pogosto peneče, izdelano iz Croatina grozdja), ''Ortrugo'' (suho belo vino) in malvazija (sladko belo vino).<ref>{{navedi splet|title=Local Cuisine |publisher=Municipality of Piacenza |url=http://www.comune.piacenza.it/english/localcusine.asp |accessdate=11 April 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080828095547/http://www.comune.piacenza.it/english/localcusine.asp |archivedate=August 28, 2008 }}</ref> == Pomembni ljudje == * Saint Gerard (umrl 1119, italijansko: ''Gerardo di Potenza, Gerardo La Porta''), škof Potenza-Muro od 1111 do njegove smrti. * Placentinus (umrl 1192), ustanovitelj pravne šole Univerze Montpellier. * Teobaldo Visconti (c. 1210–1276), izbran za [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]]. * Sv. Konrad Piacenzenški (1290–1351), srednjeveški frančikanski eremit. * [[Giovanni Battista Guadagnini]] (1711–1786), član družine Guadagnini, izdelovalcev godal. * Melchiorre Gioia (1767–1829), filozof in politični ekonomist. * [[Pietro Giordani]] (1774–1848), pisatelj in klasični literarni znanstvenik. * [[Amilcare Ponchielli]] (1834–1886), skladatelj, ki je tukaj začel svojo kariero 1861. * [[Giacomo Radini-Tedeschi]], škof Bergama in mentor podočega papeža Janeza XXIII. * [[Giorgio Armani]] (rojen 1934), modni oblikovalec. * [[Carla Longeri]] (1960–2007), umetnostna zgodovinarka. * [[Giovanni Paolo Panini]] (1691–1765), slikar vedut in arhitekt * [[Luigi Illica]] (1857–1919), libretist, avtor in soavtor libreta za oper [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]] ([[La bohème]], [[Tosca]], [[Madama Butterfly]]), [[Alfredo Catalani]] ([[La Wally]]) in [[Umberto Giordano| Umberta Giordana]] ([[Andrea Chénier]]) == Pobratena mesta == Piacenza je pobratena z: *{{flagicon|ESP}} Plasencia, [[Španija]] *{{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{Wikivoyage-inline}} * {{navedi splet|title=Cultura dialettale|url=http://bettolapc.interfree.it/dialetto/dialetto.html|publisher=bettolapc.interfree.it|accessdate=11 April 2009|language=it|archive-date=2009-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090203015628/http://bettolapc.interfree.it/dialetto/dialetto.html|url-status=dead}} * [http://www.thecampanileproject.org/campanile/index.php/emilia-romagna/Piacenza/piacenza Piacenza on The Campanile Project] {{Zbirka|Piacenza}} [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Piacenza| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 218]] {{normativna kontrola}} 2jgtti9bm4a67pzxp7duaqxmt3687hn 0 438263 6721161 6712912 2026-07-28T12:26:50Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Modena | official_name = Comune di Modena | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Collage Modena.jpg | imagesize = 220px | image_alt = | image_caption = V smeri urnega kazalca zgoraj: stolnica v Modeni in stolp Ghirlandina, Mestna hiša, vojvodska palača in cerkev svetega Dominika na Dantejevem trgu, portik Collegia | image_flag= Flag of Modena.svg | image_shield= Modena-Stemma.png | shield_alt= | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Modena (pokrajina)|Modena]] (MO) | frazioni = Albareto, Baggiovara, Ca' Fusara, Cognento, Cittanova, Collegara, Ganaceto, Lesignana, Marzaglia, Navicello, Portile, San Damaso, San Donnino, Tre Olmi, Villanova | mayor_party = | mayor = Giancarlo Muzzarelli | population_demonym = Modenčani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = sveti Geminijan iz Modene | day = 31. januar | postal_code = 41121-41126 | area_code = 059 | website = {{Official website|http://www.comune.modena.it}} | footnotes ={{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1997 | designation1_partof = Cattedrale, Torre Civica e Piazza Grande<br />Cathedral, Torre Civica and Piazza Grande, Modena | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/827 827] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Modena''' (etruščansko ''Mutna'', latinsko ''Mutina'', modensko ''Mòdna'') je [[mesto]] in [[občina]] s {{IT|p}} prebivalci<ref name="IT-P"/> ({{IT|y}}) na južni strani [[Padska nižina|Padske nižine]], središče istoimenske [[Modena (pokrajina)|pokrajine]] in je tretje največje mesto dežele [[Emilija - Romanja]] v severni Italiji. Staro mestno jedro in sedež nadškofa sta znana po avtomobilski industriji. Tu so bile in so še tovarne znanih italijanskih izdelovalcev športnih avtomobilov [[Ferrari]], [[De Tomaso]], [[Lamborghini]], [[Pagani]] in [[Maserati]], vse razen Lamborghinija imajo sedež v mestu ali v bližini. Eden od Ferrarijevih avtomobilov, [[Ferrari 360]] je dobil ime po mestu. [[Univerza v Modeni]] je bila ustanovljena leta 1175, razširil jo je Frančišek II. d'Este leta 1686 in je priznana univerza za ekonomijo, medicino in pravo ter drugi najstarejši ''atenej'' (latinsko ''athenaeum'', grško Ἀϑηναĩον: Atenin tempelj, v starem Rimu visoka šola za umetnost (poetiko), retoriko in filozofijo; v 16. stoletju vrsta latinske šole) v Italiji. Italijanski vojaški častniki se usposabljajo na vojaški akademiji v Modeni in so nastanjeni v baročni [[Vojvodska palača, Modena|vojvodski palači]]. Knjižnica ''Biblioteca Estense'' hrani zgodovinske knjige in 3000 [[rokopis]]ov. [[Stolnica v Modeni]], [[Torre della Ghirlandina|stolp Ghirlandina]] in Veliki trg (Piazza Grande) so od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/827]</ref> Modena je znana tudi v kulinaričnih krogih predvsem zaradi [[balzamični kis|balzamičnega kisa]]. Znani Modenci so Marija iz Modene, kraljica Anglije in Škotske; operni tenorist [[Luciano Pavarotti]] in sopranistka [[Mirella Freni]], rojena v Modeni; [[Enzo Ferrari]], ustanovitelj Ferrarijevega avtomobilskega podjetja; katoliški duhovnik Gabriele Amorth; kuhar Massimo Bottura; stripovski umetnik Franco Bonvicini; ansambel Modena City Ramblers in kantavtor [[Francesco Guccini]], ki je tu živel več desetletij. == Geografija == Modena leži v [[Padska nižina|Padski nižini]] (''Pianura Padani'') in jo obkrožata [[reka|reki]] Secchia in Panaro, pritoka reke Pad. V središču mesta je vodnjak ''Dveh rek'', delo Giuseppeja Graziosija. Mesto je povezano s Panarom s kanalom Naviglio. [[Apenini]] se začnejo približno 10 kilometrov južno od mesta. Občina je razdeljena na štiri okrožja. To so: * Centro storico (zgodovinski center, San Cataldo) * Crocetta (San Lazzaro – vzhodna Modena, Crocetta) * Buon Pastore (Buon Pastore, Sant'Agnese, San Damaso) * San Faustino (S. Faustino-Saliceta San Giuliano, Madonnina-Quattro Ville) Modena ima vlažno subtropsko [[podnebje]] s povprečno letno količino padavin 809 milimetrov. Poletja so topla, zime so hladne in vlažne z možnostjo snega. To podnebje opisuje [[Köppnova podnebna klasifikacija]] kot ''Cfa''. == Občinska uprava == [[File:Modena Palazzo Comunale e Duomo.jpg|thumb|right|Stolnica v Modeni (levo) in Mestna hiša (desno)]] Od leta 1945 do leta 1992 je imela Modena neprekinjeno komunistične župane. Od devetdesetih let je mesto vodila sredinskoleva koalicija. Na volitvah aprila 2006 je Demokratska stranka dobila približno 50 % glasov v mestu. Zakonodajni organ občine (''comune'') je mestni svet (''consiglio comunale''), ki ga sestavlja 35 članov, izvoljenih vsakih pet let. Izvršni organ je mestni svet (''giunta comunale''), ki ga sestavljajo 9 svetnikov, namestnik župana in župan. == Zgodovina == === Antično obdobje === Območje okoli Modene je naselila [[villanovanska kultura]] v [[železna doba|železni dobi]], pozneje pa [[Ligurci|ligurska]] plemena, [[Etruščani]] in galski [[Boji]] (naselje je bilo etruščansko). Čeprav je točen datum ustanovitve neznan, je znano, da je že obstajalo v 3. stoletju pred našim štetjem, saj so se med [[Hanibal]]ovim vdorom v Italijo leta 218 pr. n. št. Boji uprli in oblegali mesto. [[Tit Livij|Livij]] ga je opisal kot utrjeno [[citadela|citadelo]], kjer so rimski sodniki našli zatočišče. Izid obleganja ni znan, vendar je mesto po Hanibalovem prihodu najverjetneje opustelo. Mesto je postalo rimska kolonija leta 183 pr. n. št. Konzul Mark Emilij Lepid ga je uporabil za vojaško oporišče, zaradi česar so ga Ligurci oplenili leta 177 pr. n. št. Mesto je bilo obnovljeno in zaradi svojega strateškega pomena je hitro postalo najpomembnejše središče v [[Cisalpska Galija| Cisalpinski Galiji]], tudi ker je bilo na pomembnem razpotju med Emilijsko cesto in cesto v [[Verona|Verono]]. [[File:Modena Piazza Grande.jpg|center|thumb|800px|Pogled na Veliki trg]] V 1. stoletju pr. n. št. je bila Modena dvakrat oblegana. Prvo obleganje leta 78 pr. n. št. je vodil [[Pompej Veliki]], branil pa jo je Mark Junij Brut (priljubljeni voditelj, to ni bil Cezarjev sin, znan kot atentator). Mesto se je sčasoma vdalo zaradi lakote, Brut pa je pobegnil in bil ubit v kraju [[Reggio Emilia |Regium Lepidi]]. V civilni vojni po Cezarjevem atentatu je bilo mesto ponovno oblegano, tokrat ga je oblegal [[Mark Antonij]] leta 44. pr. n. št., branil ga je Decim Junij Brut Albin. [[Gaj Avgust Oktavijan |Oktavijan]] je rešil mesto s pomočjo senata. [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] ga je imenoval ''Mutina splendidissima'' ("najlepša Modena") v svojih [[Filipika|Filipikah]] (44 pr. n. št.). Do 3. stoletja našega štetja je ohranila svoj položaj kot najpomembnejše mesto v novoimenovani pokrajini Emiliji. S padcem cesarstva se je v Modeni poslabšal položaj, saj je postala vojaško oporišče proti barbarskim in civilnim vojnam. Pravijo, da Atila ni nikoli opustošil Modene, ker jo je skrila gosta megla (čudež, ki ga je zagotovil sveti Geminijan, škof in zavetnik Modene), vendar jo je morda uničila poplava v 7. stoletju in je bila zapuščena. Decembra 2008 so italijanski raziskovalci odkrili središče lončarstva, v katerem so izdelovali oljne svetilke, ki so osvetljevale staro rimsko cesarstvo. Dokaze o lončarskih delavnicah so našli v Modeni, srednji in severni Italiji, med gradbenimi deli pri gradnji stanovanjske soseske blizu starodavnega obzidja. "Našli smo veliko antično rimsko odlagališče, ki je bilo napolnjeno z lončarskimi ostanki. Tam so bile vaze, steklenice, opeka, predvsem pa na stotine oljnih lučk z napisi izdelovalcev," je povedal [[arheolog]] Donato Labate. === Srednji vek === Izgnanci so ustanovili novo mesto nekaj kilometrov proti severozahodu, ki ga še vedno predstavlja vasica Cittanova (dobesedno "novo mesto"). Konec 9. stoletja je Modeno obnovil in ponovno utrdil škof Ludovik. V tem času je bila sestavljena ''pesem Modenskih stražarjev'' (''Canto delle scolte modenesi''). Kasneje je bilo mesto v posesti grofice Matilde Toskanske, ki je postala svobodna občina že v 12. stoletju. V vojnah med cesarjem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]] in [[papež Gregor IX.|papežem Gregorjem IX.]] je Modena pripadla cesarju. [[Rodbina Este]] je leta 1288 postala gospodarica Modene (Obizzo d'Este). Po smrti Obizzovega naslednika (Azzo VIII., leta 1308) je postala občina, toda do leta 1336 je bila rodbina Este trajno na oblasti. Pod Borsom d'Estejem je Modena postala vojvodina. === Sodobna zgodovina === Modeno je razširil in utrjeval Ercole II. in je postala glavno prebivališče rodbine Este, ko je Ferrara, glavni sedež, leta 1598 pripadla papežu. Francesco I. d'Este, vojvoda Modene (1629–1658) je zgradil citadelo in začel graditi palačo, ki jo je v glavnem okrasil Francesco II. V 18. stoletju je bil Rinaldo d'Este ob francoskih vdorih dvakrat izgnan iz mesta. Francesco III. je zgradil številne javne zgradbe. Ercole III. je umrl v izgnanstvu v Trevisu, ko je zavrnil napoleonsko odškodnino, ko je Modena postala del Napoleonove [[Cispadanska republika | Cispadanske republike]]. Njegova edina hči Maria Beatrice d'Este se je poročila s Ferdinandom I., avstrijskim nadvojvodo, sinom cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]]; leta 1814 je njihov najstarejši sin Frančišek IV. dobil nazaj posesti družine Este. Leta 1816 je hitro podrl utrdbe, ki bi jih lahko uporabili proti njemu in začela se je sodobna zgodovina pod avstrijsko vlado, a je kljub pravičnosti, ustavnosti in poštenosti leta 1830 izbruhnil upor, tokrat k sreči neuspešno. Njegov sin Frančišek V. je bil tudi dober vladar in je nagradil žrtve vojne in kolere. Toda tudi on se je moral spopasti z revolucijami, ki jih je navdihnila tujina in bil leta 1848 začasno izgnan iz Modene. Avstrijske enote so se vrnile. Deset let kasneje, 20. avgusta 1859, so revolucionarji ponovno vdrli (tokrat Piemontčani) ter Modeno priključili revolucionarnemu savojskemu narodu Italije kot teritorialni del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[File:Modena duomo.jpg|thumb|Fasada stolnice]] [[File:Modena-duomo02.jpg|thumb|Notranjost stolnice]] [[File:Piazzagrande.jpg|thumb|Veliki trg s stolnico in Mestno hišo]] [[File:Palazzo Ducale di Modena sede dell'Accademia Militare.jpg|thumb|Baročna vojvodska palača (zdaj vojaška akademija)]] == Znamenitosti == === Vojvodska palača === {{glavni|Vojvodska palača, Modena}} ''Vojvodska palača'', ki jo je začel graditi Francesco I. d'Este leta 1634 in končal Francis V., je bila sedež družine Este od 17. do 19. stoletja. Palača stoji tam, kjer je bil včasih grad na obrobju mesta. Čeprav je na splošno pripisana Bartolomeu Avanziniju, menijo, da so nasvete in smernice pri oblikovanju iskali pri velikanih [[Pietro da Cortona |Cortoni]], [[Gian Lorenzo Bernini |Berniniju]] in [[Francesco Borromini |Borrominiju]]. V palači so zdaj Vojaška akademija (''Accademia Militare di Modena''), vojaški muzej in dragocena knjižnica. Palača ima [[baročna arhitektura|baročno]] fasado, do katere se pride čez [[Cour d'honneur |častno dvorišče]], kjer so pogosto vojaške slovesnosti, in po častnem stopnišču. Osrednja dvorana ima stropno [[freska|fresko]] iz 17. stoletja ''Kronanje Bradamanteja'', delo Marca Antonio Franceschinija. ''Salottino d'Oro'' (Zlata dvorana) je prekrita z nagubanimi odstranljivimi pozlačenimi ploščami, v njej je bil glavni kabinet vojvode Francisa III. === Mestna hiša === [[Mestna hiša]] stoji ob Velikem trgu (je na seznamu Unescove svetovne dediščine). V 17. in 18. stoletju jo je sestavljalo več stavb, zgrajenih leta 1046 kot občinske pisarne. Zanjo je značilna stolpna ura (''Torre dell'Orologio'', konec 15. stoletja), stolp je bil par drugemu stolpu (''Torre Civica''), a po potresu leta 1671 je bil porušen . V notranjosti je ''Sala del Fuoco'' (Požarna dvorana) z naslikanim frizom Niccola dell'Abbateja (1546), ki prikazuje znane junake iz starodavnega Rima z značilnim emilijskim ozadjem. V Sobi zaprisege (''Camerino dei Confirmati'') je eden od simbolov mesta, ''secchia rapita'', hrastov čeber kot trofeja v spomin na zmago v bitki pri Zappolinu (1325) proti Bologni. Ta [[relikvija]] je navdihnila pesem z istim naslovom Alessandra Tassonija. Druga relikvija iz srednjega veka v Modeni je ''preda ringadora'', pravokotni kamen iz marmorja ob verandi palače, ki se uporablja kot zvočna ploščad, in kip ''La Bonissima'' (Najboljša), ki prikazuje žensko figuro, postavljeno na trgu leta 1268, a je bila kasneje prenesena na verando. === Stolnica in Ghirlandina === {{glavni|Stolnica v Modeni}} '''[[Stolnica v Modeni]]''' (italijansko ''Duomo di Modena'') in [[zvonik]] (''kampanile'') sta tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Graditi so jo začeli pod vodstvom grofice Matilde Toskanske s temeljnim kamnom, položenim 6. junija 1099, in kripto, ki je bila pripravljena za zaščitnika mesta, škofa, svetega Geminijana, posvečena je bila le šest let kasneje. Končana je bila leta 1184. Velika stolnica v tem poplavno opustošenem nekdanjem središču [[Arijanstvo |arijanstva]] je bila posledica obnavljanja mesta in pobožnosti, ki je spodbudila [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]]. Graditelj Lanfranco je bil takrat zelo slaven, mestni kronist je izrazil splošno zaupanje v mojstra iz Coma, Lanfranca: po božji milosti se je našel človek (''inventus est vir''). Kipar Wiligelmus, ki je vodil kamnoseška dela, je bil pohvaljen s plaketo, ki je spominjala na ustanovitev. Skulpture niso izgubljene v podrobnostih: biblijske figure portala, ki vodi v krščanski svet v notranjosti, umirjajo divje nevarno vesolje zunanjosti. V Wiligelmusovi skulpturi človeško telo prevzame obnovljeno telesnost, ki jo je izgubilo v shematskih simboličnih slikah prejšnjih stoletij. Na vzhodnem koncu tri apside delijo telo stolnice v glavno ladjo in široki stranski ladji s svojimi drznimi, trdnimi masami. Stolnico so posnemali pri gradnji stolnic in samostanskih zgradb po vsej Padski nižini. [[gotska arhitektura|Gotski]] zvonik (1224–1319) se imenuje '''[[Torre della Ghirlandina|Ghirlandina]]''' zaradi marmornih girland (ograj), ki obkrožajo vrh. === Druge cerkve === Cerkve: * svetega Vincencija (''San Vincenzo''): postavljena v 17. stoletju nad cerkvijo iz 13. stoletja. Zasnoval jo je Paolo Reggiano, dopolnil pa Bernardo Castagnini, ki mu je verjetno pomagal mladi Guarino Guarini. V notranjosti so freske Sigismonda Caula, ki prikazujejo dogodke iz življenja svetnikov Vincencija in Kajetana. Kupola je bila uničena med drugo svetovno vojno. Ta cerkev hrani pogrebne spomenike vojvod družine Este; * svete Marije iz Pompose (''Santa Maria della Pomposa''): znana tudi kot ''Aedes Muratoriana'', je verjetno najstarejša cerkev v mestu, katere gradnja se je začela že leta 1135. Malo je ostankov prvotnega srednjeveškega templja. Gradnja sedanje cerkve je predvsem zasluga Ludovica Antonia Muratorija, župnika (1716–1750), ki jo je obnovil od temeljev; * svetega Janeza Krstnika (''San Giovanni Decollato'') je bila zgrajena v 16. stoletju nad že obstoječim templjem, ki je bil posvečen svetemu Mihaelu, in spremenjena v 18. stoletju; * svetega Avguština (''Sant'Agostino'') iz 14. stoletja, večinoma obnovljena leta 1663 ob pogrebu Alfonsa IV. d'Esteja. Puščobna izvirna zgradba je bila okrašena s štukom v 17. stoletju in panelnim stropom. Najopaznejše umetniško delo je ''Snemanje s križa'' (1476) modenskega umetnika Antonia Begarellija, ki je bilo prej v cerkvi svetega Janeza Krstnika. Še vedno je mogoče videti sledove freske iz 14. stoletja Tommasa iz Modene; * svetega Frančiška (''San Francesco''): gradnjo so leta 1224 začeli [[frančiškani]] in so jo gradili dve stoletji. V gotski cerkvi je ena izmed Begarellijevih mojstrovin, ''Snemanje Kristusa s križa'', ki jo sestavlja 13 kipov; * svetega Petra (''San Pietro'') je bila po tradiciji postavljena nad Jupitrovim templjem. Današnja renesančna stavba je iz leta 1476, zgrajena ob [[Benediktinci|benediktinski]] opatiji, ki je bila ustanovljena leta 996 zunaj mestnega obzidja; cerkev je ena redkih stavb iz 15. stoletja v tem slogu v Modeni. V cerkvi so orgle iz 15. stoletja in številna Begarellova terakotna dela. Zvonik je bil zgrajen leta 1629; * svetega Jurija (''San Giorgio''), znana tudi kot svetišče Blažene device, ki pomaga modenskemu ljudstvu. Cerkev se ponaša s častno podobo Marije v glavnem oltarju. Glavni oltar (1666) je Antonio Loraghi zgradil iz barvnega marmorja. Tloris je [[grški križ]] in je bila postavljena leta 1647; * svetega Bartolomeja (''San Bartolomeo''); * votivna cerkev (''Chiesa del Voto'') je bila postavljena po prenehanju kuge leta 1630. === Sinagoga === * [[Sinagoga|Sinagogo]] poleg Mestne hiše je zgradila judovska skupnost Modene v lombardskem slogu, ustanovljena je bila leta 1873. === Druge znamenitosti === * Mercato Albinelli, zgodovinski pokriti trg iz leta 1931, * Orto Botanico dell'Università di Modena e Reggio Emilia, botanični vrt, * pokopališče San Cataldo, ki ga je oblikoval avantgardistični italijanski arhitekt Aldo Rossi (1971–1997) == Kultura == === Muzeji === ==== Muzejska palača ==== Muzejska palača na trgu svetega Avguština je iz obdobja rodbine Este in je bila zgrajena kot dom za revne skupaj z bližnjo bolnišnico v poznem 18. stoletju. Danes so v njem glavni muzeji: * '''[[Galerija Estense]]''' z deli [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretta]], [[Paolo Veronese|Paola Veroneseja]], [[Guido Reni|Guida Renija]], [[Correggio|Correggia]], [[Cosimo Tura|Cosima Ture]] in bratov [[Annibale Carracci|Annibala]] in [[Agostino Carracci|Agostina Carraccija]]. Najbolj znana dela sta oba portreta Frančiška I. d'Este, skulptura [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]] in platno [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]]; * knjižnica Estense, ena najpomembnejših knjižnic v Italiji; * Muzej srednjeveške in moderne umetnosti; * Mestni muzej o osvoboditvi in združitvi Italije ([[risorgimento]]); * Muzej nagrobnih kamnov družine Este; * Rimski lapidarij; * Graziosijeva galerija, razstava mavčnih plošč; * Mestni arheološki in etnološki muzej. Galerijo in knjižnico so ponovno odprli 29. maja 2015 po potresu leta 2012. Galerija je bila popolnoma obnovljena, nekateri deli so še vedno poškodovani in jih zato ni mogoče videti. ==== Muzej v stolnici ==== Muzej v stolnici je bil odprt leta 2000 ob velikem jubileju. Tu je bogata zbirka umetniške dediščine, zlasti liturgični okraski in pohištvo. Poleg najdb iz časa Wiligelmusa in Lanfranca, kot so rimske [[metopa|metope]] in strešne dekoracije, so v [[lapidarij]]u tudi [[relief (umetnost)|relief]]i, skulpture in napisi iz rimske, srednjeveške in renesančne dobe, ki so jih našli v prostorih med restavratorskimi deli med 19. in 20. stoletjem. ==== Muzej Enza Ferrarija ==== Muzejski kompleks, odprt 10. marca 2012, vključuje rojstni kraj [[Enzo Ferrari|Enza Ferrarija]] in futuristično galerijo avtomobilskih oblik, rumene barve, ki jo je Enzo Ferrari izbral kot ozadje divjega konja na njegovem logotipu. Razstavno galerijo je zasnoval znameniti [[arhitekt]] [[Jan Kaplický]], ki je nenadoma umrl leta 2009 in jo je vodila njegova sodelavka in zvesta pomočnica Andrea Morgante. V notranjosti je multimedijski prikaz fotografij, neobjavljenih filmov in dragocenih spominov na življenje Enza Ferrarija kot človeka, voznika in izdelovalca avtomobilov v 20. stoletju. V razstavni galeriji je predstavitev zgodbe, likov, krajev in avtomobilskih dirk prebivalcev Modene. ==== Muzej poslikanih kartic ==== Muzej je ustanovil leta 1986 Giuseppe Panini in svojo zbirko daroval mestu. Muzej je bil odprt za javnost 15. decembra 2006. Je v palači svete Margerite, v kateri sta tudi knjižnica Delfini in Mestna galerija. V muzeju je več zbirk, poleg klasičnih nalepk, cigaretnih kartic, pisemskih pečatov, škatlic in koledarjev, ki so zelo pomemben zgodovinski dokument o razvoju poslikanih kartic. === Mestno gledališče === Mestno gledališče (''Teatro Comunale'') Modena (ki je bilo oktobra 2007 preimenovano v Teatro Comunale Luciano Pavarotti) je operna hiša. Ideja za ustvarjanje sedanjega gledališča je iz leta 1838, ko je postalo očitno, da takratno gledališče (''Teatro Comunale di via Emilia'') v zasebni in javni lasti ni več primerno za uprizarjanje oper. Ta hiša je do tedaj predstavila vsa dela Donizetija, Bellinija in Rossinija, saj je v Modeni cvetela operna kultura. Pod županom Modene in v sodelovanju s ''Conservatorio dell'Illustrissima Comunità'' (Konzervatorij najbolj slavne skupnosti) je arhitekt Francesco Vandelli sodeloval pri oblikovanju gledališča ''Teatro dell'Illustrissima Comunità'', kot se je najprej imenovalo "za dostojanstvo mesta in prenos scenskih umetnosti". <ref>Quoted in Lynn, p.191</ref> Ko je bila značilna prodaja lož, je poleg pomembnega darila vojvode Friderika IV. Vandelli zasnoval novo gledališče, ki je združilo ideje tistih v Piacenzi, Mantovi in Milanu. Odprli so ga 2. oktobra 1841 z uprizoritvijo Gandinijeve opere ''Adelaide di Borgogna al Castello di Canossa'', posebej naročene za to priložnost. === Kuhinja === [[File:Cotechino-Servito-Polenta-Lenticchie.jpg|right|thumb|Cotechino modena, serviran s polento in lečo]] Modena ima bogato in raznovrstno kulinariko, pogosti so tudi meso, šunka in salame. Najbolj znani modenski jedi sta ''zampone'' (polnjena svinjska noga, mastna in obilnejša različica) in ''cotechino modena'' (klobasa iz svinjskih kož je pusta in manj mastna kot zampone). ''Cotechino'' sega v leto 1511 v Mirandolo, kjer so ljudje med obleganjem morali najti način za ohranitev mesa in so uporabljali manj razrezane kose. Do 18. stoletja je postala bolj priljubljena kot rumenkasta klobasa, ki so jo takrat in v 19. stoletju množično izdelovali na tem območju in okoli njega. Prispevek Modene k italijanski kulturi so [[tortelini]], narejeni iz rezančnega testa obročaste oblike, polnjeni z mesom ali sirom. Priljubljena je tudi ''cappello da prete'', zelo mastna svinjska krača. Druge jedi so ''torta Barozzi'' ali ''torta nera'' (sladica s kavo/kakavom in mandljevim polnjenjem v finem pecivu), ''ciccioli'', počasi kuhani, stisnjeni, sušeni in starani mastni preostali kosi svinjine, in ''modenski pesto'', ki je nasoljena svinjska slanina s česnom, rožmarinom in parmezanom in se uporablja za polnjenje pogače. Balzamični kis iz Modene ima od leta 2000 zaščiteno geografsko oznako v skladu z zakonodajo EU. <ref>Council Regulation (EC) No 813/2000 of 17 April 2000 supplementing the Annex to Commission Regulation (EC) No 1107/96 on the registration of geographical indications and designations of origin under the procedure laid down in Article 17 of Regulation (EEC) No 2081/92[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32000R0813:en:HTML]</ref> Kis je začimba za solato, sir, jagode in številne druge jedi. Mošt so iz grozdja delali že stari Rimljani: uporabljali so ga kot zdravilo in v kuhinji kot sladilo in začimbo. Modena ima najbolj priznane restavracije v Italiji. Osteria Francescana ima tri zvezdice v Michelinovem vodniku iz leta 2013 in se od tedaj redno uvršča med prve tri na seznamu 50 najboljših restavracij na svetu.<ref> Seznam 50 najboljših restavracij na svetu [http://www.theworlds50best.com/list/1-50-winners 2017 list of 50 best restaurants]</ref> == Gospodarstvo == Skupina Panini z družbo Panini Comics ima sedež v Modeni. === Legendarni avtomobili === [[File:Maserati GranTurismo 2.jpg|thumb| Maserati gran turismo]] Modena je skupaj s [[Torino]]m eno glavnih italijanskih središč avtomobilske industrije in ima dolgo avtomobilsko tradicijo. Ferrari supercar je v Modeni ustanovil modni proizvajalec avtomobilov Enzo Ferrari. Na mestnem območju ima sedež več italijanskih proizvajalcev superavtomobilov, kot so Pagani, De Tomaso in Maserati. ==Mednarodne povezave== Modena je pobratena z mesti: *{{flagicon|KAZ}} [[Alma-Ati]], Kazahstan *{{flagicon|PRC}} Benxi, Kitajska *{{flagicon|USA}} Highland Park, Illinois, ZDA<ref name=lcsisters>http://www.visitlakecounty.org/internationalguide-sistercities.cfm</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Linz]], Avstrija *{{flagicon|BRA}} Londrina, Brazilija *{{flagicon|SRB}} [[Novi Sad]], Srbija *{{flagicon|USA}} Saint Paul, Minnesota, ZDA ===Konzulat=== *{{flagicon|LVA}} [[Latvija]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Sister project links|Modena|voy=Modena}} * [http://turismo.comune.modena.it/en?set_language=en Official website of the Modena Tourist Information Office] {{En icon}} * [http://www.traces-cl.com/archive/mar99/themiddl.html Description of the cathedral] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040316003425/http://www.traces-cl.com/archive/mar99/themiddl.html |date=2004-03-16 }} * [http://sabin.ro/gallery/modena Modena Photo Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629034954/http://sabin.ro/gallery/modena |date=2009-06-29 }} Pictures of Modena * [http://modena.vp44.com/ Webcam Modena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090705091432/http://modena.vp44.com/ |date=2009-07-05 }} Street webcam located Via Sauro, downtown Modena [[Kategorija:Modena| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} phmw9c09gwmygq9qcczxcvh14foz84m 0 438451 6721163 6712938 2026-07-28T12:29:26Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721163 wikitext text/x-wiki ''za druge pomene glej [[Parma (razločitev)]]''{{Infobox Italian comune | name = Parma | official_name = Comune di Parma | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Palazzo del Governatore, Parma 2002.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Guvernerjeva palača | image_flag = Flag of Parma.svg | image_shield = Coat of arms of Parma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map = Italy#Emilia-Romagna#Europe | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Parma (pokrajina)|Parma]] (PR) | frazioni = glej seznam v besedilu | mayor_party = | mayor = | population_demonym = (it) Parmigiani (Pram'zan) (Parmensi (Arijoz) | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Hilarij iz Poitiersa]], [[Honorat iz Arlesa]], [[sveti Rok]] | day = 13. januar | postal_code = 43121-43126 | area_code = 0521 | website = {{official website|http://www.comune.parma.it}} | footnotes = }} '''Parma''' (emilijansko ''Pärma'') je mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}),<ref name="IT-P"/> središče [[Pokrajina Parma|istoimenske pokrajine]] in je za [[Bologna|Bolonjo]] drugo največje mesto severne [[italijanske dežele]][[Emilija - Romanja| Emilije - Romanje]]. Mesto slovi po [[pršut]]u, [[sir]]u ([[parmezan]]), [[arhitektura|arhitekturi]], [[glasba|glasbi]] in okolici. V Parmi je sedež ene najstarejših [[Univerza|univerz]] na svetu. Mesto istoimenska [[reka]] deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje ''Oltretorrente''. Parmski [[Etruščani]] so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega ''parma''. Italijanski [[pesnik]] [[Attilio Bertolucci]] (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh." == Zgodovina == {{Quote box |width=17em |align=left |bgcolor=#B0C4DE |title=Zgodovinske povezave |fontsize=80% |quote= [[File:Consul et lictores.png|15px]] [[Rimska republika]] 183–27 pr. n. št. <br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Rimski imperij]] 27 pr. n. št. do 285 po n. št.<br> [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|15px]] [[Zahodnorimsko cesarstvo]] 285–476 <br> {{flagicon image|Odovacar Ravenna 477.jpg}} [[Odoaker]] 476–493 <br> {{flagicon image|Teodorico re dei Goti (493-526).png}} [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)]] 493–553 <br> [[File:Simple Labarum.svg|12px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] 553-568 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Langobardsko kraljestvo]] 568–773 <br> [[File:Charlemagne autograph.svg|15px]] [[Frankovsko cesarstvo]] 773–781 <br> [[File:Iron crown of Lombardia (icon).svg|15px]] [[Regnum Italiae (Italija)|Italijansko kraljestvo]] 781–1014 <br> [[File:Shield and Coat of Arms of the Holy Roman Emperor (c.1200-c.1300).svg|15px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] 1014–1114 <br> [[File:Coat of arms of Parma.svg|15px]] [[Srednjeveška komuna|Svobodna komuna]] 1114–1341 <br> [[File:Flag of the Duchy of Milan.png|15px|border]] [[Milanska vojvodina]] 1341–1513 <br> [[File:Flag of the Papal States (pre 1808).svg|15px|border]] [[Papeška država]] 1513–1554 <br> [[File:Flag of the Duchy of Parma.svg|15px|border]] [[Vojvodina Parma]] 1554–1808 <br> [[File:Flag of France.svg|15px|border]] [[Prvo francosko cesarstvo]] 1808–1814 <br> [[File:Flag of the Duchy of Parma (1851-1859).svg|15px|border]] [[Vojvodina Parma]] 1814–1859 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] [[Združene dežele osrednje Italije]] 1859–1860 <br> [[File:Flag of Italy (1861-1946).svg|15px|border]] [[Kraljevina Italija]] 1861–1946 <br> [[File:Flag of Italy.svg|15px|border]] Republika [[Italija]] 1946–danes }} === Prazgodovina === Parma je bila naseljena že v [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Na sedanjem prostoru mesta se je razvijala [[terramarska kultura]], <ref>[http://www.emiliaromagnaturismo.it/it/archeologia/terramare.html Archaeology in Emilia Romagna page.]</ref> (terramare dobesedno pomeni [[lapor]]na zemlja). To so bile starodavne vasi, zgrajene iz lesa, na [[Pilot (gradbeništvo)|pilotih]] in kvadratne oblike; zgrajene so bile na suhem in običajno v bližini rek. V tej dobi (med 1500 in 800 pr. n. št.) je bila zgrajena prva [[nekropola]] (tam, kjer sta danes trg stolnice (Piazza Duomo) in Piazzale della Macina). === Antika === Mesto so najverjetneje ustanovili [[Etruščani]] in ga imenovali po rimski besedi ''parma'', ki je pomenila krožni ščit in drugo orožje, izrazi parmeal, parmni in parmnial pa se pojavljajo v etruščanskih napisih. [[Diodor Sicilski]] (XXII, 2,2; XXVIII, 2,1) je poročal, da so Rimljani spremenili svoj pravokotni ščit za okroglega, ko so posnemali Etruščane. Ali je bilo etruščansko taborišče tako imenovano, ker je bilo okroglo kot ščit ali je bil njen položaj kot ščit proti [[Galci|Galcem]] na severu, ni gotovo. Rimska kolonija je bila ustanovljena leta 183 pr. n. št. skupaj z Mutino ([[Modena]]); naseljenih je bilo 2000 družin. Parma je bila pomembna kot cestno središče na rimski cesti [[via Aemilia]]. [[Forum]] je bil tam, kjer je danes osrednji Garibaldijev trg. Leta 44 pr. n. št. je bilo mesto uničeno, [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] pa ga je ponovno zgradil. V [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]] je mesto dobilo ime ''Julia'' zaradi svoje zvestobe cesarski hiši. Mesto je pozneje opustošil [[Atila]], ki mu je sledil germanski kralj [[Odoaker]] s svojimi privrženci. Med [[gotska vojna|gotskimi vojnami]] jo je uničil [[Totila]] (ostrogotski kralj in kralj Italije od leta 541 do 552). Bila je del bizantinskega [[Eksarhati na Apeninskem polotoku |eksarhata]] [[Ravenna]] (njeno ime se je spremenilo v ''Chrysopolis'' (zlato mesto, verjetno zaradi cesarske zakladnice) in od 569 je bila del [[Langobardsko kraljestvo|Langobardskega kraljestva]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Parma postala pomembna postaja ob glavni cesti [[via Francigena]], ki je povezovala [[Rim]] s severno Evropo. V naslednjih stoletjih je bilo zgrajenih več [[grad]]ov, bolnišnic in gostišč, ker je vse več [[romar]]jev potovalo skozi Parmo in Fidenzo, sledili so Apeninom, potovali skozi kraje Collecchio, Berceto in Corchia, preden so se čez prelaz Cisa spustili v Toskano in naprej v Rim. === Srednji vek === [[File:Battistero di Parma - Vista Ingresso.jpg|thumb|left|upright|Krstilnica v Parmi, 1196–1270]] Po [[Frankovsko cesarstvo |frankovski]] vladi je Parma postala glavno mesto grofije (774). Tako kot večina severnih italijanskih mest je bila del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je ustvaril [[Karel Veliki]], lokalno pa so vladali njegovi škofje, prvi je bil Guibodus. Pri kasnejših bojih med papeži in cesarstvom je bila Parma običajno članica cesarske stranke. Dva njena škofa sta postala [[protipapež]]a: Càdalo, ustanovitelj stolnice, kot [[protipapež Honorij II.|Honorij II.]] in Guibert kot [[Protipapež Klemen III. |Klemen III.]] Skoraj neodvisna občina je nastala okoli leta 1140; pogodba med Parmo in [[Piacenza|Piacenzo]] iz leta 1149 je prvi dokument občine, ki so jo vodili konzuli<ref>G. Drei, ''Le Carte degli archivi parmensi del secolo XII'' (Parma, 1950) doc. no. 194; the genesis of the Parmesan commune is studied by R. Schumann, "Authority and the commune: Parma, 833–1033", (Parma:Deputazione di storia patria, series 2.2, VIII) 1973.</ref>. Potem ko je kostanški mirovna pogodba (1183) potrdila pravice italijanske skupnosti do samoupravljanja, so dolgoletni prepiri s sosednjimi regijami Reggio Emilia, Piacenza in [[Cremona]] postajali ostrejši, da bi nadzorovali ključno trgovsko pot po reki Pad. Boj med [[gvelfi in gibelini]] je bil tudi značilnost Parme. Leta 1213 je bil njen [[podeštat]] gvelf Rambertino Buvalelli. Potem ko so bili dolgo obdobje privrženci cesarjev, so leta 1248 prevzele nadzor v mestu papežu zveste družine. Mesto je leta 1247/48 oblegal cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], ki je bil premagan v bitki, ki je sledila. === Novi vek === [[File:Parma nel XV secolo.jpg|thumb|Parma v 15. stoletju]] Parma je bila pod nadzorom [[Milano|Milana]] leta 1341. Po krajšem obdobju neodvisnosti pod družino Terzi (1404–1409) je [[Družina Sforza |Sforza]] (1440–1449) s svojimi povezanimi družinami Pallavicino, Rossi, Sanvitale in Da Correggio prevzel oblast. Te so ustvarile nekakšen nov fevdalizem, gradile stolpe in gradove po mestu in na podeželju. Ti fevdi so se razvili v resnično neodvisne države: Landi so vodili gornjo dolino reke Taro od leta 1257 do leta 1682. Pallavicini so se razširili nad vzhodnim delom današnje pokrajine s središčem v Bussetu. Območja Parme so bila izjema za severno Italijo, saj se je njena fevdalna podenota pogosto nadaljevala šele v zadnjih letih. Na primer Solignano je bil v lasti družine Pallavicino do leta 1805, San Secondo pa je pripadal Rossijem do 19. stoletja. [[File:Parma, palazzo della pilotta 01.jpg|right|thumb|Pogled na palačo Pilotta na Trgu miru. Ponovno zgrajen del na desni je bila nekoč cerkev svetega Petra. Veliko luknjo je povzročilo bombardiranje zaveznic.]] Med 14. in 15. stoletjem je bila Parma v središču italijanskih vojn. Bitka pri Fornovu se je odvijala na njenem ozemlju. Francozi so zasedli mesto v letih 1500 do 1521, papeška zasedba je trajala od leta 1512 do 1515. Potem ko so tujce izgnali, je Parma pripadala [[papeška država|papeški državi]] do leta 1545. V tem letu je [[Družina Farnese|farneški]] [[papež Pavel III.]] ločil Parmo in Piacenzo od papeške države in ju dal kot vojvodino svojemu nezakonskemu sinu Pieru Luigu Farneseju, katerega potomci so vladali v Parmi do leta 1731, ko je Antonio Farnese (1679–1731), zadnji moški družine Farnese, umrl. Leta 1594 je bila razglašena ustava, univerza se je okrepila in ustanovljen je bil kolidž za plemiče. Vojna za zmanjšanje moči baronov se je nadaljevala že več let: leta 1612 je bila na osrednjem trgu v Parmi usmrčena Barbara Sanseverino skupaj s šestimi plemiči, ki so jih obtožili, da so se uprli vojvodi. Konec 17. stoletja je po porazu Pallavicinija (1588) in Landija (1682) vojvoda Farnese končno lahko s trdo roko vladal vsemu ozemlju Parme. Palača Sanseverino v [[Colorno|Colornu]] je postala luksuzno poletno prebivališče [[Ferdinando Galli-Bibiena |Ferdinanda Bibiena]] (1657–1743), baročnega arhitekta in slikarja. Londonska pogodba (1718) je določala, da dedič vojvodine Parma in Piacenze postane starejši sin Elizabete Farnese in [[Filip V. Španski|Filipa V.]] [[Karel III. Španski|Don Carlos]]. Leta 1731 je petnajstletni Don Carlos postal Karel I., vojvoda Parme in Piacenze po smrti svojega strica brez otrok Antonia Farneseja. Leta 1734 je Karel I. osvojil kraljestvi Neapelj in Sicilijo, 3. julija 1735 pa je bil kronan kot kralj Neaplja in Sicilije, pri čemer je vojvodstvo v Parmi zapustil bratu [[Filip Parmski |Filipu]] (Filip I. di Borbone-Parma). Vse izjemne umetniške zbirke vojvodskih palač v Parmi, Colornu in Sali Baganzi so bile prenesene v Neapelj. Parma je bila pod vplivom Francije po [[Aachenski mir (1748)|aachenskem miru]] (1748). Postala je sodobna država z odločnim premierjem Guillaumom du Tillotom. Ustvaril je podlago za sodobno industrijo in se boril proti cerkvenim privilegijem. Mesto je živelo v posebnem sijaju: ustanovljeni so bili dvorska knjižnica (Biblioteca Palatina), arheološki muzej, slikarska galerija in botanični vrt skupaj s kraljevsko tiskarno Giambattista Bodonija, ki so mu pomagali bratje Amoretti, uposobljeni in nadarjeni graverji črk. === Sodobnost === [[File:Parma 1832.jpg|thumb|Parma leta 1832]] Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] (1802–1814) je bila Parma pripojena Franciji in postala glavno mesto departmaja Taro. Pod francoskim imenom '''Parme''' je bila 24. aprila 1808 ustvarjena vojvodina (''duché grand-fief de l'Empire'') za Charlesa-Françoisa Lebruna, vojvodo pokrajine Plaisance, cesarskega arhivarja (ukinjena leta 1926). Po obnovi vojvodine Parma na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] 1814–15 pretresi [[Risorgimento|risorgimenta]] (italijanskega združitvenega gibanja) niso imeli plodnih tal v mirnem vojvodstvu. Leta 1847 je po smrti Marije Luize, vojvodinje Parmske, prešla nazaj rodbini [[Bourboni|Burbonov]], ki je bila nazadnje v mestu in jo pustila vdovi, Luizi Mariji iz Berryja. 15. septembra 1859 je rodbina razglasila umik, Parma pa je postala del novoustanovljene dežele Emilije pod Luigijem Carlom Farinijem. S plebiscitom leta 1860 je nekdanje vojvodstvo postalo del enotne [[kraljevina Italija|kraljevine Italije]]. Izguba vloge glavnega mesta je v Parmi povzročila gospodarsko in socialno krizo. Po gradnji železniške povezave s Piacenzo in [[Bologna|Bologno]] leta 1859 ter s Fornovo in Suzzaro leta 1883 je začela ponovno dobivati vlogo industrijskega mesta. Sindikati v mestu so bili zelo močni. Znana je bila splošna stavka, razglašena od 1. maja do 6. junija 1908. Najbolj dramatičen trenutek boja s fašizmom je bil avgusta 1922, ko je režimski uradnik Italo Balbo poskušal vstopiti v priljubljeno četrt Oltretorrente. Državljani so se organizirali in nagnali [[Črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Ta dogodek velja za prvi odpor proti fašizmu v Italiji. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Parma močno središče partizanskega upora. Železniška postaja in ladjedelniški doki so bili cilj bombardiranja zaveznic spomladi leta 1944. Velik del [[Palača Pilotta|palače Pilotta]], ki je nedaleč od železniške postaje, je bil uničen. Poleg tega so zavezniške bombe uničile tudi [[Farnesejevo gledališče]] in del dvorske knjižnice. Poškodovani so bili tudi številni drugi spomeniki: Palazzo del Giardino, cerkvi Steccata in San Giovanni, vojvodska palača, Paganinijevo gledališče in Verdijev spomenik. Med vojno Parma ni bila zelo uničena. 26. aprila 1945 so jo, od leta 1943 do 1945 so jo zasedli Nemci, osvobodili partizanski in [[Brazilska ekspedicijska sila |brazilska ekspedicijska vojska]]. <ref>{{navedi splet |url=http://www.pitoresco.com/historia/guerra/guerra01.htm |title=Mapa da рrea de operaушes |publisher=Pitoresco.com |date= |accessdate=2009-05-06 |archive-date=2008-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080410190514/http://www.pitoresco.com/historia/guerra/guerra01.htm |url-status=dead }}</ref> == Geografija == [[File:Parma Opera e Biciclette.jpg|thumb|Kiosk blizu gledališča Regio]] Parma leži v severni Italiji, v zahodnem delu Emilije, med [[Apenini]] in [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Mesto deli reka Parma na dva dela, v pritok reke Pad se tik pred vstopom v središče starega mestnega jedra izliva Baganza. Parma je hudourniška reka, ki pozimi povzroča hude poplave, poleti pa je suha. Na začetku 18. stoletja so reko omejili z visokimi zidovi, omrežje ''lungoparma'', ki zagotavljajo mestu stalen profil. Poplavno varnost so Parmi zagotovili s hidrogeološkimi ukrepi. V letu 2005 je bil ustvarjen prelivni bazen, nekaj kilometrov južno od središča mesta, v Maranu. Poplava lahko doseže 12 milijonov kubičnih metrov vode: to je največji rezervoar v regiji, ki med poplavami dejansko postane tretje jezero. Sestavljajo jo pregrada, dolga 260 metrov in visoka 24 m. <ref> [http://www.agenziapo.it/news/allegati/2005/Comunicato%20n.31-05.doc|titolo= La cassa di espansione del torrente Parma|accesso=29 dicembre 2010|data=26 novembre 2005]</ref> Ozemlje je v celoti ravno, dve reki sta del meje: na zahodu reka Taro in vzhodno reka Enza, ki označuje tudi mejo s sosednjo [[Reggio Emilia (pokrajina) |pokrajino Reggio Emilia]]. Vznožje parmskih Apeninov je približno 15 kilometrov južno, zunaj občine, v sosednjih občinah Traversetolo, Lesignano de 'Bagni, Langhirano, Fellino, Sala Baganza in Collecchio. === Naselja === Alberi, Baganzola, Bedonia, Beneceto, Borgo Val di Taro, Botteghino, Ca'Terzi, Calestano, Carignano, Carpaneto, Cartiera, Casalbaroncolo, Casalora di Ravadese, Casaltone, Case Capelli, Case Cocconi, Case Crostolo, Case Nuove, Case Rosse, Case Vecchie, Casino dalla Rosa, Casagnola, Castelletto, Castelnovo, Cervara, Chiozzola, Coloreto, Corcagnano, Eia, Fontanini, Fontanellato, Gaione, Ghiaiata Nuova, Il Moro, La Catena, La Palazzina, Malandriano, Marano, Marore, Martorano, Molino di Malandriano, Osteria San Martino, Panocchia, Paradigna, Pedrignano, Pilastrello, Pizzolese, Ponte, Porporano, Pozzetto Piccolo, Quercioli, Ravadese, Ronco Pascolo, Rosa, San Pancrazio, San Prospero, San Ruffino, San Secondo, Sissa, Soragna, Tizzano Val Parma, Valera, Viarolo, Viazza, Vicofertile, Vicomero, Vigatto, Vigheffio, Vigolante. == Demografija == 1. januarja 2016 je bilo v Parmi 192.836 prebivalcev, 47,64 % moških in 52,36 % žensk.<ref>ISTAT [http://demo.istat.it/pop2016/index1.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170206162518/http://www.demo.istat.it/pop2016/index1.html |date=2017-02-06 }}</ref> Mladoletnih oseb (otroci, stari 18 let in mlajši) je bilo skupaj 16,46 %, upokojencev 22,64 %. Med letoma 2002 in 2016 se je število prebivalstva v Parmi povečalo za 17,72 %, medtem ko se je v celotni Italiji povečalo za 6,45 %. 1. januarja 2016 je bilo 84,09 % prebivalcev Italijanov. Največja tuja skupina je iz drugih delov Evrope (Moldavija, Romunija, Albanija in Ukrajina), iz Afrike, južno od Sahare, (Gana, Nigerija in Slonokoščena obala 1,81 %), severne Afrike (Maroko in Tunizija 1,46 %) in Filipinov 1,33 %. === Podnebje === V Parmi je povprečna letna temperatura med 9 in 17 °C, letna količina padavin pa 777 milimetrov. Podatki izhajajo iz vremenske postaje na univerzi v središču mesta. Parma ima vlažno subtropsko podnebje s štirimi sezonami in hude celinske vplive zaradi notranjega položaja mesta. == Znamenitosti == [[File:San Giovanni Evangelista.JPG|thumb|Poznomanieristična fasada cerkve svetega Janeza Evangelista, Simone Moschino (1604), s kipi Giambattista Carre da Bissoneja<ref>[https://web.archive.org/web/20060511092724/http://www.cattedrale.parma.it/page.asp?IDData=15931&IDCategoria=514&IDSezione=2385 'Duomo Parma: La Città"].</ref> ]] [[File:Parma-sanfrancesco01.jpg|thumb|Pročelje cerkve svetega Frančiška, ki je bila mestna ječa]] === Cerkve === * '''[[stolnica v Parmi]]''': [[romanska arhitektura|romanska]] cerkev iz 12. stoletja s kipi Benedetta Antelamija in freska iz 16. stoletja, mojstrovina Antonia da [[Correggio|Correggia]]; * '''[[Krstilnica v Parmi|krstilnica]]''', graditi jo je leta 1196 začel Antelami, stoji ob stolnici; * '''[[Cerkev svetega Janeza Evangelista, Parma|cerkev svetega Janeza Evangelista]]''': opatijska cerkev, prvotno zgrajena v 10. stoletju za apsido stolnice, obnovljena leta 1498 in 1510. Ima poznomanieristično pročelje in zvonik, ki ga je zasnoval Simone Moschino. Kupola ima freske z vplivno [[renesansa|renesančno]] mojstrovino: ''Videnje svetega Janeza Evangelista'' (1520–1522), ki jo je naredil Correggio, in napoveduje iluzionistično perspektivo stropa. [[Križni hodnik]] in knjižnica sta prav tako pomembna; * ''bazilika svete Marije iz Steccate''; * ''cerkev svetega Pavla'': (11. stoletje) nekdanji benediktinski samostan s Correggievimi freskami v sobi svetega Pavla (1519–1520) in dela Alessandra Araldija; * ''cerkev svetega Frančiška iz Prata'': (13. stoletju) [[gotska arhitektura|gotska]] cerkev je bila v napoleonskem obdobju zapor, in to vse do 1990-ih let, ko je bilo odprtih 16 oken na pročelju. V oratoriju so freske Michelangela Anselmija in Francesca Rondani; * ''cerkev svetega Križa'': romanska cerkev (12. stoletje) z glavno in dvema stranskima ladjama s polkrožno [[apsida|apsido]]. Obnovljena je bila leta 1415 in ponovno v letih 1635–1666. Freske v ladji so delo Giovannija Marie Contija, Francesca Retija in Antonia Lombardija; * ''cerkev svetega Groba'': zgrajena je bila leta 1275 nad že obstoječo versko stavbo, notranjost je bila večinoma prenovljena leta 1506, 1603 in končno leta 1701. Baročni zvonik je bil zgrajen leta 1616, zvonovi so bili končani leta 1753. Zraven je bil samostan (1493–1495) rednih kanonikov Laterana; * ''cerkev svete Marije v mestni četrti'' (1604–1619) ima značilen šesterokotni tloris; kupola je okrašena s freskami Piera Antonia Bernabeia in učencev; * ''cerkev svetega Roka'' je iz poznobaročnega obdobja in je bila leta 1754 obnovljena in posvečena enemu od svetnikov zaščitnikov Parme. === Palače === * '''[[palača Pilotta]]''' (1583): v njej so akademija za likovno umetnost umetniške šole iz Parme, dvorska knjižnica, [[Narodna galerija, Parma|Narodna galerija]], arheološki muzej, Bodonijev muzej [6] in Farnesejevo gledališče; * ''palača z vrtom'' (Palazzo del Giardino), zgrajena leta 1561 za vojvodo Ottavia Farneseja, ki jo je zasnoval Jacopo Barozzi da Vignola. Zgrajena na kraju nekdanjega Sforzejevega gradu, je bil razširjen v 17. in 18. stoletju. Vključuje palačo Eucheria Sanvitaleja z zanimivimi dekoracijami iz 16. stoletja, pripisane Gianfrancescu d'Agrateju, in Parmigianinovimi freskami. Dodan je vojvodski park. Leta 1749 je bil vrt spremenjen v [[Francoski park |francoskem slogu]]; * ''mestna hiša'' (Palazzo del Comune), zgrajena leta 1627; * ''guvernerjeva palača'' (Palazzo del Governatore) iz 13. stoletja; * 'škofovska palača'' (1055); * ''stara bolnišnica'' (Ospedale Vecchio), zgrajena je bila leta 1250 in pozneje obnovljena v renesančnem slogu. Zdaj je sedež državnega arhiva in mestne knjižnice. === Drugo === * '''[[Farnesejevo gledališče]]''' je bilo zgrajeno leta 1618–1619, Giovan Battista Aleotti, popolnoma v lesu. Naročil ga je vojvoda Ranuccio I. za obisk [[Cosimo I. Medičejski |Cosima I. Medičejskega]]. * ''Citadela'', velika trdnjava, postavljena v 16. stoletju po naročilu vojvode Alessandra Farneseja, blizu starega obzidja. * ''Pons Lapidis'' (znan tudi kot Rimski most ali Teoderikov most), rimska kamnita struktura iz časa vladavine Avgusta. * ''Orto Botanico di Parma'' je botanični vrt, ki ga vzdržuje Univerza v Parmi. * ''Teatro Regio'' (Kraljevo gledališče), ki ga je med letoma 1821-1829 zgradil Nicola Bettoli. Ima neoklasičistično fasado in verando z dvojnim oknom. To je mestna operna hiša. * ''Avditorij [[Niccolò Paganini|Niccola Paganinija]]'' je zasnoval Renzo Piano. * ''Muzejska hiša [[Arturo Toscanini|Arturja Toscaninija]]'', v kateri se je rodil slaven glasbenik. * ''Lombardijski muzej'' predstavlja ugledno zbirko umetnostnih in zgodovinskih predmetov o Marii Luigii Habsburški in njenem prvem možu [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]]. Muzej hrani tudi pomembna dela in dokumente o vojvodini Parma v 18. in 19. stoletju. == Kuhinja == Parma je znana po svoji hrani in bogati gastronomski tradiciji: sir parmezan ([[Parmigiano Reggiano]], ki ga izdelujejo v Reggiu Emiliji), parmski pršut ([[Pršut|Prosciutto di Parma]]). Znana je tudi po polnjenih testeninah, kot so tortelini (''tortelli d'erbetta'') in anolinih, napolnjenih z mesom (''anolini in brodo''). Leta 2004 je Parma postala sedež Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Ima tudi dve prehranski multinacionalki, [[Skupina Barilla|Barilla]] in [[Parmalat]], ter razvija prehranski turizem, ki ga zastopata Parma Golosa in Food Valley. <gallery> File:Parmigiano_reggiano_piece.jpg|Parmigiano-Reggiano, pravi "parmezan" File:Prosciutto_di_Parma_-_affettato2.jpg|Prosciutto di Parma (parmski pršut) File:Tortelli d'erbetta.jpg|Tortelli d'erbetta (tortelini z zelišči) File:Anolini in brodo.jpg|Anolini in brodo (anolini v juhi) </gallery> == Mednarodne povezave == Parma je pobratena z: *{{flagicon|PRC}} Shijiazhuang, [[Kitajska]] *{{flagicon|SVN}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref name="Ljubljana twinnings">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|title=Medmestno in mednarodno sodelovanje|accessdate=2013-07-27|work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City)|language=slovenščina|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|archivedate=26 June 2013|df=dmy-all}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Tours]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} [[Worms]], [[Nemčija]] *{{flagicon|HUN}} [[Szeged]], [[Madžarska]] *{{flagicon|FRA}} Bourg-en-Bresse, Francija *{{flagicon|CAN}} Moncton, [[Kanada]] ==Pomembni ljudje== [[File:Correggio 010.jpg|thumb|Detajl Correggieve freske v ''Sobi svetega Pavla'']] ===Slikarji in kiparji=== * Michelangelo Anselmi, slikar, rojen v Toskani * Benedetto Antelami, arhitekt in kipar * Alessandro Araldi, slikar * Sisto Badalocchio, slikar * Jacopo Bertoia, znan tudi kot Giacomo Zanguidi ali Jacopo Zanguidi ali Bertoja, slikar * Amedeo Bocchi, slikar * Giovanni Federico Bonzagni, medaljist * Giulio Carmignani, slikar * Oreste Carpi, slikar * Antonio da [[Correggio]] (Antonio Allegri), rojen v Correggiu (Reggio Emilia), slikar * Francesco Marmitta, slikar * Filippo Mazzola, slikar * Francesco Mazzola, znan kot [[Parmigianino]], slikar * Girolamo Mazzola Bedoli, slikar * Giovanni Maria Francesco Rondani, slikar * Bartolomeo Schedoni, slikar === Drugi=== * Odoardo Farnese * Aleksander Farnese, parmski vojvoda, vojaški poveljnik * Franco Nero, igralec * [[Niccolò Paganini]], skladatelj, pokopan v Parmi * [[Arturo Toscanini]], dirigent * [[Giuseppe Verdi]], skladatelj == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Parma}} * [http://www.skylinewebcams.com/en/webcam/italia/emilia-romagna/parma/piazza-garibaldi.html Live-streaming webcam on Garibaldi Square] * [https://maps.google.com/maps?ll=44.798769,10.323372&spn=0.086441,0.158838&t=k&hl=en Parma's view from satellite (Google Earth)] * [https://web.archive.org/web/20040308234335/http://www.comune.parma.it/tourvirtuale/index.html 360° photos of City of Parma] * [http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=11&ref_genre=&ref_item=22 Video Introduction to Parma and the Parmigiano Reggiano] * [http://italiantourism.us/italy-travel-guide/emilia-romagna-sightseeing/#parma Video Brief History of Parma] *[http://www.efsa.europa.eu/ The European Food Safety Authority Website] * [http://www.paesaggioitaliano.eu/gallery/parma/index.php Photo Gallery by Leonardo Bellotti] {{it icon}} * [https://archive.today/20130817160501/http://thecampanileproject.org/campanile/index.php/emilia-romagna/parma Parma on The Campanile Project] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Parma| ]] {{normativna kontrola}} ss5d11uvwwi1stqacux6bts6p68sw75 0 444695 6721332 6640400 2026-07-29T00:25:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721332 wikitext text/x-wiki [[File:Antwerp diamond district - shops.jpg|thumb|right|250px|Trgovine z diamanti]] [[File:Antwerp diamond district - street view.jpg|thumb|right|250px|Okrožje diamantov]] '''Antwerpensko okrožje diamantov''', znano tudi kot '''Diamantna četrt''' (''Diamantkwartier''), imenovano ''Square Mile'' <ref>[https://books.google.com/books?id=9i0bPHB6HdMC ''Organized Crime: Culture, Markets and Policies'' By J. M. Nelen, p90]</ref>, je območje v mestu [[Antwerpen]] v [[Belgija|Belgiji]]. Sestavljeno je iz več kvadratnih blokov, ki pokrivajo površino ene kvadratne milje. Leta 2012 je več kot 84 % surovih [[diamant]]ov na svetu prišlo v to okrožje, zato je to največji diamantni predel na svetu s prometom v višini 54 milijard dolarjev. <ref name=NYT11512>{{navedi novice|title=An Industry Struggles to Keep Its Luster|url=https://www.nytimes.com/2012/11/06/world/europe/antwerps-diamond-industry-tries-to-keep-its-luster.html|accessdate=November 6, 2012|newspaper=The New York Times|date=November 5, 2012|author=John Tagliabue}}</ref> Za več kot 16 milijard dolarjev poliranih diamantov vsako leto potuje po okrožju. 380 delavnic uporablja 1500 podjetij. Je pa tudi 3500 posrednikov, trgovcev in brusilcev diamantov. Na območju so ''Antwerpensko svetovno diamantno središče'' in štiri borze <ref>[https://books.google.com/books?id=8URgMdQnIikC ''Minerals Yearbook 2008: Area Reports, International, Europe and Central Eurasia, Volume 3'', By Interior Department (COR)]</ref>, tudi ''Diamond Club Antwerp'' in ''Beurs voor Diamanthandel'', ki ju je ustanovila Hasidijska brusilnica, ''Antwerpsche Diamantkring'' in ''Vrije Diamanthandel''. V soseski prevladujejo [[Judje]], [[Džainizem|džainistični]] Indijci, [[Maronitska cerkev|maronitski]] libanonski kristjani in [[Armenci|armenski]] trgovci, znani kot brusilci. <ref name=autogenerated1>[http://virtualglobetrotting.com/map/antwerp-diamond-district/ Antwerp Diamond District]. Virtual Globetrotting (2007-03-31). Retrieved on 2011-06-02.</ref><ref>[https://www.theguardian.com/world/2009/jun/23/diamond-gems-trade-antwerp-belgium Recession takes the sparkle out of Antwerp's diamond quarter | World news]. The Guardian. Retrieved on 2011-06-02.</ref> Več kot 80 % judovskega prebivalstva v Antwerpnu deluje v trgovini z diamanti; [[jidiš]] je bil v preteklosti glavni jezik trgovine z diamanti. <ref>[http://www.sacred-destinations.com/belgium/antwerp-jewish-quarter.htm Jewish Quarter and Diamond Quarter - Antwerp, Belgium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180812151723/http://www.sacred-destinations.com/belgium/antwerp-jewish-quarter |date=2018-08-12 }}. Sacred-destinations.com. Retrieved on 2011-06-02.</ref> Ob sobotah ne delajo. == Območje == Okrožje diamantov je v bližini glavne postaje (''Antwerp Centraal'') in nekaj minut hoje od glavne nakupovalne ulice v Meiru. Antwerpenski [[živalski vrt]] je tudi blizu. Okoli okrožja so številne restavracije, bari in kavarne. Restavracije so: hiša Ho Chan (kitajska), San Remo in pivnica Da Vinci. Bari so: Beer Central (z več kot 200 vrstami piva), Kelly's Irish Pub, kavarna Del Rey. == Zgodovina == Antwerpen je bil središče trgovanja z diamanti od 15. stoletja. <ref>{{navedi splet|url=https://buendia.travel/amberes|title=Amberes y los diamantes|access-date=January 16, 2018|last=|first=|date=|work=|publisher=Buendía Tours|location=|language=es|quote=|archive-date=2018-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117012112/https://www.buendiatours.com/que-ver-en-belgica/que-ver-en-amberes/amberes-y-los-diamantes.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.libremercado.com/2016-05-21/en-el-corazon-del-barrio-de-los-diamantes-de-amberes-1276574380/ |title=En el corazón del barrio de los diamantes de Amberes |access-date=January 16, 2018 |last=Rincón |first=David Alonso |date=May 21, 2016 |work=Libre Mercado |publisher=Libertad Digital |location= |language=es |quote= }}</ref> Lodewyk van Berken je leta 1456 izumil novo obliko orodja za poliranje diamantov ''scaif'' (polirno kolo z mešanico oljčnega olja in diamantnega prahu), ki je omogočilo ustvarjanje stereotipnega bleščečega, večplastnega diamanta. Postali so zanimivi za evropsko plemstvo in so v Antwerpen privabili druge obrtnike. <ref>{{navedi knjigo |author=Edward Jay Epstein |year=1982 |publisher=Hutchinson |isbn=0091476909 |pages=272 |title=The Diamond Invention}}</ref> [[Karel Drzni]] je naročil, da so mu odrezali in spolirali [[florentinski diamant]]. V 1890-ih je bila v Antwerpnu ustanovljena diamantna industrija družinskih trgovcev in proizvajalcev diamantov, ki so prišli iz Amsterdama na Nizozemskem. Od poznega 20. stoletja so v mestni trgovini z diamanti pomembni indijski in armenski trgovci z diamanti. Nekatere slavne armenske družine so Artinci, Arslanci, Aslanci, Barsamci in Osganci. <ref>{{Navedi splet |url=http://agbu.org/news-item/the-armenian-of-belgium-an-uninterrupted-presence-since-the-4th-century/ |title=THE ARMENIAN OF BELGIUM: AN UNINTERRUPTED PRESENCE SINCE THE 4TH CENTURY |accessdate=2018-01-27 |archive-date=2017-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170912234553/https://agbu.org/news-item/the-armenian-of-belgium-an-uninterrupted-presence-since-the-4th-century/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[https://web.archive.org/web/20110823111716/http://www.allaboutgemstones.com/antwerp_diamond_bourses.html Map of district] [[Kategorija:Antwerpen|*]] [[Kategorija:Gospodarstvo Belgije]] eacw8g9del8briq1eiwozblpw93ljcl 0 450874 6721189 6721088 2026-07-28T13:01:16Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ dp 6721189 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tajpana | official_name = Comune di Taipana / Tipajski Komun | native_name = Taipana | image_skyline = Chiesa Monteaperta.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Cerkev v Viskorši | image_shield =Taipana-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Taipana_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 15 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 20 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(11,140)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] (UD) | frazioni = Karnahta (Cornappo), Debeliš (Debellis), [[Viskorša]] (Monteaperta), [[Brezje, Benečija|Brézje]] (Montemaggiore), Ponte Sambo, Pleštišče (Platischis), [[Prosnid]] (Prossenicco) | mayor_party = državljanska lista | mayor = Alan Cecutti | population_demonym = Tajpanci (Tipanci) | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Sveti Jožef]] in [[Sveti Matija]] | day = 19. marec | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official|http://www.comune.taipana.ud.it/}} | footnotes = }} '''Tajpana'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Venetian Slovenia|last=Lavo|first=Čermelj|publisher=Yugoslav Institute for International Affairs|year=1946|url=https://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2459_venetslovn/sr_2459_venetslovn.pdf|format=PDF}}</ref>({{jezik-it|Taipana}}, [[tersko narečje]] ''Tipana''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Nons furlans di lûc = Nomi friulani di luogo|last=Franco|first=Finco|publisher=Società Filologica Friulana|year=2004|url=https://opac.filologicafriulana.it/ricerca/dettaglio/nons-furlans-di-luc-nomi-friulani-di-luogo-repertorio-toponimico-italianofriulan/3264|format=PDF|language=it,fur|access-date=2026-04-24|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004031035/https://opac.filologicafriulana.it/ricerca/dettaglio/nons-furlans-di-luc-nomi-friulani-di-luogo-repertorio-toponimico-italianofriulan/3264|url-status=dead}}</ref>, {{jezik-fur|Taipane}}<ref name=":0" />) je občina s {{IT|p}} prebivalci<ref name="IT-P"/> ({{IT|y}}) v severovzhodni [[Italija|Italiji]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], ki je del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]] ob meji s Slovenijo. Nahaja se na nadmorski višini 478 m; skozi občino in naselje teče potok [[Karnahta]] (''Cornappo'', ''Cuarnap''). Meji na [[Slovenija|slovenski]] [[občina Kobarid|občini Kobarid]], sicer pa še na italijanske občine Beneške Slovenije – [[Bardo]], [[Neme]], [[Fojda]] in [[Ahten]]. Od [[Trst]]a je oddaljena okrog 80 km, od [[Videm,_Italija|Vidma]] pa okrog 20 km. Občina obsega površino {{IT|a}} km².<ref name="IT-A"/> Po popisu leta 1971 se je 92,9% prebivalcev po narodnosti opredelilo za [[Slovenci|Slovence]]<ref>Lokar A. e Thomas L., ''Socioeconomic Structure of the Slovene. Population in Italy.'', in ''Papers in Slovene Studies, Society for Slovene.'', New York, 1977.</ref>. == Zgodovina == Leta 1077 je območje postalo del novoustanovljenega [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], ki so ga vodili [[Seznam_oglejskih_škofov_in_patriarhov|Oglejski patriarhi]]. Prvi pisni vir, ki omenja kraj Tajpana (Taypana) je notarska listina iz 20. julija 1320 nastala v prafarni cerkvi v Nemah, v Kateri se ugotavlja: "Presentibus ... Leonardus filius Marini de Taypana. .. medietas vertat presbyero ... “ v navedeni cerkvi. Od leta 1351 je bila posest kot fevd v rokah [[Habsburžani|Habsburžanov]] oziroma vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta II. Avstrijskega]]. Leta 1353 je izpričana prva cerkev v Tajpani posvečena Svetemu Jožefu. Ta cerkev je bila popolnoma uničena v potresu leta 1511, nakar so postavili novo cerkev. Leta 1420 so Habsburžani v vojni z [[Beneška republika|Beneško republiko]] izgubili večji del Furlanije vključujoč območje Tajpane; območje so Benečani vključili v tako imenovano ''Ozemlje Terraferma''. Po zasedbi [[Napoleon]]ovih čet in po sklenjenem miru leta 1797 v [[Campoformijski mir|Campo Formio]], je območje pripadlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]] v okviru [[Lombardsko-beneško_kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]]. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost leta 1866, je bilo območje priključeno novi [[Risorgimento|Kraljevini Italiji]]. Zgodovina občine Tajpana je vezana na prafaro [[Neme]] in [[Taržizem]] vse do ustanovitve samostojne župnije leta 1896. Zadnja leta druge svetovne vojne je na območju občine delovalo odporniško gibanje – furlanske partizanske Brigade Garibaldi in Brigade Osoppo.<ref>Primo Cresta, ''Un partigiano dell'Osoppo al confine orientale'', Del Bianco Editore, 1969.</ref> [[Slika:Monteaperta chiesa1.jpg|thumb|left|Farna cerkev v Viskorši]] [[Slika:Cornappo_Debellis.jpg|thumb|left|Pokrajina ob hudourniškem potoku Karnahta]] [[Slika:Prossenicco,_panorama.jpg|thumb|left|Vas [[Prosnid]]]] [[Slika:Monteaperta_et_palazzo_Cobai.jpg|thumb|left|Vas [[Brezje, Benečija|Brezje]] v Benečiji]] [[Slika:MonteapertaViskorsa.jpg|thumb|right|Dvojezična topografska oznaka (v italijanščini in [[terskem narečju]] <ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Finco|first=Franco|last2=Melchior|first2=Luca|date=2022-07-26|title=‘Toponimi esposti’ in lingua minoritaria nella regione Friuli Venezia Giulia: Tra normalizzazione e autopercezione|url=https://journals.sub.uni-hamburg.de/apropos/de/article/view/1924/1767|format=PDF|magazine=apropos [Perspektiven auf die Romania]|language=it|issue=8|pages=119–152|doi=10.15460/apropos.8.1924|issn=2627-3446|access-date=2026-04-24}}</ref>)]] == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2017 text:2017 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2638 bar:1881 from: 0 till:2800 bar:1901 from: 0 till:3255 bar:1911 from: 0 till:3700 bar:1921 from: 0 till:3597 bar:1931 from: 0 till:3401 bar:1936 from: 0 till:3023 bar:1951 from: 0 till:2841 bar:1961 from: 0 till:2258 bar:1971 from: 0 till:1251 bar:1981 from: 0 till:936 bar:1991 from: 0 till:777 bar:2001 from: 0 till:715 bar:2017 from: 0 till:611 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2638 fontsize:XS text: 2638 shift:(-8,5) bar:1881 at:2800 fontsize:XS text: 2800 shift:(-8,5) bar:1901 at:3255 fontsize:XS text: 3255 shift:(-8,5) bar:1911 at:3700 fontsize:XS text: 3700 shift:(-8,5) bar:1921 at:3597 fontsize:XS text: 3597 shift:(-8,5) bar:1931 at:3401 fontsize:XS text: 3401 shift:(-8,5) bar:1936 at:3023 fontsize:XS text: 3023 shift:(-8,5) bar:1951 at:2841 fontsize:XS text: 2841 shift:(-8,5) bar:1961 at:2258 fontsize:XS text: 2258 shift:(-8,5) bar:1971 at:1251 fontsize:XS text: 1251 shift:(-8,5) bar:1981 at:936 fontsize:XS text: 936 shift:(-8,5) bar:1991 at:777 fontsize:XS text: 777 shift:(-8,5) bar:2001 at:715 fontsize:XS text: 715 shift:(-8,5) bar:2017 at:611 fontsize:XS text: 611 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Tajpana |Severovzhod = [[Bardo]] |Vzhod = [[Kobarid]] |Jugovzhod = [[Kobarid]] |Jug = [[Ahten]] - [[Fojda]] |Jugozahod = [[Neme]] |Zahod = [[Bardo]] |Sever = [[Bardo]] |Severozahod = [[Bardo]] }} ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Terska dolina]] *[[Beneška Slovenija]] {{Zbirka|Category:Taipana|Tajpana}} {{Province of Udine}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} litoikiixulnqlqvvba0t39zjpbcext 6721191 6721189 2026-07-28T13:03:10Z Ljuba24b 92351 /* Glej tudi */ zp 6721191 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tajpana | official_name = Comune di Taipana / Tipajski Komun | native_name = Taipana | image_skyline = Chiesa Monteaperta.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Cerkev v Viskorši | image_shield =Taipana-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Taipana_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 15 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 20 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(11,140)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] (UD) | frazioni = Karnahta (Cornappo), Debeliš (Debellis), [[Viskorša]] (Monteaperta), [[Brezje, Benečija|Brézje]] (Montemaggiore), Ponte Sambo, Pleštišče (Platischis), [[Prosnid]] (Prossenicco) | mayor_party = državljanska lista | mayor = Alan Cecutti | population_demonym = Tajpanci (Tipanci) | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Sveti Jožef]] in [[Sveti Matija]] | day = 19. marec | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official|http://www.comune.taipana.ud.it/}} | footnotes = }} '''Tajpana'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Venetian Slovenia|last=Lavo|first=Čermelj|publisher=Yugoslav Institute for International Affairs|year=1946|url=https://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2459_venetslovn/sr_2459_venetslovn.pdf|format=PDF}}</ref>({{jezik-it|Taipana}}, [[tersko narečje]] ''Tipana''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Nons furlans di lûc = Nomi friulani di luogo|last=Franco|first=Finco|publisher=Società Filologica Friulana|year=2004|url=https://opac.filologicafriulana.it/ricerca/dettaglio/nons-furlans-di-luc-nomi-friulani-di-luogo-repertorio-toponimico-italianofriulan/3264|format=PDF|language=it,fur|access-date=2026-04-24|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004031035/https://opac.filologicafriulana.it/ricerca/dettaglio/nons-furlans-di-luc-nomi-friulani-di-luogo-repertorio-toponimico-italianofriulan/3264|url-status=dead}}</ref>, {{jezik-fur|Taipane}}<ref name=":0" />) je občina s {{IT|p}} prebivalci<ref name="IT-P"/> ({{IT|y}}) v severovzhodni [[Italija|Italiji]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], ki je del italijanske dežele [[Furlanija - Julijska krajina]] ob meji s Slovenijo. Nahaja se na nadmorski višini 478 m; skozi občino in naselje teče potok [[Karnahta]] (''Cornappo'', ''Cuarnap''). Meji na [[Slovenija|slovenski]] [[občina Kobarid|občini Kobarid]], sicer pa še na italijanske občine Beneške Slovenije – [[Bardo]], [[Neme]], [[Fojda]] in [[Ahten]]. Od [[Trst]]a je oddaljena okrog 80 km, od [[Videm,_Italija|Vidma]] pa okrog 20 km. Občina obsega površino {{IT|a}} km².<ref name="IT-A"/> Po popisu leta 1971 se je 92,9% prebivalcev po narodnosti opredelilo za [[Slovenci|Slovence]]<ref>Lokar A. e Thomas L., ''Socioeconomic Structure of the Slovene. Population in Italy.'', in ''Papers in Slovene Studies, Society for Slovene.'', New York, 1977.</ref>. == Zgodovina == Leta 1077 je območje postalo del novoustanovljenega [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], ki so ga vodili [[Seznam_oglejskih_škofov_in_patriarhov|Oglejski patriarhi]]. Prvi pisni vir, ki omenja kraj Tajpana (Taypana) je notarska listina iz 20. julija 1320 nastala v prafarni cerkvi v Nemah, v Kateri se ugotavlja: "Presentibus ... Leonardus filius Marini de Taypana. .. medietas vertat presbyero ... “ v navedeni cerkvi. Od leta 1351 je bila posest kot fevd v rokah [[Habsburžani|Habsburžanov]] oziroma vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta II. Avstrijskega]]. Leta 1353 je izpričana prva cerkev v Tajpani posvečena Svetemu Jožefu. Ta cerkev je bila popolnoma uničena v potresu leta 1511, nakar so postavili novo cerkev. Leta 1420 so Habsburžani v vojni z [[Beneška republika|Beneško republiko]] izgubili večji del Furlanije vključujoč območje Tajpane; območje so Benečani vključili v tako imenovano ''Ozemlje Terraferma''. Po zasedbi [[Napoleon]]ovih čet in po sklenjenem miru leta 1797 v [[Campoformijski mir|Campo Formio]], je območje pripadlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]] v okviru [[Lombardsko-beneško_kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]]. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost leta 1866, je bilo območje priključeno novi [[Risorgimento|Kraljevini Italiji]]. Zgodovina občine Tajpana je vezana na prafaro [[Neme]] in [[Taržizem]] vse do ustanovitve samostojne župnije leta 1896. Zadnja leta druge svetovne vojne je na območju občine delovalo odporniško gibanje – furlanske partizanske Brigade Garibaldi in Brigade Osoppo.<ref>Primo Cresta, ''Un partigiano dell'Osoppo al confine orientale'', Del Bianco Editore, 1969.</ref> [[Slika:Monteaperta chiesa1.jpg|thumb|left|Farna cerkev v Viskorši]] [[Slika:Cornappo_Debellis.jpg|thumb|left|Pokrajina ob hudourniškem potoku Karnahta]] [[Slika:Prossenicco,_panorama.jpg|thumb|left|Vas [[Prosnid]]]] [[Slika:Monteaperta_et_palazzo_Cobai.jpg|thumb|left|Vas [[Brezje, Benečija|Brezje]] v Benečiji]] [[Slika:MonteapertaViskorsa.jpg|thumb|right|Dvojezična topografska oznaka (v italijanščini in [[terskem narečju]] <ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Finco|first=Franco|last2=Melchior|first2=Luca|date=2022-07-26|title=‘Toponimi esposti’ in lingua minoritaria nella regione Friuli Venezia Giulia: Tra normalizzazione e autopercezione|url=https://journals.sub.uni-hamburg.de/apropos/de/article/view/1924/1767|format=PDF|magazine=apropos [Perspektiven auf die Romania]|language=it|issue=8|pages=119–152|doi=10.15460/apropos.8.1924|issn=2627-3446|access-date=2026-04-24}}</ref>)]] == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2017 text:2017 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:2638 bar:1881 from: 0 till:2800 bar:1901 from: 0 till:3255 bar:1911 from: 0 till:3700 bar:1921 from: 0 till:3597 bar:1931 from: 0 till:3401 bar:1936 from: 0 till:3023 bar:1951 from: 0 till:2841 bar:1961 from: 0 till:2258 bar:1971 from: 0 till:1251 bar:1981 from: 0 till:936 bar:1991 from: 0 till:777 bar:2001 from: 0 till:715 bar:2017 from: 0 till:611 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:2638 fontsize:XS text: 2638 shift:(-8,5) bar:1881 at:2800 fontsize:XS text: 2800 shift:(-8,5) bar:1901 at:3255 fontsize:XS text: 3255 shift:(-8,5) bar:1911 at:3700 fontsize:XS text: 3700 shift:(-8,5) bar:1921 at:3597 fontsize:XS text: 3597 shift:(-8,5) bar:1931 at:3401 fontsize:XS text: 3401 shift:(-8,5) bar:1936 at:3023 fontsize:XS text: 3023 shift:(-8,5) bar:1951 at:2841 fontsize:XS text: 2841 shift:(-8,5) bar:1961 at:2258 fontsize:XS text: 2258 shift:(-8,5) bar:1971 at:1251 fontsize:XS text: 1251 shift:(-8,5) bar:1981 at:936 fontsize:XS text: 936 shift:(-8,5) bar:1991 at:777 fontsize:XS text: 777 shift:(-8,5) bar:2001 at:715 fontsize:XS text: 715 shift:(-8,5) bar:2017 at:611 fontsize:XS text: 611 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Tajpana |Severovzhod = [[Bardo]] |Vzhod = [[Kobarid]] |Jugovzhod = [[Kobarid]] |Jug = [[Ahten]] - [[Fojda]] |Jugozahod = [[Neme]] |Zahod = [[Bardo]] |Sever = [[Bardo]] |Severozahod = [[Bardo]] }} ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Terska dolina]] *[[Beneška Slovenija]] == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Taipana}} {{Province of Udine}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} a8s1f8qtrhnx1tm7a68mvpp8pqhbuws 0 451023 6721335 6506072 2026-07-29T03:05:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Arhipelag Chiloé | native_name = Archipiélago de Chiloé | official_name = | settlement_type = | image_skyline = Castro, Chile - panoramio (16).jpg | imagesize = <!-- for images under 220px and leave off px part --> | image_alt = | image_caption = [[Castro, Čile|Castro]] | image_flag = | flag_size = | flag_alt = | image_shield = | shield_size = 150px | shield_alt = | motto = | image_map = Archipiélago de Chiloé-blank.PNG | mapsize = | map_alt = | map_caption = | coordinates_region = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flag|Čile}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Los Lagos | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Chiloé | seat_type = glavno mesto | seat = Castro | area_total_km2 = 9181 | area_note = (1,21% Čila) | population_as_of = | population_footnotes = | population_total = 154.766 | population_note = | population_density_km2 = auto <!-- demographics (section 1) --> | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = <!-- etc., up to demographics1_title5 / demographics1_info5 --> <!-- demographics (section 2) --> | demographics_type2 = | demographics2_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | demographics2_title1 = | demographics2_info1 = <!-- etc., up to demographics2_title5 / demographics2_info5 --> | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = | blank1_name_sec1 = Uradni jezik | blank1_info_sec1 = Chilotska španščina | blank2_name_sec1 = Demonim | blank2_info_sec1 = Chilote }} '''Arhipelag Chiloé''' (špansko ''Archipiélago de Chiloé'', izgovori [tʃi.lo.e]) je skupina otokov, ki ležijo ob obali [[Čile|Čila]] v regiji Los Lagos. Od celinskega Čila je ločen s kanalom Chacao na severu, morjem Chiloé na vzhodu in zalivom Corcovado na jugovzhodu. Arhipelag predstavlja provinco Chiloé (razen otokov Desertores na vzhodu, ki so del province Palena). Glavni otok je otok Chiloé (''Isla Grande de Chiloé''). ''Chiloé'' izhaja iz [[Mapudungun |mapuške]] besede ''chillwe'', kar pomeni 'kraj galebov'. ''Chill'' ali ''chülle'' se nanaša na črnoglavega galeba (''Chroicocephalus maculipennis'') in pripona ''-we'' pomeni 'kraj'. Pridevnik in demonim za to regijo sta v moški obliki ''chilote'' in ''chilota'' za žensko. Chiloé je znan po svoji prepoznavni folklori, mitologiji, kulinariki in edinstveni arhitekturi. Različica [[krompir]]ja, ki je najbolj razširjen po celem svetu, je avtohtona na otokih. == Zgodovina == [[File:Dalca (reconstrucción).JPG|thumb|220px|Rekonstrukcija čolna ''dalca'', tipičen za kraje na arhipelagu Chiloé]] [[File:MartirioMascardi.jpg|thumb|150px|Nicolás Mascardi na vitraju v stolnici v Barilocheju, je bil med jezuiti, ki so Chiloé uporabljali kot izhodišče za raziskovanje in misijonarsko dejavnost okoli jezera Nahuel Huapi]] Arhipelag Chiloe je bil morda naseljen že od 12.000 do 11.800 pr. n. št po arheoloških odkritjih v Monte Verdu [8], ki leži manj kot 50 kilometrov severno od glavnega otoka. Verjetno naj bi bili prvi etnično prepoznavni prebivalci otočja pomorsko ljudstvo Chonos. Pred prihodom Špancev so prišli Huilliči (veja [[Mapuči|Mapučev]]) s celine in se naselil na vzhodni obali velikega otoka ter se ukvarjali s poljedelstvom in ribolovom. <ref>Daughters, Anton. "Southern Chile's Archipelago of Chiloé: Shifting Identities in a New Economy." ''Journal of Latin American and Caribbean Anthropology'' Vol. 21, No. 2, July 2016</ref> === Španska kolonizacija (1567–1826) === Glavni otok je odkril Španec Francisco de Ulloa leta 1553. [10] Leta 1567 je otok za Španijo osvojil kapitan Martín Ruiz de Gamboa, ki je bil na čelu ekspedicije 110 Špancev. Gamboa je imenoval otoke Nueva Galicia (Nova Galicija) v čast mestu izvora Rodriga de Quiroge, ki je kot guverner organiziral ekspedicijo. Gamboa je leta 1567 ustanovil naselje na Castru, ki je kasneje postal sedež jezuitskega misijona in bil glavno mesto province do ustanovitve Ancuda leta 1768. <ref name=hanisch>{{navedi knjigo|last=Hanisch|first=Walter|title=La Isla de Chiloe, Capitana de Rutas Australes|year=1982|publisher=Academia Superior de Ciencias Pedagógicas de Santiago|pages=11–12}}</ref> V zgodnjih kolonialnih časih je Španija uvedla številne poljščine in načine pridelave iz Starega Sveta. Nekatere od teh se niso obnesle, za uspešno pa se je izkazalo uvajanje prašičev in jabolk. Prašiči so imeli koristi od bogatih lupinarjev in alg, ki so jih nanesla velika plimovanja. Pšenica je bila pridelana v manjših količinah v primerjavi z domačim krompirjem zaradi neugodnega podnebja. <ref name=Torrejonetal2004>{{cite journal |last1=Torrejón |first1=Fernando |last2=Cisternas |first2=Marco|last3=Araneda |first3=Alberto |date=2004 |title=Efectos ambientales de la colonización española desde el río Maullín al archipiélago de Chiloé, sur de Chile |trans-title= Okoljski učinki španske kolonizacije iz reke Maullin v arhipelag Chiloé, južni Čile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?pid=S0716-078X2004000400009&script=sci_arttext&tlng=en |journal=Revista Chilena de Historia Natural |volume=77 |issue= |pages=661-677 |doi= |access-date=|language=es }}</ref> V prvih letih kolonizacije so duhovno delo opravljali [[mercedarji]] (red blažene Device Marije Milosti) in [[frančiškani]]. Prvi [[jezuiti]] so prispeli leta 1608 in leta 1612 ustanovili prvo cerkev v Castru. Zaradi razpršene populacije, ki je živela na različnih otokih, so jezuiti vzpostavili krožni sistem misijonov s številnimi [[kapela|kapelami]] in [[cerkev (zgradba)|cerkvami]]. Duhovniki so od septembra do maja krožili po razpršenih misijonih z uporabo čolnov (''dalca'' ali piroga). Jezuiti so leta 1660 v Castru ustanovili kolegij. Do leta 1767, ko so bili jezuiti zatrti, je bilo 13 misijonarjev in 79 kapelic. Od leta 1771 naprej so frančiškani prevzeli naloge jezuitov. <ref name=Moreno>{{cite journal |last1=Moreno, J.|first1=Rodrigo A. |last2= |first2= |year=2008 |title=Chiloé Archipelago and the Jesuits: The geographic environment of the mission in the XVII and XVIII centuries|journal=Magallania |volume=39 |issue=2 |pages=47–55 |publisher= |doi= |url= |accessdate=26 April 2013}}</ref> <ref name=Guti>{{cite journal |last1=Gutiérrez |first1=Ramón |last2= |first2= |year=2007 |title=Las misiones circulares de los jesuitas en Chiloé. Apuntes para una historia singular de la evangelización |journal=Journal of Cultural Heritage Studies |volume=20 |issue=1 |pages= |publisher= |doi= |url=http://www.scielo.org.co/scielo.php?pid=S1657-97632007000100004&script=sci_arttext&tlng=es |accessdate=26 April 2013 |archive-date=2015-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150620050512/http://www.scielo.org.co/scielo.php?pid=S1657-97632007000100004&script=sci_arttext&tlng=es |url-status=dead }}</ref> Ancud je postal glavno mesto Chiloéja leta 1767. Leta 1784 je otok postal neposredno odvisen od kolonialne oblasti Peruja kot posledica bourbonskih reform, medtem ko je bil celinski Čile kapetanija v podkraljevini. Sprememba prestolnice in preusmeritev na odvisnost sta ustrezala novemu strateškemu pogledu na arhipelag Chiloé. Medtem ko so ga Španci videli kot kolonijo, dovolj bogato za osvajanje, je kasneje postala problematična regija zaradi svoje geografske izolacije od celinskega Čila in Araucaníajske vojne na kopnem. Otok Chiloé je bil v veliki meri izvzet iz pretresov, ki so prizadeli čilsko celino zaradi konfliktov s Huilliči in Mapuči, a ga je leta 1712 močno prizadel velik upor Huilličev. <ref name=memoria>{{navedi splet|title=Rebelión huilliche de 1712|url=http://www.memoriachilena.cl/temas/dest.asp?id=rebelionhuilllichede1712|publisher=Memoria Chilena|accessdate=27 January 2013|language=es}}</ref> V kolonialnih časih je Chiloé služil kot izhodišče za vrsto raziskovanj proti notranjosti Patagonije in njenih kanalov. Jezuit Nicolás Mascardi je prečkal Ande preko prelaza Vuriloche in leta 1670 ustanovil misijon na obali jezera Nahuel Huapi. Jezuiti s sedežem na Chiloéju so kupili čolne z otokov južno od Chiloéja, da bi se naselili v arhipelagu, kar je povzročilo akulturacijo s Špansko-Huilliči otoka === Rojalistična trdnjava (1812–1826) === [[File:FCNS1.svg|thumb|right|200px|Območja pod kontrolo Čila in podkraljevine Perú po bitki za Chacabuco 1817. Chiloé in Valdivia sta bili enklavi dostopni samo po morju.]] Za razliko od osrednje regije Čile, kjer se je po španski reokupaciji nadaljevala dolga vojna za neodvisnost, se Chiloé nikoli ni pridružil Patrii Vieji (Stara republika) in prebivalstvo namesto da bi zavrglo lokalno špansko upravo, ji je dalo široko podporo. Od leta 1812 naprej so moški iz Chiloéja postali vojaki in so bili poslani v boj v Čile, Bolivijo in Peruju. Decembra 1817 je otok postal zadnja trdnjava španskih rojalistov (skupaj z [[Valdivia|Valdivio]]), ki so bežali s čilske celine. Čilska ekspedicija, ki jo je vodil Thomas Cochrane, 10. grof Dundonalda, je izkrcil 60 mož pod vodstvom Williama Millerja, vendar ga ni uspel osvojiti v bitki pri Agüi. Še en neuspel poskus osvajanja se je zgodil leta 1824, ko je Jorge Beauchef, ki se je izkrca na otoku Chiloé, in ga zasedal v bitki pri Mocopulliju. 15. januarja 1826 so se kraljeve sile Antonia de Quintanilla pogajale o predaji z novo vojaško ekspedicijo, ki jo je vodil Ramon Freire in otok je bil popolnoma vključen v neodvisno Republiko Čile, čeprav Španija ni priznala Čila do leta 1844. Zadnja španska vojaška guvernerja sta bila: *Mariano Osorio, december 1817 - 1818 *Antonio de Quintanilla, 1818 - 15. januar 1826 === Čilska republika (1826 in dalje) === [[Charles Darwin]] je prispel na Chiloé 28. junija 1834 in je bil tam šest mesecev ter pisal o svojih vtisih o južnem Čilu v svojih dnevnikih. <ref name=beagle>{{navedi knjigo|last=Darwin|first=Charles|title=The Voyage of the Beagle|year=1845|publisher=Juhn Murray|location=London|url=http://charles-darwin.classic-literature.co.uk/the-voyage-of-the-beagle/ebook-page-133.asp|accessdate=27 January 2013|page=133}}</ref> Arhipelag je bila stara rojalistična trdnjava, njeni prebivalci pa so bili v 19. stoletju znani zaradi pritožbe, da nimajo kralja. Darwin je o Chiloéju leta 1834 pisal: »Indijanci so končali vse svoje pritožbe in rekli: ''In samo zato, ker smo revni Indijanci in nič ne vemo, toda ni bilo tako, ko smo imeli kralja''.« Ker je bila Chiloé v kolonialnimi časih obrambna trdnjava, je Republika Čile uporabljala Chiloé kot izhodišče za svojo ozemeljsko širitev na južna ozemlja. Odprtje v [[Magellanov preliv|Magellanove ožine]], ki je leta 1843 našel Fuerte Bulnes, je bila priključena Chiloéju. V 1950-ih je Chiloé ponovno služil pri logistični podpori kolonizacije jezera [[Llanquihue (jezero)|Llanquihue]], kamor so prišli nemški naseljenci. Zadnje večje dele Patagonije, ki so jih vključili v Čile, regijo Aysén, so bili tudi raziskani in naseljeni iz Chiloéja. V kolonizacijskem procesu Patagonije so priseljenci Chiloti predstavljali velik del delovne sile živinorejskih podjetij, ki so bila ustanovljena v Patagoniji med letoma 1890 in 1950. V poznem 19. stoletju in v začetku 20. stoletja je Chiloé izgubil gospodarski in politični pomen v korist [[Puerto Montt]] na celini, tako da je bil slednji leta 1863 preimenovan v svojo provinco, leta 1927 pa je bil arhipelag Chiloé vključen v to novo provinco. Stolnica v Ancudu je bila uničena zaradi močnega [[Veliki čilski potres|čilskega potresa]] iz leta 1960, najmočnejšega, kdaj zabeleženega, tudi Castro je bil močno poškodovan. <ref name=usgs_valdivia>{{navedi splet|title=The Largest Earthquake in the World|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/world/events/1960_05_22.php|publisher=US Geological Survey|accessdate=27 January 2013}}</ref> Leta 1982 je bilo središče province, po več kot 200 letih, vrnjeno v Castro. Od 1980-ih je gospodarstvo Chiloéja postalo vse bolj odvisno od velikih komercialnih ribiških podjetij, ribogojstva (predvsem gojenje lososa) in v zadnjem času tudi turizma. Hitra industrializacija regije, sprožena s čilskim sprejetjem neoliberalnega gospodarskega modela pod diktatorjem Pinochetom v 1970-ih, je povzročila velik demografski preobrat prebivalstva otoka iz večine podeželskih območij. <ref>Daughters, Anton. "Southern Chile's Archipelago of Chiloé: Shifting Identities in a New Economy." ''Journal of Latin American and Caribbean Anthropology'' 21:2 pp.317-335 (July 2016)</ref> == Geografija == [[File:Chile Chiloe Island.png|thumb|left|Lega znotraj Čila]] Provinca Chiloé (špansko ''Provincia de Chiloé'') vključuje celoten arhipelag Chiloé, razen otokov Grupo Desertores in Isla Guafo, s skupno površino približno 9181 kvadratnih kilometrov. Upravno središče province je mesto Castro, medtem ko je episkopski center rimskokatoliške škofije Ancud. Provinca Chiloé je del regije Los Lagos (Región de los Lagos), ki je v glavnem sestavljena iz območja čilskih jezer na kopnem severno od Chiloéja; upravno središče regije je Puerto Montt. Otok Chiloé je daleč največji otok v arhipelagu z 8394 kvadratnimi kilometri. Je približno pravokoten, njegova daljša os je orientirana sever- jug. Vzhodno od otoka Chiloé leži Chiloéško morje, ki vsebuje večino drugih otokov v arhipelagu. To je obrobno morje, ki ločuje otok Chiloé od province Palena (imenovan tudi Continental Chiloé). Glavni otoki v Chiloéškem morju so otoki Quinchao, Lemuy, Tranqui in Desertores. Na severovzhodu in jugovzhodno od arhipelaga ležita zaliv Ancud in zaliv Corcovado; prvi je del Chiloéškega morja. Približno 40 kilometrov jugozahodno od otoka Chiloé leži otok Guafo, najjužnejši otok arhipelaga. Otok Chiloé je ločen od čilske celine s kanalom Chacao širokim 2 km na severu. Večina dobrih pristanišč je na severni in vzhodni obali otoka. Vzhodna obala ima vrsto polotokov in otočkov, zlasti Estero de Castro, kjer je glavno mesto Castro. Zahodni del otoka Chiloé, kot tudi celoten otok Guafo, je gričevnat in pokrit z gozdovi. Hribi so razdeljeni na dva grebena sever-jug, Piuchén in Pirulil, ločena z jezeri Cucao in Huillinco. Tu so najvišje točke arhipelaga in ne presegajo 800 metrov. Depresije v zahodnem gozdu zasedajo številna majhna jezera in barja, raztresena po pokrajini. Čile načrtuje zgraditi most proti celini kljub nasprotovanju nekaterih prebivalcev, ki se bojijo onesnaževanja in uničevanja habitatov. <ref>{{navedi novice|author=Daltroff, Lucy |date=25 January 2015 |title=The islanders who don't want a bridge to the mainland|newspaper=BBC News Magazine |url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-30939461 |archiveurl=https://www.webcitation.org/6anrvR7hu?url=http://www.bbc.com/news/magazine-30939461 |archivedate=15 August 2015 |url-status=live}}</ref> Most čez kanal Chacao bi nadomestil trajekt, ki povezuje vasico Chacao na cesti št. 5 na severnem koncu otoka Chiloé preko kanala Chacao z vasjo Pargua na celini. <ref>{{navedi splet|author=Sola, Marcelo |year=2015 |title=Crossing Chacao Channel to get to Chiloé |publisher=InterPatagonia |url=http://www.interpatagonia.com/puertomontt/chacao-channel.html |archiveurl=https://www.webcitation.org/6anwPPf91?url=http://www.interpatagonia.com/puertomontt/chacao-channel.html |archivedate=15 August 2015 |url-status=live |df=dmy }}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == {{glavni|Narodni park Chiloé}} Prvotna vegetacija arhipelaga je valdivijski zmerni deževni gozd, gozd z gosto podrastjo in veliko raznolikostjo rastlinskih vrst, vključno z mnogimi mahovi in praprotmi. Zahodni in južni del otoka še vedno v veliki meri pokriva naravni gozd. Pomembne vrste so čilska mirta (''Luma apiculata''), bukev (''Nothofagus dombeyi''), bambus (''Chusquea quila''), čilska rabarbara (''Gunnera tinctoria'') in čilski lešnik (''Gevuina avellana''). Cipresa ''Fitzroya cupressoides'' in tepú (''Tepualia stipularis'') rastejo v slabo dreniranih tleh Piuchéna in Pirulila. Pred koncem Llanquihuejske poledenitve so južni deli otoka Chiloé predstavljali odprto pokrajino. To se je spremenilo pred okoli 12.500 leti, ko je podnebje postalo toplejše in so gozdovi kolonizirali regijo<ref>{{cite journal |last=Villagrán |first=Carolina |author-link1=|date=1988 |title=Late quaternary vegetation of southern Isla Grande de Chiloé, Chile |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0033589488900373 |journal=Quaternary Research |publisher= |volume=29 |issue=3 |pages=294–306 |doi= 10.1016/0033-5894(88)90037-3|access-date=16 November 2015}}</ref>. Zgornji deli Kordiljere Piuchén, lokalno znane kot la Campaña, imajo magellansko moorlandsko vegetacijo. <ref>{{cite journal |last1=Ramírez |first1=Carlos |last2=San Martin |first2=Cristina |last3=Vidal |first3=Osvaldo |last4=Pérez |first4=Yéssica |last5=Valenzuela |first5=Jorge |last6=Solís |first6=José-Luís |last7=Toledo |first7=Gisela |date=2014 |title=Tundra Subantártica en la Isla Grande de Chiloé, Chile: Flora y vegetación turbosa de campañas |trans-title=Subantarctic Tundra in Chiloé Island, Chile: Flora and vegetation of "Campañas" peat bogs |url=https://scielo.conicyt.cl/scielo.php?pid=S0718-686X2014000200002&script=sci_arttext |journal=Anales del Instituto de la Patagonia |volume=42 |issue=2 |pages= |doi=10.4067/S0718-686X2014000200002 |access-date=January 29, 2018 |language=es |archive-date=2018-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180712220741/https://scielo.conicyt.cl/scielo.php?pid=S0718-686X2014000200002&script=sci_arttext |url-status=dead }}</ref> [[File:Pseudalopex fulvipes.jpg|200px|left|thumb|Darwinova lisica (''Lycalopex fulvipes'') je endemit na otočju Chiloé in pogorju Nahuelbuta]] Prihod kmetijstva v predšpanskem obdobju je bil izvor neenakomerne pokrajine pašnikov in kmetij, ki zdaj prevladujejo na vzhodni in severni obali otoka Chiloé. Nekatere avtohtone rastline, kot sta ''Gevuina avellana'' in ''Fascicularia bicolor'', imajo užitna semena in druge, kot je čilska rabarbara, imajo užitna stebla. Najpomembnejša jedilna rastlina, ki je izvirna v Chiloéju, je krompir (''Solanum tuberosum''), ki je v nasprotju s Andskim krompirjem iz Peruja in Bolivije prilagojen dolgim dnevom, ki prevladujejo na večjih širinah južnega Čila. Lokalni avtohtoni ljudje so gojili na stotine sort tega krompirja, preden so se pred španskim osvajanjem zgodovinski in molekularni dokazi pokazali, da je ta najpomembnejša sorta krompirja'' S. tuberosum tuberosum''. <ref>{{navedi splet|url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0717-34582007000300011&lng=en&nrm= |title= Molecular description and similarity relationships among native germplasm potatoes (''Solanum tuberosum'' ssp.'' tuberosum'' L.) using morphological data and AFLP markers |publisher=Electronic Journal of Biotechnology |accessdate=6 December 2009}}</ref> Domače živalstvo vključuje veliko ptic, od katerih so nekatere endemske na arhipelagu. Med kopenskimi sesalci je največja Darwinova lisica (imenovana tako, ker je bil [[Charles Darwin]] prvi pripravil vzorec na Isla San Pedro, Chiloé) in pudú, majhen jelen. Morski sesalci so Commersonov delfin in južnoameriški morski levi, ki tvori kolonije na odročnih čereh blizu morja. Veliko vrst kitov je bilo videnih po otočju, zlasti [[Sinji kit |sinjih kitov]] (glej tudi projekt Alfaguara) in kritično ogroženih južnomorskih kitov (''eubalaena australis''). <ref>{{navedi splet|author=ObsChiloé CECPAN|year=2014|title=ballena franca austral en Pumillahue, Chiloé.|url=https://www.youtube.com/watch?v=zqQX2PUC4ik&index=27&list=PLAILdeR3ZgA5IH7qVaATjf-YpvUi9Z-fQ|page=YouTube|accessdate=9 March 2015}}</ref> == Kultura == {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|internal=yes | WHS = Cerkve na otočju Chiloé <br> Churches of Chiloé | Image = Iglesia en Chacao.jpg | caption = | Type = Kulturno | Criteria = ii, iii | ID = 971 | Year = 2000 | Session = | Link = http://whc.unesco.org/en/list/971 }} Deloma zaradi svoje fizične izolacije od ostalega Čila ima Chiloé posebno arhitekturo in lokalno kulturo. Med kolonizacijo Patagonije in južnega Čila v 19. stoletju so se kulturni elementi razširili na tiste kraje, kjer so se naselili številni ''chiloti''. === Arhitektura === {{multiple image | footer = V Chiloé arhitekturi so uporabljali lesene skodle različnih oblik. | image1 = Tejuelas de alerce.JPG | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = | image2 = Tejuelas de alerce-adornado.JPG | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = }} Otoška arhitektura je edinstven arhitekturni slog, ki je večinoma omejen na otok Chiloe in bližnja območja. Deloma zaradi svoje fizične izolacije od ostalega Čila in dostopa do različnih materialov ima Chiloé zelo posebno arhitekturo, ki se razlikuje od tipične španske kolonialne arhitekture. Španec, ki je prišel v 16. stoletju in jezuitski misijonarji, ki so sledili, so zgradili na stotine majhnih lesenih cerkva, da bi krščanstvo pripeljali v pogansko deželo. Rezultat je bil mešanje katolicizma in poganskih prepričanj. Poleg tega je uporaba lesenih ploščic kot skodle postale osnovna tema v arhitekturi. Šestnajst od teh cerkev še vedno stoji in so na seznamu svetovne dediščine Unesca <ref name="unesco">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/971 |title=Churches of Chiloé - UNESCO World Heritage Centre |author=UNESCO World Heritage Centre|publisher=whc.unesco.org|accessdate=2016-03-10}}</ref>. Skoraj vse hiše in stavbe v kolonialnem Chiloe so bile zgrajene iz lesa, pokrite pa so z lesenimi [[skodla]]mi. Skodle iz lesa ''Fitzroye'' so se uporabljale kot denar in so jih imenovali ''real ciprese'' ali ''lesen real''. V poznem 19. stoletju so v mestih, kot sta Castro in Chonchi, zgradili veliko [[hiša na kolih|hiš na kolih]] (''palafitos'').. Domovi in hoteli v regiji tudi uporabljajo lesene skodle, po navadi pobarvane v svetleče, drzne barve. Odvisno od regije so hiše na kolih še ena posebna značilnost Chiloéja. To so tradicionalne ribiške hiše, zgrajene na lesenih kolih. === Chilote španščina === Chilote je narečje španskega jezika, ki se govori na arhipelagu Chiloé. Od standardne čilske španščine ima izrazite razlike v naglasu, izgovorjavi, slovnici in besednjaku, še posebej pod vplivom Huilliche različice [[Mapudungun]]. === Kuhinja === [[File:Papas de colores de Chiloe.jpg|thumb|left|Chiloé je središče raznolikosti krompirja.]] Chiloé kuhinja ima svoj izvor v predšpanski tradiciji in ljudstvu Huilliche in avtohtonih Chonos. Tipične značilnosti kuhinje so zemeljska pečica in ''asado'' žar. Široka je uporaba rib, školjk in krompirja. Obstaja veliko sort, ki rastejo v arhipelagu na različnih otokih. Chiloé je središče raznolikosti krompirja in izvor večine gojenega [[krompir]]ja zunaj Andov, pripada podvrsti ''Solanum tuberosum tuberosum''. Jagnje velja za najbolj cenjeno meso in ga jedo in pripravljajo kot asado (tehnika in družabni dogodek, ki ga poznajo ali uživajo na žaru v Argentini, Čilu, Paragvaju in Urugvaju, kjer je zelo priljubljen), še posebej okoli božiča in novega leta. ''Chicha'' ([[čiča]] - jabolčnik) je pogosta alkoholna pijača. Drugi tipični alkoholni pijači sta ''murtado'' - liker iz čilske guave in zlati liker (''licor de oro'' tudi ognjena voda) narejen z destilacijo različnega jagodičevja, aromatizirano z žafranom in limonino lupino z dodatkom različnih oreščkov). Tradicionalna kuhinja vključuje ''curanto'' (morski sadeži, meso, krompir in zelenjava tradicionalno pripravljena v luknji, ki je približno 1,5 m globoka skopana v tleh. Dno je pokrito s kamni ogretimi z ognjem do rdeče barve) <ref name="curanto">Rivas, Pilar; Ocampo, Carlos (2002). "El antiguo curanto chilote". Fondecyt 1020616 “Proceso y orígenes del poblamiento marítimo de los canales patagónicos: Chiloé y el núcleo septentrional" (in Spanish)</ref> in ''pulmay'', ki je podobno le kuhan v loncu nad ognjem. === Mitologija === Chiloé ima bogato ljudsko izročilo z veliko mitoloških živali in duhov kot so Caleuche, Trauco, Pincoya in Invunche. [[Mitologija]] temelji na mešanici avtohtonih religij iz arhipelaga Chiloé ter legend in vraž, ki so jih prinesli španski konkvistadorji. Ta mitologija je cvetela izolirano od drugih verovanj in mitov v celinskem Čilu, zaradi ločitve arhipelaga od ostalega španske okupacije Čila in okupacije Mapučev ali uničenju vseh španskih naselij med reko Pampanga ter kanalom Chacao po bitki pri Curalabi leta 1598. Po mitologiji izvor otočja leži v ostri bitki med dvema kačama, Ten Ten-Vilu (''ten'' – 'zemlja', ''vilu'' – 'kača') in Coi Coi-Vilu (''co''- 'voda', ''vilu'' - 'kača'). == Demografija in gospodarstvo == [[File:Quellon's Coastline with Volcano Corcovado in the distance.JPG|thumb||250px|Ribiški čolni v Quellónu. Vulkan Corcovado je v ozadju.]] Provinca z desetimi občinami je imela po popisu iz leta 2002 154.775 prebivalcev, od tega jih je 44% živelo na podeželju (podatkih Državnega inštituta za statistiko (INE). Ljudje se imenujejo Chilotes. Ribogojstvo lososa, turizem, kmetijstvo in les so glavne točke otoškega gospodarstva. === Turizem === Glavne kulturne znamenitosti so lokalna kultura otokov, obala in čiste vode. Nekatere od otoških cerkva so na seznamu svetovne dediščine Unesca, vendar niso vedno vse dostopne javnosti. <ref>{{navedi splet|author1=Ariston Anderson|title=Tourism comes (slowly) to Chile's best-kept secret|url=http://travel.cnn.com/tourism-comes-slowly-chiles-best-kept-secret-297496|website=CNN|accessdate=14 July 2014|date=25 January 2013|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005194802/http://travel.cnn.com/tourism-comes-slowly-chiles-best-kept-secret-297496/|url-status=dead}}</ref> Da bi premagali kulturne in organizacijske ovire in ohranjali živo kulturno dediščino, je škofija Ancud ustanovila zasebni sklad imenovan »Fundación con Todos«. Sklad pomaga popraviti poškodovane cerkve na otokih in pomaga lokalnim prebivalcem pri razvoju turizma. <ref>{{navedi splet|title=Fundación|url=http://www.iglesiasdechiloe.cl/?page_id=26|website=Iglesias de Chiloé|accessdate=14 July 2014|language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave == {{commonscat|Chiloé Archipelago|Chiloé-Archipel}} *[https://whc.unesco.org/en/list/971 UNESCO Churches of Chiloé] [[Kategorija:Geografija Čila]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Čilu]] c3sx5suogqyglg8n1gi10qkawxz036i 0 451779 6721200 6712907 2026-07-28T13:29:32Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721200 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Maniago | official_name = Città di Maniago | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Maniago Piazza Italia.jpg | image_caption = Maniago, Trg Italija | image_shield = Slika:Maniago-Stemma.png | shield_alt = 150px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 10 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 43 |longs = |longEW = E | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Campagna, Dandolo, Fratta, Maniagolibero <ref>[http://incomune.interno.it/statuti/statuti/maniago.pdf Comune di Maniago - Statuto].</ref> | established_date = | mayor_party = | mayor = Andrea Carli (od 2012) | population_demonym = Maniaghesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Maver]] [[Poreč|Poreški]] | day = 21. november | postal_code = 33085 | area_code = 0427 | website = http://www.maniago.it/ | footnotes = }} '''Maniago''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Manià'') je [[italija]]nsko mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v deželi [[Furlanija-Julijska krajina]], na robu furlanske ravnine in na vznožju [[Karnijske Alpe|Karnijskih Predalp]] ter [[Narodni park|narodnega parka]] Parco Naturale Dolomiti Friulane. Mesto se še danes v italijanskem prostoru in tudi širše imenuje »mesto nožev« (città dei coltelli), saj je znano po svoji večstoletni nožarski [[obrt|obrtni]] in [[Industrija (proizvodnja)|industrijski]] tradiciji. == Zgodovina == Pri strateški lokaciji Maniaga na zahodnem robu [[Furlanija|furlanske nižine]] so vedno imele pomembno vlogo lokalne poti, kasneje ceste, ki so iz ravnice vodile preko gorskih prelazov nad dolinami rek Cellina, Colvera in Meduna. Sledovi človeške poselitve tukaj segajo v obdobje [[Neolitik|neolitika]], o čemer pričajo najdbe v jamah na gori San Lorenzo, posebej še ostanki predmetov iz gline in kamna, ki izpričujejo možnost obstoja predzgodovinskih naselbin na tem območju. Kasneje so se na območju današnjega mesta in v okolici naselili [[Kelti]], ki so na območju Furlanije živeli že od 3. stoletja pred našim štetjem. Iz tega obdobja so se do danes ohranili zgolj nekateri običaji, kot je prižiganje kresov ob Epifaniji (prazniku [[Sveti trije kralji|Svetih treh kraljev]]). Več ostalin in dokumentiranih virov je iz obdobja poselitve [[Rimljani|Rimljanov]], začenši že z imenom naselja Maniago, ki ima korenine v [[Latinščina|latinščini]], vendar s keltsko končnico -aco, in z morebitnim pomenom »ozemlje Maniliusa«. Pogoste so najdbe [[Epitaf|nagrobnikov]] in kovancev z latinskimi napisi iz rimskega obdobja, posebej še ob nekdanji cesti, ki je več stoletij povezovala naselbine Concordia, San Quirino, San Foca, preko prehoda čez reko Cossano dosegla Maniago in se nadaljevala naprej v gorovje, po južnem obronku gore San Lorenzo. V osmo stoletje segajo nekateri fragmenti kipov na fasadi mestne župnijske cerkve (Duomo), potem, ko so leta 568 v Furlanijo prispeli [[Langobardi]] ter se naselili tudi v Maniagu in okolici, najverjetneje ob vznožju gore Fara, katere [[toponim]] je imel v njihovem jeziku pomen družina. Prvi ohranjeni pisni vir, v katerem se navaja ime naselja, je latinska listina cesarja [[Oton II.|Otona II.]], ki jo je iz [[Ravena|Ravene]] poslal [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] Rodoaldu in s katero potrjuje lastništvo nekaterih posesti v okolici naselja, vključno s »cortem que Maniacus«. V tem dokumentu iz 12. januarja 981 so jasno opisane meje tega dvora, med rekami Cellina in Del Rivo, do cerkve Mercadella in cerkve potujoče Marije ([[Italijanščina|it.]] Santuario Madonna della Strada) pri današnjem naselju [[Fanna]]. Kljub dejstvu, da se je center mesta postopoma širil, je Maniago ohranil nekatere dragocene spomenike, ki prikazujejo zgodovino mesta skozi stoletja, posebej še iz obdobja vladavine [[Beneška republika|Beneške republike]]. Posebno pozornost zaslužita predvsem župnijska cerkev, posvečena [[mučenec|mučencu]] in [[škof|škofu]] sv. Mavru iz [[Poreč|Poreča]], ter ruševine [[Grad|gradu]] rodbine [[Attemsi|Attimis-Maniago]], zgrajenega verjetno v XI. stoletju in opuščenega po potresu v XV. stoletju. === Potres leta 1976 === Leta 1976 je predvsem središče mesta v veliki meri razdejal [[Potres v Furlaniji 1976|uničujoči potres]], ki na srečo ni terjal življenj, je pa v dobršni meri uničil in poškodoval številne zgradbe. Po potresu so mesto postopoma obnovili, uporabljajoč kriterije protipotresne gradnje, preveč poškodovane stavbe pa nadomestili z novimi. == Industrija nekoč in danes == Maniago slovi po večstoletni tradiciji proizvodnje raznovrstnih rezil, najrazličnejših [[Nož|nožev]] in [[Škarje|škarij]], ki je iz obrti prerasla v industrijo. Pisno zgodovino veščih mestnih kovačev lahko sledimo vsaj od leta 1453, ko je Nicolò iz Maniaga Magistrat za vode [[Beneška republika|beneške republike]] (Magistrato alle Acque) zaprosil za dovoljenje, na podlagi katerega bi lahko do svoje kovačnice speljal vodo iz potoka Colvera. Vsaj od petnajstega stoletja dalje so tukajšnji mojstri v večjih in manjših obrtnih delavnicah, opremljenih s kladivi ter [[Brus|brusi]] na vodni pogon, izdelovali nože, [[Sekira|sekire]] in rezila različnih oblik, velikosti in namenov, s katerimi so oskrbovali ne samo gospodinjstva, razne obrtnike in kmetovalce, ampak tudi vojsko [[Beneška republika|Beneške republike]]. ==Muzeji in zasebne zbirke== === Muzej kovaštva in proizvodnje rezil=== V stavbi prve velike mestne tovarne rezil iz leta 1907 je od 1998 odprt Muzej kovaštva in proizvodnje rezil ([[Italijanščina|it.]] Museo dell'Arte Fabbrile e delle Coltellerie), v katerem so predstavljene zgodovina, osnove in posamezni postopki ter predvsem številni izdelki nekdanje in sedanje metalurško-nožarske industrije v mestu. <gallery mode="packed"> Maniago Museum.jpg| Maniago Museo 01.jpg| Maniago Museo 02.jpg| Maniago Museo 04.jpg| Maniago Museo 05.jpg| </gallery> ==Opis mesta== Maniago se danes razteza pod južnim vznožjem gora San Lorenzo in Jauf, na vzhodu je ob bregu potoka Colvera nekdanja obrtna cona, središče zgodovinske četrti '''Maniago centro''' predstavlja trg Italija, ki je največji v Furlaniji, na robu katerega stoji [[župnijska cerkev]] (duomo) sv. Mavra, ena od najbolj pomembnih predstavnikov [[Gotska arhitektura|poznogotske sakralne arhitekture]] furlanskega tipa. Mesto se proti zahodu nadaljuje s četrtjo '''Maniago di mezzo''', še bolj proti zahodu pa s četrtjo '''Maniagolibero''', katerega središče predstavlja trg Cavour, z župnijsko cerkvijo sv. Modesta in Crescenzije. Južno od [[Železniška proga|železniške proge]], zgrajene leta 1930, se po ravnici razteza četrt Sud Ferrovia, z novo industrijsko cono. Ob cesti Marka Pola se nahaja [[Šport|športni center]] z [[nogometni stadion|nogometnim stadionom]], športno dvorano, igrišči za [[tenis]] in druge športe. Maniagu sosednje naselja in občinska središča so [[Andreis]], [[Arba]], [[Fanna]], [[Frisanco]], [[Montereale Valcellina]], [[San Quirino]], [[Vajont]] in [[Vivaro]]. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Maniago Dom.jpg|Župnijska cerkev sv. Mavra 9000 - Maniago (expo -25 contrasto 25 S blandissima).jpg|Poslikava v prezbiteriju župnijske cerkve Maniago Castle 02.jpg|Ruševine gradu Maniago Maniago 10.jpg| Trg Italija s fontano Maniago Attimis.jpg|Palača [[Attemsi|Attimis-Maniago]] na trgu Italija Maniago 06.jpg|Largo San Carlo </gallery> V središču mesta je tudi več specializiranih [[Trgovina|prodajaln]], v katerih so naprodaj predvsem najrazličnejši [[Nož|noži]], [[Bodalo|bodala]], [[škarje]], pa tudi [[sablja|sablje]] in [[Meč|meči]]. Mesto je znano tudi zaradi proizvodnje replik [[Srednji vek|srednjeveškega]] orožja in opreme, predvsem za zbiralce, ki so jih in jih uporabljajo tudi pri [[Film|snemanjih filmov]] z zgodovinsko tematiko (npr. [[Konan Barbar (film)|Konan Barbar]], [[Pogumno srce]], [[Robin Hood: princ tatov (1991)]] in drugih). <gallery mode="packed"> Maniago 11.jpg| Maniago 12.jpg| Maniago 13.jpg| </gallery> == Šport == * Maniago je od 2. do 5. avgusta 2018 gostil Svetovno prvenstvo cestnih kolesarjev invalidov paraplegikov (2018 UCI Para-cycling Road World Championship) <ref>{{navedi splet |url=http://www.uci.ch/para-cycling/news/article/208-uci-para-cycling-road-world-championships-come-maniago/ |title=2018 UCI Para-cycling Road World Championship |accessdate=22.8.2018 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} * Olivetto Anna ''Guida di Maniago, Città delle cotellerie'', Maniago, Comune di Maniago, 2001 {{ikona it}} ==Zunanje povezave== *[http://www.maniago.it/ Uradna občinska spletna stran] {{ikona it}} Pridobljeno 17.4.2021 *[https://www.turismofvg.it/Locality/Maniago Informacije o mestu in okolici] {{ikona it}} {{ikona en}} Pridobljeno 17.4.2021 {{kategorija v Zbirki|Maniago}} {{Province of Pordenone}} {{normativna kontrola}} {{It-naselje-stub}} [[Kategorija:Maniago| ]] 2al85rnc4f9v6dcdl497bsknhwotc68 0 452608 6721421 6636081 2026-07-29T10:03:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721421 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name=Andrés Vombergar | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | height=187 cm | position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | years1 = 2014–2015 | clubs1 = [[Club Atlético Ituzaingó|Ituzaingó]] | caps1 = 15 | goals1 = 7 | years2 = 2015–2017 | clubs2 = [[Club Atlético Fénix|Fénix]] | caps2 = 57 | goals2 = 13 | years3 = 2016–2017 | clubs3 = → [[Club Atletico Los Andes|Los Andes]] (pos.) | caps3 = 36 | goals3 = 13 | years4 = 2017–2019 | clubs4 = [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps4 = 32 | goals4 = 14 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[FC Ufa|Ufa]] | caps5 = 28 | goals5 = 2 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 33 | goals6 = 11 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Atlético San Luis]] | caps7 = 22 | goals7 = 2 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | caps8 = 36 | goals8 = 11 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[Ittihad Kalba FC|Ittihad Kalba]] | caps9 = 23 | goals9 = 8 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | caps10 = 40 | goals10 = 8 | years11 = 2026– | clubs11 = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2019 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2022– | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 1 }} '''Andrés »Andrej« Vombergar,''' [[Slovenci|slovensko]]-[[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[20. november]] [[1994]], [[Villa Luzuriaga]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]]. == Kariera == Andrés Vombergar se je rodil v mestu [[Villa Luzuriaga]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.transfermarkt.com/andres-vombergar/profil/spieler/486926|title=Andrés Vombergar - Player Profile 18/19|accessdate=2018-09-24|language=en}}</ref> v provinci Buenos Aires v Argentini, kjer je tudi preživljal mladost. Njegovi predniki so se iz [[Slovenija|Slovenije]] v Argentino preselili po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (praded [[Tine Debeljak]], ded [[Jure Vombergar]]) Andrés je v Argentini obiskoval slovensko šolo, zato mu sporazumevanje v [[Slovenski jezik|slovenskem jeziku]] ni nikoli predstavljalo težav.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042775756|title=Andrés Vombergar – Argentinec, ki sanja, da bi zaigral za Slovenijo|newspaper=Dnevnik|accessdate=2018-09-24|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924145800/https://www.dnevnik.si/1042775756|url-status=dead}}</ref> Čeprav je njegovo uradno ime ''Andrés'', ga domači kličejo ''Andrej'',<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sport/nogomet/dobrodosel-andrej-vombergar.html|title=Dobrodošel, Andrej Vombergar|last=Nejedly|first=Gorazd|accessdate=2018-09-24|language=sl-si}}</ref> kar je slovenska oblika tega imena. Nogometno kariero je začel v [[Peta argentinska nogometna liga|5. argentinski ligi]] pri klubu [[CA Ituzaingó]]. Nadaljeval jo je pri klubu [[Fenix de Pilar|Atletico Fenix]] iz mesta [[Pilar (razločitev)|Pilar]], v letu 2016 pa je prestopil h klubu [[Los Andes]] iz Buenos Airesa, ki nastopa v [[Druga argentinska nogometna liga|2. argentinski ligi]]. V sezoni 2016/17 je v drugi argentinski ligi na 36 tekmah dosegel 13 zadetkov, s čimer je bil najboljši strelec svojega moštva. V juliju 2017 je prestopil k [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpiji]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkolimpija.si/andr-s-vombergar-je-olimpijin-news|title=Andrés Vombergar je Olimpijin!|accessdate=2018-09-24|website=NK Olimpija|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924190218/http://www.nkolimpija.si/andr-s-vombergar-je-olimpijin-news|url-status=dead}}</ref> s katero je podpisal triletno pogodbo<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/andreas-vombergar-se-predstavi-po-olimpiji-se-reprezentanca-6286040|title=Andreas Vombergar se predstavi: Po Olimpiji še reprezentanca?|newspaper=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-09-24|language=sl-si|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924190230/https://www.vecer.com/andreas-vombergar-se-predstavi-po-olimpiji-se-reprezentanca-6286040|url-status=dead}}</ref> in že v uvodni sezoni osvojil naslov [[Prva slovenska nogometna liga#Naslovi prvaka po sezonah|državnega]] in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije#Zmagovalci pokala|pokalnega prvaka]]. V prvi sezoni je za Olimpijo na 16 tekmah prispeval 4 zadetke in 1 asistenco.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.transfermarkt.com/andres-vombergar/leistungsdaten/spieler/486926/plus/0?saison=2017|title=Andrés Vombergar - Performance data 17/18|accessdate=2018-09-24|language=en}}</ref> Andrés Vombergar je izrazil željo, da bi zaigral za člansko [[Slovenska nogometna reprezentanca|nogometno reprezentanco Slovenije]]<ref name=":0" /> in 17. novembra 2022 je debitiral za reprezentanco na prijateljski tekmi proti [[Romunska nogometna reprezentanca|Romuniji]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/slovenija-slavila-v-cluju-a-pokazala-dva-popolnoma-razlicna-obraza/647653 |title=Slovenija slavila v Cluju, a pokazala dva popolnoma različna obraza |accessdate=2022-12-01 |date=2022-11-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Dosežki == Z [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpijo]]ː * [[Prva slovenska nogometna liga|Prvak Prve slovenske nogometne lige]]ː 2017/2018. * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalni prvak Slovenije]]ː 2017/2018, 2020/21. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Vombergar, Andrés}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Argentinski Slovenci]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Ituzaingó]] [[Kategorija:Nogometaši FC Ufe]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Fénix]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Los Andes]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Atlético San Luisa]] [[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]] [[Kategorija:Nogometaši Kalbe FC]] [[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]] b78z702y5mqp6qgphhaq9cr20lu905q 0 456795 6721329 5187136 2026-07-28T23:10:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721329 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = ''Anthophora plumipes'' | image = Anthophora plumipes male.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci) | familia = [[Apidae]] (prave čebele) | genus = [[Anthophora]] (kožuhaste čebele) | species = '''''A. plumipes''''' | binomial = ''Anthophora plumipes'' | binomial_authority = ([[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1772) |synonyms_ref=<ref>[http://www.discoverlife.org/mp/20q?search=Anthophora+plumipes Discover Life]</ref> |synonyms={{collapsible list|bullets = true |''Apis acervorum'' Linnaeus 1758 |''Apis pilipes'' Fabricius 1775 |''Apis hirsuta'' Fabricius 1787 |''Apis rufipes'' Christ 1791 |''Apis palmipes'' Rossi 1792 |''Anthophora nigrofulva'' Lepeletier 1841 |''Anthophora pennata'' Lepeletier 1841 |''Anthophora sicula'' Smith 1854 |''Anthophora villosula'' Smith 1854 |''Anthophora acervorum squalens'' Dours 1869 |''Podalirius acervorum albipes'' Friese 1896 |''Podalirius acervorum niger'' Friese 1896 |''Podalirius acervorum nigripes'' Friese 1896 |''Anthophora soror'' Pérez 1905 |''Anthophora acervorum dimidiata'' Alfken 1913 |''Anthophora acervorum intermixta'' Alfken 1913 |''Anthophora pingshiangensis'' Strand 1913 |''Podalirius acervorum varians'' Friese 1922 |''Anthophora acervorum lisbonensis'' Cockerell 1922 |''Anthophora acervorum palestinensis'' Hedicke 1936 |''Anthophora acervorum cypriaca'' Mavromoustakis 1957}} }} '''''Anthophora plumipes''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] divjih [[čebele|čebel]] iz družine [[prave čebele|pravih čebel]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.biolib.cz/en/taxon/id70971/ |title=Biolib |access-date=2019-01-29 |archive-date=2019-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190129235854/https://www.biolib.cz/en/taxon/id70971/ |url-status=dead }}</ref> ki je razširjena po severni Afriki in večini Evrope pa vse do Kitajske in Japonske v Aziji.<ref name=BWARS>[http://www.bwars.com/index.php?q=bee/apidae/anthophora-plumipes BWARS- Bees, Wasps & Ants Recording Society, 2013. Anthophora plumipes]</ref> V 20. stoletju so vrsto zanesli tudi v Severno Ameriko.<ref>[https://fauna-eu.org/cdm_dataportal/taxon/2edec4f7-831b-4335-bd32-55620167abf3 Fauna europaea]</ref> ==Opis in biologija== Odrasle čebele dosežejo dolžino med 13 in 15&nbsp;mm. Obstaja veliko barvnih različic, zaradi česar je bila vrsta večkrat opisana pod različnimi imeni. Pri tej vrsti čebel je izrazit [[spolni dimorfizem]]. Tako samci kot samice imajo gost kožušček, le da so samci bolj živo obarvani od samic. Tako imajo sami kožuh rdečkaste do rdečkasto rjave ali sive barve, samice pa so običajno povsem črne ali temno rjave barve. Poleg tega imajo samice na zadnjih nožicah rdečkasto oranžne dlačice.<ref name=BWARS/> Samci imajo srednji par nog izrazito daljši od ostalih, poleg tega pa imajo, za razliko od samic, na srednjem paru nog prisotne daljše dlačice, obrazna maska pa je rumena ali kremno bele barve. Obrazna maska samic je črna.<ref name=BWARS/> ''Anthophora plumipes'' je samotarska vrsta, ki ne gradi kolonij in se pojavlja v eni generaciji od marca do junija. Samice uredijo gnezda na koncu kratkih rovov, ki jih izkopljejo v ilovnate brežine. Gnezdo napolnijo s [[cvetni prah|cvetnim prahom]] in medičino, s katerima se hranijo [[ličinka|ličinke]]. Samica v vsak kupček cvetnega prahu izleže eno jajčece. ==Reference== {{refsez}} {{wikivrste}} {{Kategorija v zbirki}} {{normativna kontrola}} {{Taxonbar|from=Q1500676}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Prave čebele]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1772]] ir3v6a9bchiims1sa9puq5116c2izvo 0 459268 6721212 6721023 2026-07-28T13:38:45Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = San Daniele del Friuli | official_name = Città di San Daniele del Friuli / Citât di San Denêl | native_name = San Denêl | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = SanDanieledelFriuliDuomo.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev sv. Mihaela | image_shield = San Daniele del Friuli-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] | frazioni = Villanova, Cimano, Aonedis, Soprapaludo | mayor_party = | mayor = | population_demonym = Sandanielesi | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sv. Mihael in sv. Daniel | day = 28. avgust | postal_code = 33038 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ | footnotes = }} [[Slika:San Daniele zoom.JPG|280px|thumb|desno|San Daniele dei Friuli]] '''San Daniele del Friuli''' (''Sveti Danijel Furlanije'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Denêl'') je naselje in istoimenska občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}),<ref name="IT-P"/> ki leži na severovzhodu [[Italija|Italije]], v [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] okrog 20 km severozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Sam center naselja leži na rahli vzpetini sredi ravnine. Lokalni vetrovi dajejo svetovno znanim proizvedenim [[pršut|pršutom]] edinstven in nepogrešljiv okus. Nedaleč od naselja so čiste vode reke [[Tilment]] naravni habitat [[postrvi]] (tukaj imenovane »kraljica San Daniele«), ki jih tudi gojijo ter pripravljajo na obrtniški način. Prijetno mesto z različnimi umetniškimi zakladi je vključeno med »Slow Food« naselja Italije. == Geografija == Mesto San Daniele del Friuli s svojo lokacijo na vrhu hriba (252 mnv) v središču [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]] dominira nad okolico. == Zgodovina == San Daniele je bil v obdobju [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] povezan tako s Sv. Danielom na Koroškem (Sankt Daniel im Gailtal) kot s sv. Danielom na Krasu ([[Štanjel]]), zaradi skupne zgodovine in istega zavetnika. Kot eden od središč [[Protestantizem|protestantizma]] v Furlaniji v 17. stoletju je bil San Daniele del Friuli dom učenjaka in pisatelja Giusta Fontaninija (1666–1736). [[Potres v Furlaniji 1976]] je mestu povzročil manjšo škodo kot drugim vpletenim občinam, vendar je prišlo do delnega ali popolnega uničenja zgradb v zgodovinskem središču, manj prizadetih zaradi drobcev in poškodb umetniških del, s poškodbami in žrtvami, ki je nastala zaradi propada stavbe nekaj korakov od mestne hiše. == Glavne znamenitosti == * nadžupnijska cerkev [[Cerkev sv. Mihaela, San Daniele|Sv. Mihaela]] * cerkev Sant'Antonio Abate z dragoceno freskirano kapelo, znano kot »Sikstinska kapela Furlanije«. * [[Biblioteca Guarneriana]], stara javna knjižnica, ki jo je leta 1466 ustanovil Guarnerio d'Artegna in vključuje redko izdajo Dantejevega ''Pekla'' iz 14. stoletja. * [[Porta Gemona]], ki jih je leta 1579 zasnoval [[Andrea Palladio]] v stolpu, ki je relikt starega srednjeveškega gradu. * Festival pršuta <gallery widths="150" heights="150"> San Daniele duomo3.jpg|Cerkev sv. Mihaela Der Hauptplatz vor dem Dom von San Daniele del Friuli.jpg|mini|Glavni trg pred cerkvijo SanDanieledelFriuliAnticoPalazzoComunale.jpg|Palazzo Comunale (mestna hiša) 6461 - San Daniele del Friuli - Chiesa di Sant'Antonio Abate.jpg|Freske v cerkvi ''Sant’Antonio Abate'' Prosciutto-san-daniele.jpg|Pršuti San Daniele </gallery> == Jeziki in narečja == V San Daniele del Friuli prebivalstvo poleg [[italijanščina|italijanskega jezika]] uporablja [[furlanščina|furlanski jezik]]. Na podlagi Resolucije št. 2680 z dne 3. avgusta 2001 odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko področje varstva furlanskega jezika za namene uporabe zakona 482/99, deželnega zakona 15/96 in regionalno pravo 29/2007.<ref>{{Navedi splet|title=Toponomastica ufficiale|url=https://arlef.it/it/risorse/toponomastica-ufficiale/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> Furlanski jezik, ki se govori v San Daniele del Friuli, je ena od različic, ki pripadajo srednje-vzhodni Furlaniji.<ref>{{Navedi splet|title=Lingua|url=https://arlef.it/it/lingua-e-cultura/lingua/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> == Pobratena mesta == *{{flagicon|France}} Altkirch, [[Francija]] (1985) *{{flagicon|Austria}} Millstatt, [[Avstrija]] (1994) *{{flagicon|Germany}} Hersbruck, [[Nemčija]] (2008) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.turismofvg.it/ Poročilo o San Daniele del Friuli] * [http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ Spletna stran naselja] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] {{normativna kontrola}} bttpe4vyzsxur9ju07bnkec5gr9d76k 0 461397 6721445 6719584 2026-07-29T11:34:05Z Sportomanokin 14776 6721445 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 263 tednov (in rekordnih 253 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(19 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''91 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2129,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|44.922 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 0h5ljy132f12hmx0eld92fnxceeoryd 0 462092 6721440 6699686 2026-07-29T11:15:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721440 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Syrphidae - Baccha elongata.JPG | image_width = 250px | image_caption = ''Baccha elongata'' | image2 = Baccha.elongata.-.lindsey.jpg | image2_width = 250px | image2_caption =Samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Diptera]] (dvokrilci) | familia = [[Syrphidae]] (trepetavke) | subfamilia = [[Syrphinae]] | tribus = [[Bacchini]] | genus = ''[[Baccha (rod)|Baccha]]'' | species = '''''B. elongata''''' | binomial = ''Baccha elongata'' | binomial_authority = ([[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1794) |synonyms={{collapsible list|bullets = true |''Baccha nigripennis'' <small>[[Johann Wilhelm Meigen|Meigen]], 1822</small> |''Baccha obscuripennis'' <small>[[Johann Wilhelm Meigen|Meigen]], 1822</small> |''Baccha perexilis'' <small>([[Moses Harris|Harris]], [1780])</small> |''Baccha scutellata'' <small>[[Johann Wilhelm Meigen|Meigen]], 1822</small> |''Baccha sphegina'' <small>[[Johann Wilhelm Meigen|Meigen]], 1822</small> |''Baccha tabida'' <small>[[Johann Wilhelm Meigen|Meigen]], 1822</small> |''Musca perexilis'' <small>[[Moses Harris|Harris]], [1780]</small> |''Syrphus elongatus'' <small>[[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1794</small>}} }} '''''Baccha elongata''''' je vrsta [[trepetavke|trepetavk]] iz rodu ''[[Baccha (rod)|Baccha]]'',<ref>{{Navedi splet |url=https://www.biolib.cz/en/taxon/id123589/ |title=BioLib |access-date=2019-06-12 |archive-date=2019-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210062331/https://www.biolib.cz/en/taxon/id123589/ |url-status=dead }}</ref> ki je razširjena po večini Evrope in po delih Severne Amerike.<ref>[https://fauna-eu.org/cdm_dataportal/taxon/f3362f1c-1758-40b9-81a7-ecfd4ac53263 Fauna europaea]</ref> ==Opis== ''Baccha elongata'' doseže v dolžino med 7 in 11 mm,<ref name=comm>J.K. Lindsey [http://www.commanster.eu/commanster/Insects/Flies/SpFlies/Baccha.elongata.html Commanster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181017220650/http://www.commanster.eu/commanster/Insects/Flies/SpFlies/Baccha.elongata.html |date=2018-10-17 }}</ref> in ima [[žuželčje krilo|krila]] dolga med 4,5 in 8&nbsp;mm.<ref name=stuart>{{navedi knjigo |first=Stuart |last=Ball |first2=Roger |last2=Morris |title=Britain's Hoverflies: A Field Guide |edition=2. |chapter=Bacca |chapter-url=https://books.google.com/books?id=EFmdBgAAQBAJ&pg=PA74 |date=2015 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-6602-1 |pages=74–75}}</ref> Zadek ima značilno kijasto obliko, po kateri se loči od vseh drugih vrst trepetavk.<ref name=stuart/> Zadek je črn z rumeno pego na tretjem in četrtem segmentu. Noge so rjavo rumene barve, obrazna maska pa je poraščena s svetlimi dlačicami. Samci se od samic ločijo po tem, da se njegove oči na vrhu glave dotikajo, pri samicah pa so ločene. ==Biologija== Te trepetavke letajo od pomladi do jeseni, pojavljajo pa se v dveh generacijah.<ref name=NS/> Po večini se prehranjujejo s [[cvetni prah|cvetnim prahom]] in [[medičina|medičino]].<ref name="Speight">{{cite journal | last = Speight | first = M.C.D. | year = 2011 | title = Species accounts of European Syrphidae (Diptera)| journal = Syrph the Net, the database of European Syrphidae | volume = 65 | url= http://www.diptera.info/downloads/StN_Species_Accounts_Glasgow_2011.pdf }}</ref><ref name=comm/> [[Ličinka|Ličinke]] se, kot tudi pri ostalih trepetavkah iz [[podvrsta (biologija)|podvrste]] [[Syrphinae]], hranijo z različnimi [[listne uši|listnimi ušmi]].<ref name=comm/><ref name=NS>[https://www.naturespot.org.uk/species/baccha-elongata Nature Spot]</ref> Prezimijo ličinke, ki se zabubijo šele naslednjo pomlad. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Ball |first=S.G. |last2=Morris |first2=R.K.A. |year=2000 |title=Provisional atlas of British hoverflies (Diptera, Syrphidae) |url=https://archive.org/details/bwb_KT-588-209 |location=Monks Wood, UK |publisher=Biological Record Centre |isbn=1-870393-54-6}} *{{navedi knjigo |last=Morris |first=Roger K. A. |year=1999 |title=Hoverflies of Surrey |url=https://archive.org/details/hoverfliesofsurr0000morr |publisher=Surrey Wildlife Trust |page=[https://archive.org/details/hoverfliesofsurr0000morr/page/244 244] |isbn=0-9526065-3-4}} *{{navedi splet |last=Speight |first=M.C.D. |year=2011 |title="Species accounts of European Syrphidae (Diptera) |publisher=Syrph the Net, the database of European Syrphidae |volume=65 |url=http://www.diptera.info/downloads/StN_Species_Accounts_Glasgow_2011.pdf }} *{{navedi knjigo |last=Stubbs |first=Alan E. |last2=Falk |first2=Steven J |year=1983 |title=British Hoverflies: An Illustrated Identification Guide |edition=2. |publisher=British Entomological and Natural History Society |isbn=1-899935-03-7}} *{{navedi knjigo |last=Van Veen |first=M.P. |title=Hoverflies of Northwest Europe, Identification Keys to the Syrphidae |location=Utrecht |publisher=KNNV Publishing |page=254 |isbn=9050111998}} ==Reference== {{Wikivrste}} {{Zbirka}} {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q1500688}} [[Kategorija:Trepetavke]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1794]] ewc06i6f9wunan8izrk8abj6y4t57mb 0 465124 6721341 6310302 2026-07-29T04:44:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721341 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |honorific-prefix= |name=Arturs Krišjānis Kariņš |honorific-suffix= |image=Krišjānis Kariņš 2019 (cropped).jpg |imagesize= |office1=14. [[Latvija|predsednik vlade Latvije]] |term_start1=23. januar 2019 |term_end1=15. september 2023 |president1=[[Raimonds Vējonis]]<br>[[Egils Levits]] |predecessor1=[[Māris Kučinskis]] |successor1=[[Evika Siliņa]] |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |citizenship=<!-- WD --> |nationality=[[Latvijci|Latvijec]] |party= |otherparty= |spouse=Anda Kariņa |partner= |relations= |children= |residence= |alma_mater=[[Univerza Pensilvanije]] |profession=<!-- WD --> |committees= |religion= |signature= |website=<!-- WD --> }} '''Arturs Krišjānis Kariņš''', [[Seznam latvijskih politikov|latvijski politik]], [[evroposlanec]] in [[jezikoslovec]], * [[13. december]] [[1964]], [[Wilmington]], [[Združene države Amerike]]. V dveh mandatih od 2019 do svojega odstopa leta 2023 je bil predsednik vlade [[Latvija|Republike Latvije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministru kabinets|url=https://www.mk.gov.lv/en|website=www.mk.gov.lv|accessdate=2019-08-29|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Latvijski parlament potrdil novo vlado |date=15.9.2023 |url=https://www.sta.si/3214195|work=STA}}</ref> == Mladost == Njegova starša sta se spoznala in poročila na Švedskem, kamor sta zbežala pred sovjetsko okupacijo Latvije leta [[1944]]. Nato sta se preselila v mesto [[Wilmington]], v ameriški zvezni državi [[Delaware]], kjer sta se jima rodila Arturs in njegova sestra. Kljub temu da je v mestu delovala latvijska skupnost, sta bila s sestro v šoli edina [[Latvijci|latvijca]]. Z družini so bili v skupnosti dejavni, prav tako v lokalni latvijski [[Cerkev (zgradba)|cerkvi]] in cerkvenem zboru. Arturs je s sestro obiskoval nedeljske šole ter pomagal pri latvijskih poletnih taborih. Kot mlajši se je navduševal nad glasbo; kot bobnar in kitarist je z raznimi prijateljskimi zasedbami potoval po ZDA. Prvič je svojo domovino [[Latvija|Latvijo]] obiskal poleti leta [[1984]], ko je imel 20 let. Večkrat se je udeležil protestov proti sovjetski okupaciji, ki so potekali v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. == Izobraževanje == Med letoma 1984 in 1986 je obiskoval kolidž St. John's v [[Annapolis|Annapolisu]] v [[Maryland|Marylandu]], nato pa je iz jezikoslovja diplomiral na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Leta 1990 je od ameriške vlade prejel dotacijo za učenje ruskega jezika v Leningradu,<ref>{{Navedi splet|title=Krišjānis Kariņš|url=http://laikraksts.com/raksti/raksts.php?KursRaksts=1854|website=laikraksts.com|accessdate=2019-08-29|language=lv|archive-date=2020-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200607022247/http://laikraksts.com/raksti/raksts.php?KursRaksts=1854|url-status=dead}}</ref> leta [[1994]] pa je kot gostujoči predavatelj predaval na [[Univerza v Latviji|Univerzi v Latviji]]. Leta [[1996]] je Kariņš v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] doktoriral iz [[Jezikoslovje|lingvistike]], specializirano za področje avtomatskega prepoznavanja govora.<ref name="#1">{{Navedi splet|title="I have absolutely nothing to lose": Prime Minister Krišjānis Kariņš on his first month in office|url=https://eng.lsm.lv/article/features/features/i-have-absolutely-nothing-to-lose-prime-minister-krisjanis-karins-on-his-first-month-in-office.a311125/|website=eng.lsm.lv|accessdate=2019-08-29|language=en}}</ref> == Poklicna pot == Kmalu po končanem [[Doktorat|doktoratu]] se je trajno preselil v svojo domovino Latvijo, kjer se je želel preživljati s poučevanjem jezika. Zaradi pomanjkanja pedagoških izkušenj se je podal v poslovni svet in ustanovil podjetje z zamrznjeno hrano ''Lāču ledus'', ki ga je vodil do leta 2002. Med letoma 1999 in 2000 je bil tudi predsednik avtomobilskega podjetja ter podjetja Formula, ki se je ukvarjalo s pisarniškim materialom.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Ministru prezidenta Krišjāņa Kariņa biogrāfija|url=https://www.db.lv/zinas/ministru-prezidenta-krisjana-karina-biografija-483542|website=Dienas Bizness|accessdate=2019-08-29|language=lv}}</ref> Karinš je večkrat izjavil, da je tudi zategla latvijska birokracija botrovala temu, da se je kasneje podal v politiko.<ref name="#1"/> == Politična kariera == Leta 2002 je soustanovil stranko ''[[Jaunais laiks]]'' (Nova era), ki je na sledečih volitvah dobila največ glasov. Za poslanca v parlament je bil izvoljen tudi Karinš. Bil je član odbora za izobraževanje, kulturo in znanost ter član ustavnega odbora. Ko je z mesta predsednika vlade odstopil [[Einars Repše]], so za njegova možnega naslednika omenjali njegovega strankarskega kolega Karinša, a ga predsednica Latvije [[Vaira Vīķe-Freiberga]] na to mesto ni imenovala.<ref name="#2"/> Ob nastopu nove vlade [[Aigars Kalvītis|Aigarsa Kalvītisa]] 2. decembra 2004, je bil Arturs Krišjānis Kariņš imenovan na mesto ministra za gospodarstvo. Karinš in premier [[Aigars Kalvītis|Kalvītis]] nista bila v dobrih odnosih. Karinš je vlado zapustil [[7. april|7. aprila]] [[2006]], zaradi sumov, da naj bi njegovo podjetje zlorabilo evropska sredstva. Kmalu je zaradi mnogih nesoglasij z vladajočo ljudsko stranko, Karinševa stranka izstopila iz koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Koalīcija būs bez JL|url=https://www.apollo.lv/4889282/koalicija-bus-bez-jl|website=Apollo.lv|date=2006-04-06|accessdate=2019-08-29|language=lv}}</ref> [[Slika:High-level Conference on Energy 'Europe’s Future Electricity Market' Krišjānis Kariņš (37178936951).jpg|sličica|243x243px|Poslanec v Evropskem parlamentu.|alt=]] Na ponovnih volitvah leta 2006 je bil Karinš ponovno izvoljen za poslanca, a se s stranko niso odločili za vstop v kolacijo s [[Aigars Kalvītis|Kalvītisom]]. Marca [[2007]] je bil Arturs izbran za enega od dveh vodij strank ''[[Jaunais laiks]],'' ki se je leta [[2011]] združila s stranko ''Unity'', leta [[2018]] pa zaradi notranjih sporov preimenovala v ''New Unity'' oz. ''Novo enotnost''. === Evropski poslanec === Julija [[2009]] je bil Karinš izvoljen za poslanca v Evropski parlament, v skupino [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]]. Bil je član Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter nadomestni član v odborih za ekonomske in monetarne zadeve ter v posebnem odboru za davčne odločitve in druge podobne ukrepe ali naravo ali učinke.<ref>{{Navedi splet|title=eureconciliation.eu|url=http://eureconciliation.eu/about/|website=eureconciliation.eu|accessdate=2019-08-29|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026195703/https://eureconciliation.eu/about/|url-status=dead}}</ref> Sedež evropskega poslanca je zasedel tudi leta [[2014]]. Ob migrantskem valu leta [[2015]] je bil zagovornik kvot porazdelitve beguncev med države članice [[Evropska unija|Evropske unije]], češ, da bo tudi [[Latvija]] pričakovala pomoč, če bi zaradi krize na vzhodu v državo prihajalo več beguncev iz [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{Navedi splet|title=Kariņš: Bēgļu jautājumam Latvijā ir simboliska nozīme|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/karins-beglu-jautajumam-latvija-ir-simboliska-nozime.a129998/|website=www.lsm.lv|accessdate=2019-08-29|language=lv}}</ref> Po prevzemu funkcije predsednika vlade, je njegovo poslansko mesto zasedel Aleksejs Loskutovs.<ref>{{Navedi splet|title=Loskutovs poised to take Kariņš' seat in European Parliament|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/loskutovs-poised-to-take-karins-seat-in-european-parliament.a306882/|website=eng.lsm.lv|accessdate=2019-08-29|language=en}}</ref> [[Slika:Latvian Prime Minister Kariņš boost the EU’s essentials (46904589524).jpg|levo|sličica|Z [[Antonio Tajani|Antonijem Tajanijem]].|209x209_pik]] === Predsednik vlade === 23. aprila 2018 ga je stranka [[Nova enotnost (stranka)|Nova enotnost]] napovedala kot premierskega kandidata na sledečih parlamentarnih volitvah, kar pomeni, da se ni potegoval za mesto poslanca v latvijskem parlamentu, ampak bi v primeru neizvolitve ostal [[Evroposlanec|evropski poslanec]]. Kljub temu da javnomnenjske ankete stranki niso možnosti vstopa v parlament, ki je pogojen s petimi odstotki glasov, je Nova enotnost dosegla osem poslanskih mandatov, s čimer je postala najmanjša izmed parlamentarnih strank. Po neuspešnem sestavljanju vlade mandatarjev [[Jānis Bordans|Jānisa Bordansa]] in [[Aldis Gobzems|Aldisa Gobzemsa]], je predsednik [[Raimonds Vējonis]] mandat podelil Artursu Krišjānisu Kariņšu. Napovedal je več reform, med njimi reformo finančnega sektorja, reformo izobraževanja, protikorupcijsko reformo in likvidacijo spornega dodatka za zeleno energijo, ki so ga latvijska podjetja zlorabljala v preteklih letih. Med sestavljanjem koalicije je prejel tudi več zahtev, med njimi od župana [[Ventspils|Ventspilsa]] Aivarsa Lembergsa, da naj, če bo zasedel premiersko mesto, Karinš zavrne svoje ameriško [[državljanstvo]] in obdrži le latvijskega. Karinš tega ni storil. Karinšu je uspelu sestaviti vlado s petimi desnimi in liberalnimi strankami. Nova vlada je prisegla [[23. januar|23. januarja]] [[2019]].<ref>{{Navedi splet|title=New Latvian president is second Jewish head of state outside Israel|url=https://www.sajr.co.za/news-and-articles/2019/07/25/new-latvian-president-is-second-jewish-head-of-state-outside-israel|website=South African Jewish Report|accessdate=2019-08-29|archive-date=2019-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190829174259/https://www.sajr.co.za/news-and-articles/2019/07/25/new-latvian-president-is-second-jewish-head-of-state-outside-israel|url-status=dead}}</ref> Junija 2022 je stranka Nova enotnost najavila, da bo Kariņš ponovno kandidat za predsednika vlade.[33] Karinševa stranka je na parlamentarnih volitvah 1. oktobra 2022 osvojila največ poslanskih mest, in sicer 26, kar je za 18 več kot na prejšnjih volitvah. Avgusta 2023 je napovedal odstop z mesta predsednika vlade, domnevno zaradi blokade koalicijskih strank ob predlogu rekonstrukcije vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Kariņš paziņo par demisiju|url=https://www.delfi.lv/193/politics/55841388/karins-pazino-par-demisiju|website=www.delfi.lv|accessdate=2023-11-18|language=lv}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Latvian PM announces resignation|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/8/14/latvian-pm-announces-resignation|website=Al Jazeera|accessdate=2023-11-18|language=en}}</ref> 15. avgusta ga je na mestu premierja nasledila strankarska kolegica [[Evika Siliņa]].<ref>{{Navedi splet|title=Evika Siliņa is Latvia’s new prime minister|url=https://www.politico.eu/article/evika-silina-is-latvias-new-prime-minister/|website=POLITICO|date=2023-09-15|accessdate=2023-11-18|language=en}}</ref> == Zasebno == Poročen je z družinsko zdravnico [[Anda Karinš|Ando Karinš]]. Imata štiri otroke: Otomarsa Krisyanisa, Karlis Vilhelms, Maro Aleksandro in Anno.<ref>{{Navedi splet|title=Latvijas Vēstnesis - Latvijas Republikas oficiālais izdevums|url=https://www.vestnesis.lv/|website=www.vestnesis.lv|accessdate=2019-08-29|language=lv|last=vestnesis.lv}}</ref> Tekoče govori [[Latvijščina|latvijski]], [[Angleščina|angleški]] in [[Nemščina|nemški]] jezik, pasivno pa tudi [[Francoščina|francosko]] in [[Ruščina|rusko]].<ref>{{Navedi splet|title=Arturs Krišjānis Kariņš|url=https://www.mk.gov.lv/en/amatpersonas/krisjanis-karins-0|website=www.mk.gov.lv|date=2016-03-02|accessdate=2019-08-29|language=en|archive-date=2020-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200619155847/https://www.mk.gov.lv/en/amatpersonas/krisjanis-karins-0|url-status=dead}}</ref> Je državljan [[Združene države Amerike|ZDA]] in Latvije. == Glej tudi == * [[Evropski parlament]] == Sklici == {{sklici}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karins, Arturs Krisjanis}} [[Kategorija:Latvijski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Latvije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Latvije]] tt7eq4zk6i0gein14g7bol3kficvd8e 0 476974 6721413 6438949 2026-07-29T09:37:13Z Ljuba24b 92351 /* Območje in meje */ np 6721413 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Latvija | map = Satellite image of Latvia in March 2003.jpg | continent = [[Evropa]] | region = [[Severna Evropa]] | coordinates = {{koord novi|57|00|N|25|00|E|display=inline,title|type:country}} | km area = 64.559 | percent land = 96,38 | km coastline = 498 | borders = dolžina meje:<br />1382 km | highest point = [[Gaizinkalns]] 312 m | lowest point = [[Baltsko morje]] 0 m | longest river = [[Zahodna Dvina| Daugava]] 352 km | largest lake = [[jezero Lubāns]] 25 km2 | exclusive economic zone= 28.452 km2 }} [[Image:Latvia 1998 CIA map.jpg|thumb|right|250px|Zemljevid Latvije.]] '''[[Latvija]]''' leži na vzhodnih obalah [[Baltsko morje|Baltskega morja]] na nivoju severozahodnega dela vzdigajoče vzhodnoevropske ploščadi, med [[Estonija|Estonijo]] in [[Litva|Litvo]]. Približno 98 % države leži pod 200 m nadmorske višine. Z izjemo obalnih nižin je [[ledena doba]] Latvijo razdelila na tri glavne regije: morensko zahodno in vzhodno višavje ter srednjo nižavje. Latvija ima več kot 12.000 rek, od katerih je le 17 daljših od 100 km in več kot 3000 majhnih jezer, od katerih je večina evtrofičnih. Med glavne reke spadajo [[Zahodna Dvina]] (Daugava), [[Lielupe (reka)|Lielupe]], [[Gauja (reka)|Gauja]], [[Venta (reka)|Venta]] (s pritokom [[Abava (reka)|Abava]]) in [[Salaca (reka)|Salaca]]. Gozdovi pokrivajo približno 52 % <ref>Statistical Inventory of Forests. Latvian State Forest Research Institute "Silava".</ref> države (bor – 34 %, smreka – 18 %, breza – 30 %) <ref name="State Forest Service of Latvia">State Forest Service of Latvia</ref>. Razen šote, dolomita in apnenca so naravni viri maloštevilni. Latvija ima 531 km peščene obale, pristanišča Liepāja in Ventspils pa zagotavljata pomembni pristanišči s toplo vodo za baltsko obalo. Latvija je majhna država, saj njeno ozemlje meri le 64.559 km², vendar je večja od mnogih drugih evropskih držav (Albanija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Ciper, Danska, Estonija, Luksemburg, Severna Makedonija, Malta, Črna gora, Nizozemska, Slovaška, Slovenija ali Švica), po številu prebivalcev (okoli 2 milijona) pa prekaša samo Estonijo, Ciper, Malto, Luksemburg in Črno Goro ter je primerljiva s Slovenijo in Severno Makedonijo. Njena strateška lega je sprožila številne vojne med rivalskimi silami na njenem ozemlju. Še leta 1944 je [[Sovjetska zveza|ZSSR]] Rusiji podelila regijo Abrene, kar je Latvija po [[Druga ruska revolucija |razpadu Sovjetske zveze]] izpodbijala. == Fizično okolje == Latvija obsega 64.589 kvadratnih kilometrov in je podaljšek vzhodnoevropske nižine. Njen raven teren se malo razlikuje od okoliških sosedov. Edina ločnica Latvije je obala Baltskega morja, ki se razprostira na 531 kilometrih. Njeni sosedje so Litva na jugu (453 kilometrov skupne meje), Estonija na severu (267 kilometrov), Rusija na vzhodu (217 kilometrov) in Belorusija na jugovzhodu (141 kilometrov). Pred drugo svetovno vojno je Latvija mejila na vzhodno Poljsko, vendar je bilo zaradi mejnih sprememb s strani Sovjetske zveze to ozemlje priključeno Belorusiji. == Geografske značilnosti == Fiziografija Latvije in sosednjih področij se je v veliki meri oblikovala v [[kvartar]]nem obdobju in [[pleistocen]]ski [[ledena doba|ledeni dobi]], ko so tla in naplavine ledenikov potiskala v nabrežja in hribe. Razgibane ravnice pokrivajo 75 % ozemlja Latvije in zagotavljajo glavne površine za kmetovanje; 25 % ozemlja leži na višavju zmernih gričev. Približno 27 % celotnega ozemlja je obdelovalno, osrednja ravnina Zemgale južno od Rige je najbolj rodovitna in donosna. Tri glavna gričevnata območja, v provincah Kurlandija (litovsko ''Kurzeme'') (zahodna Latvija), Vidzeme (osrednja Latvija, višavje Vidzeme in višavje Aluksne) in Latgale (vzhodna Latvija), zagotavljajo slikovit vzorec polj, prepletenih z gozdovi in številnimi jezeri in rekami. Na tem območju so obsežne ledeniške [[morena|morene]], [[prodanato-peščen greben|prodnato-peščeni grebeni]] in ledeniški nanosi omejili dobičkonosnost kmetijstva z drobljenjem polj in predstavljanjem resnih erozijskih težav. Približno 10 % latvijskega ozemlja sestavljajo [[šota|šotišča]], [[močvirje|močvirja]] in [[mokrišče|mokrišča]], od katerih so nekatera pokrita z gozdovi. Gozdovi so izjemna značilnost Latvije, saj predstavljajo 52 % ozemlja. V zadnjih 100 letih se je količina gozdnih ozemelj v Latviji podvojila in postopek še vedno traja. Gozdna ozemlja se naravno širijo, pa tudi zaradi namernega pogozdovanja neplodnih zemljišč in zemljišč, ki jih ni mogoče uporabiti za kmetijske namene. Več kot polovico gozdov sestavljata [[rdeči bor]] ali [[navadna smreka]]. Skoraj vsi gozdovi v Latviji so javno dostopni, zato je ena najbolj razširjenih aktivnosti prebivalstva nabiranje [[Borovnica (grm)|borovnic]], [[mahovnica|brusnic]], [[goba|gob]] in drugih bogastev naravnega okolja. Latvijska zakonodaja o gozdarstvu je med najstrožjimi v Evropi, ki trdno ureja posek lesa. Gozdovi vsako leto proizvedejo 25 milijonov kubičnih metrov lesa, medtem ko se poseka le približno 12 - 13 milijonov kubičnih metrov, zato se količina zrelih in starih gozdov še naprej povečuje. Latvija ima zaradi velike količine gozdnih virov dobro razvito lesnopredelovalno industrijo, zato sta les in lesni izdelki ena najpomembnejših izvoznih izdelkov v državi. Latvijska podjetja za predelavo lesa so pomembni akterji na številnih evropskih trgih. Tradicionalni latvijski pristop h gozdarstvu s svojim majhnim sistemom jasno posekanih površin v kombinaciji z mrežo gozdnih ozemelj, na katerih je bil človeški vpliv majhen, pa tudi odtok ljudi iz podeželskih območij v urbana so olajšali nastanek edinstvene biološke raznolikost v gozdovih, v katerih živijo domače živali in ptice, ki so izumrle ali so zelo redke drugod po Evropi. Glede na raziskavo Svetovnega sklada za prostoživeče živali (''World Wildlife Fund - WWF'') iz leta 1992 ima Latvija populacije črnih štorkelj, malega klinkača, vidre bobra, risa in volkov. Obstajajo tudi velike koncentracije jelenov (86.000: jelenjad in srne), divje svinje (32.000), losov (25.000) in rdeče lisice (13.000). Številni Latvijci danes izkoriščajo ta vir s ponudbo lokalnim in tujim kupcem. Pestra in hitro spreminjajoča se fiziografija ledeniških moren in nižavja je prav tako omogočila zmerno rastlinje, na primer hrastu, rasti nekaj sto metrov severneje, kot sta barjanski munec in [[barjanska robida]]. Ta raznolikost in hitre spremembe naravnih ekosistemov spadajo med edinstvene značilnosti republike. Sovjetski sistem je pustil za seboj še en nepričakovan dobitek za naravoslovce. Latvijska zahodna morska obala je bila skrbno varovano obmejno območje. Skoraj vse hiše v bližini morja so bile porušene ali evakuirane. Posledično približno 300 kilometrov nerazvite morske obale krasijo samo gozdovi borovcev in smreke ter ekološko edinstvene peščene sipine. Vendar skušnjava za hiter dobiček lahko spodbudi kršenje zakonov, ki jasno prepovedujejo vsako gradnjo en kilometer od morja. To bi lahko privedlo do tega, da ena zadnjih preostalih divjih obrežij v Evropi ne obstaja. V sovjetski dobi je bila glavna turistična točka ob morju ob naseljenih središčih okoli Rige. Jūrmala je s številnimi centri dobrega počutja in turističnimi prenočišči, visokimi borovci, peščenimi plažami in antično arhitekturo še vedno privlačna destinacija za zahodne in vzhodne turiste. Latvija ima bogato mrežo rek, ki prispeva k vizualni lepoti in gospodarstvu države. Največja reka je Daugava, ki je bila pomembna pot že več tisoč let. Za trgovino, vojne in osvajanja so jo uporabljala lokalna plemena, pa tudi [[Vikingi]], [[Rusi]] in drugi Evropejci. Daugava (ali [[zahodna Dvina]] v zgornjem toku) s skupno dolžino 1020 kilometrov izvira v hribih Valday v ruski [[Tverska oblast |Tverski oblasti]], meandrira skozi severno [[Belorusija|Belorusijo]] in se nato skozi Latvijo vije 352 km, preden se izlije v [[Riški zaliv]]. Široka je približno 200 metrov, ko vstopi v Latvijo, pri Rigi se poveča na med 650 in 750 metrov, na ustju pa na 1,5 kilometra. Reka ima povprečni letni pretok 21 kubičnih kilometrov. Njen skupni spust v Latviji je 28 metrov in je postal privlačen vir proizvodnje hidroelektrarn. Prva hidroelektrarna - hidroelektrarna Ķegums - je bila zgrajena v času neodvisnosti Latvije. Drugi jez - hidroelektrarna Pļaviņas, je leta 1958 vzbudil nenavaden protestni val. Večina Latvijcev je nasprotovala poplavi zgodovinskih znamenitosti in posebno slikovite soteske z redkimi rastlinami in naravnimi danostmi, kot je pečina Staburags, ki je bila kulturno pomembna kot [[Lorelaj]] v Nemčiji. Gradnja jezu je bila potrjena leta 1959, po čiščenju razmeroma liberalnih in nacionalno usmerjenih voditeljev pod Eduardom Berklavsom in njihovi zamenjavi s strani Moskve usmerjenih ideološko konservativnih kadrov pod vodstvom Arvida Pelšeja. Tretji jez - Riška hidroelektrarna - tik nad Rigo, ni nagovoril veliko protestov zaradi navidezne brezupnosti. Predlagani četrti jez pri mestecu Daugavpils na reki Daugavi je na stotine tisoč Latvijcev postalo stičišče protestov v letih 1986–87. Ta jez ni bil zgrajen kljub velikim izdatkom, ki so že bili vloženi v projekt. [[Image:Lielupe Baltic Sea aerial.jpg|thumb|right|250px|Lielupe se izliva v Baltsko morje v Riškem zalivu, odcep Buļļupe pa proti reki Daugavi na zahodu.]] Manjše reke so Lielupe v osrednji Latviji s povprečnim letnim pretokom 3,6 kubičnih kilometrov; Venta na zahodu z 2,9 kubičnih kilometrov; Gauja na severovzhodu z 2,5 kubičnimi kilometri in Aiviekste na vzhodu z 2,1 kubičnih kilometrov. Njihove vode omogočajo zelo malo hidroelektrarn, čeprav načrtovalci zdaj razmišljajo o ponovnem aktiviranju nekaterih zapuščenih starejših jezov in turbin. Gauja je ena izmed najatraktivnejših, relativno čistih rek Latvije, ki ima ob obeh svojih bregovih tudi velik [[Gaujski narodni park]]. Hladne vode privlačijo postrvi in losose, [[peščenjak]] in [[klif]]i pa so vedno bolj magnet za turiste, ki jih zanima okolje. Več kot 60 % letne količine šestih največjih rek Latvije prihaja iz sosednjih držav, predvsem iz Belorusije in Litve. Ti sosednji viri ustvarjajo očitne potrebe po sodelovanju, zlasti pri nadzoru onesnaževanja. Nevarnosti zaradi pomanjkljivega sodelovanja so Latvijci dobili novembra 1990, ko je polimerni kompleks v Navapolatsku v Belorusiji pomotoma izlil 128 ton cianidnih derivatov v reko Daugava brez opozorila nadaljnjim uporabnikom v Latviji. Le prisotnost številnih mrtvih rib je latvijske prebivalce opozorila na nevarnost. == Podnebje == Poleti je dnevna svetloba dolga, pozimi pa kratka. Decembra je ob 9:00 dopoldne še vedno temno in dnevna svetloba izgine pred 4. uro popoldne. Podnebje je ublaženo z [[Zalivski tok|Zalivskim tokom]], ki teče čez [[Atlantski ocean]] iz Mehike. Povprečne temperature pozimi so zmerno blage, od januarja od –2,8 ° C v Liepāji na zahodni obali do −6,6 ° C v jugovzhodnem mestu Daugavpils. Julijske temperature se gibljejo od 16,7 ° C v Liepāji do 17,6 ° C v Daugavpilsu. Bližina morja prinaša visoke ravni vlažnosti in padavin, povprečna letna količina padavin v Rigi znaša 633 milimetrov. Tam je povprečno 180 dni na leto s padavinami, 44 dni je megla, le 27 dni je sončnih. Snežna odeja traja 28 dni, obdobje brez zmrzali pa traja 177 dni <ref name="ELL">Estonia, Latvia & Lithuania : country studies. Federal Research Division Library of Congress. Edited by Walter R. Iwaskiw. Research Completed January 1995</ref>. Veliko padavin povzroča številne težave. Velik del kmetijskih zemljišč zahteva odvodnjavanje. Veliko denarja je bilo porabljenega za projekte sanacije zemljišč, ki vključujejo postavitev drenažnih cevi, ravnanje in poglabljanje naravnih vodotokov, kopanje drenažnih jarkov in gradnjo starejših jezov. V 1960-ih in 1970-ih so dela za odvodnjavanje prevzela približno tretjino vseh kmetijskih naložb v Latviji. Čeprav je Latvija predstavljala le tretjino 1 % ozemlja, je bila v nekdanji Sovjetski zvezi odgovorna za 11 % vseh umetno izsušenih zemljišč. Dodatna težava, povezana s padavinami, je težava zgodnje mehanske setve in obiranja zaradi preobremenjenih polj. Pojavijo se močne padavine, zlasti v času žetve v avgustu in septembru, kar zahteva velike naložbene izdatke v sušilne strukture in prezračevalne sisteme. Leta 1992 je Latvija doživela najbolj suho poletje v zapisani vremenski zgodovini, vendar je nenavadno močno deževje v prejšnjo pomlad ohranilo škodo na pridelkih pod pričakovanjem. Vlažno podnebje je glavni dejavnik, ki usmerja latvijsko kmetijstvo v živinorejo in mleko. Celo večino poljskih pridelkov, kot so ječmen, oves in krompir, gojijo za krmo živali. == Naravni viri == Latvija nima dragocenih naravnih virov. Kljub temu pa je bogata z materiali, kot je [[apnenec]] za [[cement]] (6 milijard kubičnih metrov), [[mavec]] (165 milijonov kubičnih metrov), visokokakovostna [[glina]] (375 milijonov kubičnih metrov), [[dolomit]] (615 milijonov kubičnih metrov), [[šota]] (480 milijonov ton) in gradbeni materiali, vključno z [[gramoz]]om in [[pesek|peskom]], zadovoljujejo lokalne potrebe. Ribe iz Baltskega morja so še en potencialni izvozni vir. [[Jantar]], milijone let stari koščki okamnele borove smole, pogosto najdemo na plažah Baltskega morja in je po nakitu veliko povpraševanje. Prav tako je simbolično vplival na državo, ki jo pogosto imenujejo ''Dzintarzeme'' ali ''Amberland''. Prihodnost bo morda prinesla koristne vire, če bodo v teritorialnih vodah Latvije, kot so napovedali nekateri geologi, odkrita naftna polja. Latvija ima ekskluzivno gospodarsko cono 28.452 km². == Območje in meje == '''Območje: ''' *skupaj: 64.589 km² *kopno: 62.249 km² *vode: 2340 km² '''Meje: ''' *skupaj: 1382 km *meje držav: Belorusija 171 km, Estonija 343 km, Litva 576 km, Rusija 292 km '''Obala: ''' 498 km '''Pomorske zahteve: ''' *teritorialno morje: 12 nmi (22,2 km) *ekskluzivna ekonomska cona: 28.452 km² z 200 nmi (370,4 km) *[[kontinentalna polica]]: 200 m globine ali globino izkoriščanja '''Ekstremne višine: ''' *najnižja točka: Balsko morje 0 m *najvišja točka: Gaizinkalns 312 m '''Zemljepisna širina in dolžina''' *Sever : ({{coord|58.085137|25.199203|type:landmark_region:LV|display=inline}}) *Jug : ({{coord|55.674971|26.597213|type:landmark_region:LV|display=inline}}) *Zahod : ({{coord|56.353933|20.970153|type:landmark_region:LV|display=inline}}) *Vzhod : ({{coord|56.276911|28.241043|type:landmark_region:LV|display=inline}}) == Viri in raba tal == Naravni viri: šota, apnenec, dolomit, jantar, hidroenergija, les, njive '''Raba tal:''' *njive: 17,96 % *trajni nasadi: 0,11 % *drugo: 81,93 % (2011) '''Namakane površine:''' 8.3 km² opomba: zemljišča v Latviji so pogosto preveč mokra in jih je treba drenažo ne namakati; približno 16.000 km² (6.200 kvadratnih milj) ali 85 % kmetijskih zemljišč je bilo odobrenih z odvodnjavanjem (2007) '''Skupni obnovljivi vodni viri''' 35.45 km³ (2011) == Okoljski problemi == Naravne nesreče: nobene '''Okolje - aktualna vprašanja''': Latvijsko okolje je po pridobitvi neodvisnosti izkoristilo prehod na storitveno industrijo; glavne okoljske prednostne naloge so izboljšanje kakovosti pitne vode in kanalizacije, gospodinjstev in ravnanja z nevarnimi odpadki ter zmanjšanje onesnaženosti zraka. Leta 2001 je Latvija zaključila poglavje o pogajanjih o pristopu k EU o okoljskih zavezah k polnemu izvrševanju okoljskih direktiv EU do leta 2010. '''Okolje - mednarodni sporazumi''': ''pogodbenica v'': onesnaževanje zraka, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-kjotski protokol, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorski zakon, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje ladij, mokrišča. ''podpisan, vendar ni ratificiran'': noben od izbranih sporazumov. == Sklici in viri == {{sklici}} * CIA World Factbook [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/lg.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016003720/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/lg.html |date=2015-10-16 }} == Zunanje povezave == {{commons category| Geography of Latvia.}} [[Kategorija:Geografija Latvije]] swupfytiw6aorqhqukjywzyor29fevd 0 482617 6721206 6712951 2026-07-28T13:34:49Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Pordenone |settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] |population_demonym = Pordenončani<br>it. pordenonesi |mayor = [[Alessandro Ciriani]]<br>(od 20. junija 2016) |twin1 = |twin1_country = |saint = [[Sveti Marko]] |day = 25. april<ref>Zaradi sovpadanja državnega praznika se občinski praznik praznuje 8. septembra</ref> |postal_code = 33170 |area_code = 0434 |website = {{official website|http://www.comune.pordenone.it}} |mayor_party = |official_name = Comune di Pordenone<br>Comun di Pordenon |image_map= |native_name = {{lang|vec|Pordenon}}&nbsp;&nbsp;{{small|([[Furlanščina|furlansko]])}} |image_skyline = Pordenone-Palazzo comunale e campanile del Duomo di San Marco.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = Mestna hiša z zvonikom |image_shield = Pordenone-Stemma.png |shield_alt = |map_alt = |frazioni = Borgo Meduna/Borc de Midune, Brait, La Comina/La Cumine, Rorai Grande/Rorai Grant, Torre/Tor, Valle/Val, Vallenoncello/Valnunciel, Villanova/Vilegnove |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> |coordinates_footnotes = |region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|Pordenone]] |footnotes = }} '''Pordenone''' ({{Jezik-fur|Pordenon}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]] in sedež ene od štirih [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|enot deželne decentralizacije]] te dežele. Leži ob reki [[Noncello]]. Mesto Pordenone ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}),<ref name="IT-P"/> skupaj s sosednjima občinama, [[Cordenons]]om in [[Porcia|Porcio]], s katerima sestavlja somestje oz. urbano celoto, pa še več kot 30.000 več in je za [[Trst]]om in [[Videm, Italija|Vidmom]] tretje največje mesto v deželi. == Naselja == * Borgo Meduna / Borc de Midune * Brait * La Comina / La Cumine * Rorai Grande / Rorai Grant * San Gregorio * Torre / Tor * Valle / Val * Vallenoncello / Valnunciel * Villanova / Vilegnove == Znane osebnosti, ki so bile rojene umrle ali delovale v Pordenonu == * [[Valentina Pielich|Valentina Pielich - Tina Vajtova]] (tudi Tina Vajtawa) (1900-1984), slovenska krošnjarica in ljudska pripovednica rezijskih pravljic == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Pokrajina Pordenone]] == Viri == * Rus Roman, ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} {{normativna kontrola}} {{Province of Pordenone}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Pordenone| ]] s34xnxhkrxxbyh2tr8gcvjnf59lw01w 0 488609 6721287 6636051 2026-07-28T17:21:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721287 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = Amos Oz | birth_name = Amos Klausner | nationality = [[Izraelci|izraelska]] | awards = {{Plainlist| * [[Bialik Prize]] (1986) * [[Friedenspreis des Deutschen Buchhandels]] (1992) * [[Legion of Honour]] (1997) * [[Israel Prize]] (1998) * [[Ovid Prize]] (2004) * [[Goethe Prize]] (2005) * [[Prince of Asturias Awards#Literature|Prince of Asturias Award]] (2007) * [[Heinrich Heine Prize]] (2008) * [[Franz Kafka Prize]] (2013) }} | spouse = Nily Zuckerman }} '''Amos Oz''' ({{lang-he|עמוס עוז}}) (rojen kot '''Amos Klausner'''), [[Izraelci|izraelski]] [[pisatelj]], [[novinar]] in razumnik, * [[4. maj]] [[1939]], [[Jeruzalem]], [[Britanski mandat za Palestino]], † [[28. december]] [[2018]], [[Petah Tikva]], [[Izrael]].<ref name="Kershner">{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2018/12/28/obituaries/amos-oz-dead.html |title=Amos Oz, Israeli Author and Peace Advocate, Dies at 79 |last=Kershner |first=Isabel |author-link=Isabel Kershner|date=28. 12. 2018 |work=[[The New York Times]] |access-date=29. 12. 2018}}</ref> Amos Oz je avtor več kot 40 književnih del, vključno z [[roman]]i, zbirkami [[kratka zgodba|kratkih zgodb]], otroških knjig in [[esej]]ev. Njegova dela so prevedena v številne jezike – velja za najbolj prevajanega izraelskega pisatelja.<ref name=dnevnik1>https://www.dnevnik.si/1042855646 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220405051256/https://www.dnevnik.si/1042855646 |date=2022-04-05 }}, vpogled: 4. 1. 2020.</ref> Prejel je več knjižnih nagrad, med drugimi francosko odlikovanje [[red viteza legije časti]], špansko nagrado princa Asturije za literaturo, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja, mirovno nagrado nemškega združenja založnikov in knjigotržcev.<ref name=rtv1>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-amos-oz-izraelski-pisatelj-ki-je-klical-k-obnovi-cloveske-solidarnosti/475966, vpogled: 4. 1. 2020.</ref> Leta 2017 je bil uvrščen med finaliste za mednarodno nagrado [[booker]] in je bil več let eden od kandidatov za [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado]].<ref name=mladinska1>https://www.mladinska.com/avtorji/amos-oz {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415231029/https://mladinska.com/avtorji/amos-oz |date=2021-04-15 }}, vpogled: 4. 1. 2020.</ref> Med njegova znana dela spadajo romani ''[[Moj Mihael]]'', ''Črna skrinjica'', ''Panter v kleti'', ''Zgodba o ljubezni in temnini'',<ref name=mladinska1/> ki so prevedena tudi v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name=rtv1/> Bil je tudi zagovornik politike strpnosti do [[Palestinci|Palestincev]].<ref name=rtv1/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oz, Amos}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Umrli leta 2018]] [[Kategorija:Izraelski pisatelji]] 6yr0j9tgshigqeg2kwt3r6e947uyp1u 0 489019 6721273 5640886 2026-07-28T16:22:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721273 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} [[Americij]] je [[Periodni sistem elementov|element]] z največjo [[Atomska teža|atomsko maso]], ki ga še dokaj zlahka preučujemo. Znanih je kar nekaj njegovih [[Spojina|spojin]]. == Seznam == === Americijevi hidridi in hidroksidi === * [[Americijev dihidrid]] – AmH₂<ref name=":1" /> * [[Americijev tetrahidroksid]] – Am(OH)₄<ref name=":1" /> * [[Americijev trihidrid]] – AmH₃<ref name=":1" /> * [[Americijev trihidroksid]] – Am(OH)₃<ref>{{Navedi revijo|last=Morss|first=L. R.|last2=Williams|first2=C. W.|date=1994-12-01|title=Synthesis of Crystalline Americium Hydroxide, Am(OH)3 and Determination of its Enthalpy of Formation; Estimation of the Solubility-Product Constants of Actinide(III) Hydroxides|url=https://www.degruyter.com/view/journals/ract/66-67/Supplement/article-p89.xml|magazine=Radiochimica Acta|language=en|volume=66-67|issue=Supplement|pages=89–94|doi=10.1524/ract.1994.6667.special-issue.89|issn=0033-8230}}</ref> * AmO₂(OH)₃·nH₂O<ref name=":1" /> ==== Nepopolni hidridi in hidroksidi ==== * NaAmO₂(OH)₂·nH₂O<ref name=":1" /> * KAmO₂(OH)₂·nH₂O<ref name=":1" /> * RbAmO₂(OH)₂·nH₂O<ref name=":1" /> * CsAmO₂(OH)₂·nH₂O<ref name=":1" /> * Na₂AmO₂(OH)₃·nH₂O<ref name=":1" /> * K₂AmO₂(OH)₃·nH₂O<ref name=":1" /> * Cs₂AmO₂(OH)₃·nH₂O<ref name=":1" /> === Americijeve spojine z elementi Ⅲ. skupine === * [[Americijev heksaborid]] – AmB₆<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (Set Vol.1-6): Volumes 1-6|url=https://books.google.si/books?id=9vPuV3A0UGUC&pg=PA1470&lpg=PA1470&dq=%22BkOF%22+%22berkelium%22&source=bl&ots=W17tJ_MLGP&sig=ACfU3U3x3F0H_lZFBC9NZapHPeKRB9vACw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjJ69LqwYzuAhWY7KQKHe1EDyYQ6AEwAHoECAMQAg#v=onepage&q=Cm&f=false|publisher=Springer Science & Business Media|date=2010-10-21|isbn=978-94-007-0211-0|language=en|first=L. R.|last=Morss|first2=Norman M.|last2=Edelstein|first3=Jean|last3=Fuger}}</ref> === Americijeve spojine z elementi Ⅳ. skupine === * [[Americijev disilicid]] – AmSi₂<ref name=":1" /> * [[Americijev karbid]] – AmC<ref>{{Navedi knjigo|title=Science and Technology for Americium Transmutation|last=Tesinsky|first=Milan|publisher=Royal Institute of Technology|year=2012|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:542942/FULLTEXT01.pdf}}</ref> * [[Americijev silicid]] – AmSi<ref name=":1" /> * [[Americijev silikat]] – AmSiO₄<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trikarbonat]] – Am₂(CO₃)₃<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trisilicid]] – Am₂Si₃<ref name=":1" /> * [[Pentamericijev trisilicid]] – Am₅Si₃<ref name=":1" /> * [[Americijev tiocianid]] – Am(SCN)₃<ref name=":1" /> * AmOHCO₃<ref name=":1" /> ==== Nepopolne americijeve spojine ==== * CsAmO₂CO₃<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Cotton|first=Simon|date=2006-01-13|title=Lanthanide and Actinide Chemistry|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/book/10.1002/0470010088|magazine=Wiley Online Library|language=en|doi=10.1002/0470010088}}</ref> * RbAmO₂CO₃<ref name=":0" /> * KAmO₂CO₃<ref name=":0" /> * NaAm(CO₃)₂·nH₂O<ref name=":1" /> * NaAmO₂CO₃<ref name=":1" /> * NaAmO₂CO₃·nH₂O<ref name=":1" /> === Americijevi pniktidi === * [[Americijev antimonid]] – AmSb<ref name=":1" /> * [[Americijev arzenid]] – AmAs<ref name=":1" /> * [[Americijev bizmid]] – AmBi<ref name=":1" /> * [[Americijev fosfat]] – AmPO₄<ref name=":1" /> * [[Americijev fosfat]] [[Hidratacija|nhidrat]] – AmPO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * [[Americijev fosfid]] – AmP<ref name=":1" /> * [[Americijev nitrid]] – AmN<ref name=":1" /> === Americijevi halkidi === * [[Americijev dioksid]] – AmO₂<ref name=":0" /> * [[Americijev diselenid]] – AmSe₂<ref name=":1" /> * [[Americijev disulfid]] – AmS₂<ref name=":1" /> * [[Americijev ditelurid]] – AmTe₂<ref name=":1" /> * [[Americijev divodikov fosfat]] – Am(H₂PO₄)₃<ref name=":1" /> * [[Americijev heksaoksid]] – AmO₆<ref name=":1" /> * [[Americijev oksid]] – AmO<ref name=":2">{{Navedi splet|title=WebElements Periodic Table » Americium » compounds information|url=https://www.webelements.com/americium/compounds.html|website=www.webelements.com|accessdate=2021-01-09|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118114927/https://www.webelements.com/americium/compounds.html|url-status=dead}}</ref> * [[Americijev selenid]] – AmSe<ref name=":1" /> * [[Americijev sulfid]] – AmS<ref name=":1" /> * [[Americijev telurid]] – AmTe<ref name=":1" /> * [[Americijev triselenid]] – AmSe₃<ref name=":1" /> * [[Americijev trisulfid]] – AmS₃<ref name=":1" /> * [[Americijev tritelurid]] – AmTe₃<ref name=":1" /> * [[Dekamericijev oksitetradekasulfid]] – Am₁₀S₁₄O<ref name=":1" /> * [[Diamericijev heksoksid]] – Am₂O₆<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Zaitsevskii|first=Andréi|last2=Mosyagin|first2=Nikolai S.|last3=Titov|first3=Anatoly V.|last4=Kiselev|first4=Yuri M.|date=2013-07-17|title=Relativistic density functional theory modeling of plutonium and americium higher oxide molecules|url=https://aip.scitation.org/doi/10.1063/1.4813284|magazine=The Journal of Chemical Physics|volume=139|issue=3|pages=034307|doi=10.1063/1.4813284|issn=0021-9606}}</ref> * [[Diamericijev heptoksid]] – Am₂O₇<ref name=":3" /> * [[Diamericijev oktoksid]] – Am₂O₈<ref name=":3" /> * [[Diamericijev trioksid]] – Am₂O₃<ref name=":2" /> * [[Diamericijev triselenid]] – Am₂Se₃<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trisulfat]] – Am₂(SO₃)₃<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trisulfat oktahidrat]] – Am₂(SO₄)₃·8H₂O<ref name=":0" /> * [[Diamericijev trisulfat pentahidrat]] – Am₂(SO₃)₃·5H2O<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trisulfid]] – Am₂S₃<ref name=":1" /> * [[Diamericijev tritelurid]] – Am₂Te₃<ref name=":1" /> * [[Triamericijev tetraselenid]] – Am₃Se₄<ref name=":1" /> * [[Triamericijev tetrasulfid]] – Am₃S₄<ref name=":1" /> * [[Triamericijev tetratelurid]] – Am₃Te₄<ref name=":1" /> * (AmO₂)₂(SO₄)<ref name=":1" /> * (AmO₂)₂(SO₄)·nH₂O<ref name=":1" /> ==== Nepopolni halkidi ==== * NH₄AmO₂PO₄<ref name=":0" /> * Ba₃AmO₆<ref name=":1" /> * Cs₂AmO₄<ref name=":1" /> * NH₄AmPO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * KAmPO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * RbAmPO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * CsAmPO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * NaAm(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * NaAm(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * NaAm(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * NaAm(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * KAm(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * KAm(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * KAm(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * KAm(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * RbAm(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * RbAm(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * RbAm(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * RbAm(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * CsAm(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * CsAm(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * CsAm(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * CsAm(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * TlAm(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * TlAm(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * TlAm(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * TlAm(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * K₃Am(SO₄)₂·H₂O<ref name=":1" /> * K₃Am(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * K₃Am(SO₄)₂·3H₂O<ref name=":1" /> * K₃Am(SO₄)₂·4H₂O<ref name=":1" /> * K₈Am₂(SO₄)₇<ref name=":1" /> * Cs₈Am₂(SO₄)₇<ref name=":1" /> * Tl₈Am₂(SO₄)₇<ref name=":1" /> * CsAmO₂SO₄·nH₂O<ref name=":1" /> * Co(NH₃)₆AmO₂(SO₄)₂·2H₂O<ref name=":1" /> * Co(NH₃)₆(HSO₄)₂(AmO₂(SO₄)₃)·nH₂O<ref name=":1" /> * BaAmO₃<ref name=":1" /> * PuAmO₆<ref name=":3" /> * PuAmO₇<ref name=":3" /> * PuAmO₈<ref name=":3" /> === Americijevi halidi === * [[Americijev dibromid]] – AmBr₂<ref name=":1" /> * [[Americijev dijodid]] – AmI₂<ref name=":2" /> * [[Americijev diklorid]] – AmCl₂<ref name=":2" /> * [[Americijev dioksidifluorid]] – AmO₂F₂<ref name=":0" /> * [[Americijev heksafluorid]] – AmF₆<ref name=":1" /> * [[Americijev oksibromid]] – AmOBr<ref name=":1" /> * [[Americijev oksijodid]] – AmOI<ref name=":1" /> * [[Americijev oksiklorid]] – AmOCl<ref name=":1" /> * [[Americijev tetraborid]] – AmB₄<ref name=":1" /> * [[Americijev tetrafluorid]] – AmF₄<ref name=":2" /> * [[Americijev tribromid]] – AmBr₃<ref name=":2" /> * [[Americijev trifluorid]] – AmF₃<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=The History and Use of Our Earth's Chemical Elements: A Reference Guide|url=https://books.google.si/books?id=yb9xTj72vNAC&pg=PA333&lpg=PA333&dq=mendelevium+chloride&source=bl&ots=iyPQt2AI5a&sig=ACfU3U0uyPXo2mbg13r7l6Jy1HC0xx_Tlg&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj-pLCq_ovuAhUTPOwKHQG1BSMQ6AEwAXoECAEQAg#v=onepage&q=mendelevium%20chloride&f=false|publisher=Greenwood Publishing Group|date=2006|isbn=978-0-313-33438-2|language=en|first=Robert E.|last=Krebs}}</ref> * [[Americijev trijodid]] – AmI₃<ref name=":4" /> * [[Americijev triklorid]] – AmCl₃<ref name=":4" /> * [[Americijev triklorid heksahidrat]] – AmCl₃·6H₂O<ref name=":2" /> * AmCl₃·LiCl<ref name=":1" /> * AmCl₃·CsCl<ref name=":1" /> * AmCl₂(H₂O)₆·Cl<ref name=":1" /> ==== Nepopolni halidi ==== * Cs₂NaAmCl₆<ref name=":0" /> * RbAmO₂F₂<ref name=":0" /> * KAmO₂F₂<ref name=":0" /> * Cs₂AmO₂Cl₄<ref name=":0" /> * K₃Am₃(IO₃)₁₂·HIO₃<ref name=":0" /> * LiAmF₄<ref name=":1" /> * LiAmCl₄<ref name=":1" /> * LiAmBr₄<ref name=":1" /> * LiAmI₄<ref name=":1" /> * CsAmF₄<ref name=":1" /> * CsAmCl₄<ref name=":1" /> * CsAmI₄<ref name=":1" /> * Li₂AmF₅<ref name=":1" /> * Li₂AmCl₅<ref name=":1" /> * Li₂AmI₅<ref name=":1" /> * Cs₂AmF₅<ref name=":1" /> * Cs₂AmCl₅<ref name=":1" /> * Cs₂AmBr₅<ref name=":1" /> * Cs₂AmI₅<ref name=":1" /> * KAm₂F₇<ref name=":1" /> * Li₂AmF₆<ref name=":1" /> * Li₂AmCl₆<ref name=":1" /> * Li₂AmBr₆<ref name=":1" /> * Li₂AmI₆<ref name=":1" /> * Cs₂AmF₆<ref name=":1" /> * Cs₂AmCl₆<ref name=":1" /> * Cs₂AmBr₆<ref name=":1" /> * Cs₂AmI₆<ref name=":1" /> * Li₃AmF₃<ref name=":1" /> * Li₃AmCl₃<ref name=":1" /> * Li₃AmBr₃<ref name=":1" /> * Li₃AmI₃<ref name=":1" /> * Cs₃AmF₃<ref name=":1" /> * Cs₃AmCl₃<ref name=":1" /> * Cs₃AmBr₃<ref name=":1" /> * Cs₃AmI₃<ref name=":1" /> * (NH₄)₂AmCl₅<ref name=":1" /> * Rb₂AmF₆<ref name=":1" /> * RbAmO₂F₂<ref name=":1" /> * KAmO₂F₂<ref name=":1" /> * Cs₃AmO₂Cl₄<ref name=":1" /> * Cs₇(AmO₂)(AmO₂)₂Cl₁₂<ref name=":1" /> * K₂AmCl₅<ref name=":1" /> * (NH₄)₂AmCl₅<ref name=":1" /> * Rb₂AmCl₅<ref name=":1" /> === Americijeve spojine z žlahtnimi plini === Znanih ni nobenih americijevih spojin z [[Žlahtni plin|žlahtnimi plini]]. === Ioni === ==== Anioni ==== * [[Preysslerjev anion]] – AmP₅W₃₀O₁₁₀¹²⁻<ref name=":1" /> * AmCl₆²⁻<ref name=":1" /> * AmBr₆²⁻<ref name=":1" /> * Am(CO₃)₅⁶⁻<ref name=":1" /> * AmO₂(CO₃)⁻<ref name=":1" /> * AmO₂(CO₃)₂³⁻<ref name=":1" /> * AmO₂(CO₃)₃⁵⁻<ref name=":1" /> * AmO₂(CO₃)₃⁴⁻<ref name=":1" /> * Am(SO₄)₂⁻<ref name=":1" /> * Am(H₂PO₄)₄⁻<ref name=":1" /> * AmP₂W₁₇O₆¹⁶⁻<ref name=":1" /> * Am(P₂W₁₇O₆₁)₂¹⁶⁻<ref name=":1" /> * AmF₄·AmO₂F₂⁻<ref name=":1" /> ==== Kationi ==== * AmO₂⁺<ref name=":0" /> * AmO₂²⁺<ref name=":0" /> * AmF²⁺<ref name=":1" /> * AmF₂⁺<ref name=":1" /> * AmSO₄⁺<ref name=":1" /> * Am(SCN)₁⁺<ref name=":1" /> * Am(SCN)₂²⁺<ref name=":1" /> * AmNO₃²⁺<ref name=":1" /> * Am(NO₃)₂⁺<ref name=":1" /> * AmHPO₄⁺<ref name=":1" /> * AmH₂PO₄²⁺<ref name=":1" /> * Am(H₂PO₄)₂⁺<ref name=":1" /> * AmCl₂(H₂O)₆⁺<ref name=":1" /> === Ostale spojine === * [[Americijev dioksidimolibdad trihidrat]] – AmO₂Mo₂O₇·3H₂O<ref name=":1" /> * [[Americijev dioksikromat hidrid]] – AmO₂CrO₄·H₂O (to je le predvidena formula, nekateri domnevajo, da je prava formula pridobljene spojine bila (AmO₂)₂CrO₄·H₂O)<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trimolibdat]] – Am₂(MoO₄)<ref name=":1" /> * [[Diamericijev trivolframat]] – Am₂(WO₄)₃<ref name=":1" /> * NaAmO₂(OAc)₃<ref name=":0" /> * KAm(MoO₄)₂<ref name=":1" /> * K₅Am(MoO₄)₄<ref name=":1" /> == Viri == <references /> {{navpolje periodni sistem}} [[Kategorija:Americij]] m67ps4fxwoddx1sm1h1hl5l3wr8swa9 0 494812 6721361 6718749 2026-07-29T07:02:37Z Blueginger2 186889 /* Jurišne jedrske podmornice */ pp 6721361 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{navedi splet | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 || 28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || |Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] r2sl7bq6qi99vil8v61fk79owc0p0bd 6721362 6721361 2026-07-29T07:03:20Z Blueginger2 186889 /* Jurišne jedrske podmornice */ pp 6721362 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{navedi splet | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 || 28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |Splavljena<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || |Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] aqyh38exg810onvrq0s0dfn15ai3za2 6721446 6721362 2026-07-29T11:38:12Z Blueginger2 186889 /* Jurišne jedrske podmornice */ -1 upokojena junij 2026 6721446 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{navedi splet | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="1" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 || 28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |Splavljena<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || |Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] jwrqdck85bg7sjzc10vxf7mqhvdu6mj 6721448 6721446 2026-07-29T11:38:40Z Blueginger2 186889 /* Aktivne ladje in podmornice */ -1 6721448 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 13 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{navedi splet | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="1" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 || 28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |Splavljena<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || |Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] 6zgs5hwip3j2q6lm8sgb1oymqchvz6s 0 496014 6721209 6712962 2026-07-28T13:36:37Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721209 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ronke | official_name = Comune di Ronchi dei Legionari<br />Občina Ronke | native_name = {{lang-it|Ronchi dei Legionari}} | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Municipio Ronchi dei Legionari.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Sedež občinske uprave v Ronkah | image_shield = Ronchi_dei_Legionari-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Ronchi dei Legionari (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Lega občine Ronke v [[Pokrajina Gorica|Goriški pokrajini]] | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = |latm = |lats = |latNS = | longd = |longm = |longs = |longEW = | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Sveti Vid (San Vito), Selce (Selz), Soleščan (Soleschiano), Romjan (Vermegliano) | mayor_party = občinska lista | mayor = Livio Vecchiet | population_demonym = | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = | area_code = | website = {{official website|http://www.comuneronchi.it}} | footnotes = }} '''Ronke''' ({{Jezik-it|Ronchi dei Legionari}}, [[Bizjaščina|bizjaško]] in {{Jezik-fur|Roncjis}}, {{langx|de|Ronkis}}) so [[mesto]] in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/>. Zahodno od kraja je glavno mednarodno [[letališče Trst]], ki oskrbuje glavno mesto dežele [[Trst]]. Po italijanskem popisu leta 1971 je bilo 4 % prebivalcev občine Ronke [[Slovenci|slovenske]] narodnosti.<ref>{{Cite web|url=https://digital.lib.washington.edu/ojs/index.php/ssj/article/viewFile/3423/2836|title = Login}}</ref> Poleg glavnega kraja Ronke so v občini še štirje zaselki ( frazioni ): * [[Sveti Vid, Gorica|Sveti Vid]] <small>(''San Vito'')</small> * [[Selce, Ronke|Selce]] <small>(''Cave di Selz'')</small> * [[Soleščan]] <small>(''Soleschiano'')</small> * [[Romjan, Gorica|Romjan]] <small>(''Vermegliano'')</small> Italijansko ime kraja aludira na [[Gabriele D'Annunzio|D´Annunzieve]] legionarje, ki jih je tam zbral, preden je z njihovo pomočjo v začetku 20-ih let 20. stoletja zasedel [[Reka, Hrvaška|Reko]] in tam ustanovil neodvisno republiko. == Zgodovina == === Antika in srednji vek === Kraj je bil naseljen že v predrimskih časih, kar potrjuje nekropola, odkrita ob letališču. V 3. in 2. stol. pr.n.št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Po [[Ostrogoti|ostrogotski]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] , [[Langobardi|langobardski]] in [[Franki|frankovski]] nadvladi so Tržič od leta 967 nadzirali [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarhi]].<ref>[https://books.google.com/books?id=rTUbL7kh-JMC Touring Club Italia: ''Gorica in podeželje: Gradež, laguna, Brda, Sredipolje, Soča''] str. 103: "...attraverso un «priviliegium imperiale» Ottone I assegnò nel 967 il «vicus Panzani», primo nucleo abitato della futura Monfalcone, al patriarca di Aquileia."; v slovenščini: "...s ''cesarskim privilegijem'' iz leta 967, je Oton I. podaril ozemlje imenovano ''vicus Panzani'', prvotno jedro bodoče vasi Tržič, oglejskemu patriarhu."</ref> Leta 967 je namreč cesar [[Oton I. Veliki|Oton I. Saški]] med sinodo v Raveni kraj podaril oglejskemu patriarhu Rodoaldu, da bi ta lahko nadzoroval morebitne nove vdore Madžarov. V tej listini so Ronke prvič omenjene med kraji in posestmi, ki jih je cesar daroval. Oglejskim patriarhom je bilo s cesarskimi koncesijami naloženo breme oživitve te dežele. Kraju so vladali oglejski patriarhi vso do leta 1420, nakar je pripadlo [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Zaradi svoje lege je bila skozi stoletja izpostavljena uničujočim vpadom vzhodnih prebivalcev, [[Ogri|Madžarov]] v 10. stoletju in Turkov v 15. stoletju. Med 16. in 17. stoletjem je bilo mesto, ki je prešlo pod oblast Beneške republike, na hudo preizkušnjo zaradi sporov med Beneško republiko in Habsburžani : Gradiška vojna, ki se je začela leta 1615 v deželi "bisiaca" tudi požig vasi Selc in Ronk. Po kratkem obdobju francoske okupacije je leta 1815 postalo del posesti Avstrijskega cesarstva in s tem od leta 1918 Italije. Območje, ki je bilo vedno tranzitno mesto pomembnih komunikacijskih poti med severno Italijo in srednje-vzhodno Evropo, se je razvilo od srednjega veka s kmetijskim gospodarstvom do 19. stoletja, od konca 19. stoletja pa je postalo pretežno industrijsko. Vsaka vas je imela svoj bogoslužni prostor. [[Cerkev sv. Štefana mučenca v Romjanu]] (Vermegliano) je dobro ohranjena, v sedanji obliki zgrajena leta 1558 na manjši že obstoječi zgradbi. Ima dvokapno pročelje, portik in visok zvonik, ki ga podpirajo močni kamniti stebri, notranjost pa krasijo dragocene freske, večinoma iz let 1575-76, delo furlanskega slikarja Sebastiana Secanteja. Župnijska cerkev Sv. Lovrenca je bila večkrat povečana in ima danes dimenzije in oblike iz leta 1780 (obnovljena po prvi svetovni vojni). Tudi današnja podoba cerkve Sv.Domenice v Selcah je iz 18. stoletja, pred nekaj leti pa ji je bila prizidana nova stavba. Cerkev Svete Trojice, na istoimenski ulici, v Ronkah, graciozna, neizrazito baročna stavba s centralnim tlorisom, je bila zgrajena leta 1759 kot zasebna kapela pianskih grofov. Omeniti velja vilo Mantica iz 17. stoletja, zdaj Meterc v Soleščanu (Soleschian), obdano z veličastnim drevoredom, ki jo povezuje s svojim podeželjem ob dolgi ravni poti; v Ronkah Palazzo Girardi, danes Fabris, na trgu Oberdan, prav tako iz 17. stoletja; in kompleks de Dottori na ulici via XXIV Maggio, ki sega v osemnajsto stoletje in je sestavljen iz impozantne stavbe s pogledom na ulico. Na trgu Piazza Unità izstopa vila Vicentini, takrat Miniussi, zdaj sedež Tržiškega kulturnega konzorcija. Villa Carlo, elegantna stanovanjsko stavbo klasičnih geometrijskih proporcev, je iz leta 1835. Bila je dom francoskih plemičev Morè de Pontgibaud, izgnancev iz Trstu od leta 1791 pod psevdonimom Labrosse, lastnikov ogromnih kmetijskih posesti po celotnem spodnjem soškem območju. Od sredine 19. in v začetku 20. stoletja je bilo za Ronke obdobje velikega razvoja in preobrazbe. Leta 1850 so Ronke postale samostojna občina, h kateri so bili pripojeni njeni zaselki. Leta 1860 je bila slovesno odprta prva železniška postaja (Ronke sever) na progi Trst-Videm-Benetke. Industrializacijo območja je zaznamovalo odprtje bombažne tovarne v Romjanu leta 1884 in pomorske ladjedelnice v Tržiču leta 1908. === Prva svetovna vojna - soška fronta === Maja 1915 je Italija napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] in velik del prebivalstva Ronk in Tržiškega Krasa (območja na frontni črti in v neposredni bližini) so evakuirali in premestili v štajersko begunsko taborišče Wagna<ref>http://www.grandeguerra.ccm.it/scheda_archivio.php?goto_id=1160 |naslov::Velika vojna 1914-1918: na kraško-soški fronti::<!-- Titolo generato automaticamente --> |accesso=21 giugno 2014 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20140714155550/http://www.grandeguerra.ccm.it/scheda_archivio.php?goto_id=1160 |dataarchivio=14 luglio 2014 |urlmorto=sì </ref> eno od dveh mest, s katerima so Ronke zdaj pobratene. Območje so prizadeli siloviti boji, zlasti okoli Griž (Monte Sei Busi) in na Kraškem grebenu, kjer so se pred tem v prvih tednih vojne zabarikadirali avstro-ogrski vojaki. Mesto Ronke, ki ga je sistematično obstreljevalo cesarsko topništvo, je bilo skoraj popolnoma uničeno. Prebivalci Ronk so se lahko postopno vrnili na svoje domove šele po italijanskem porazu [[Kobariška bitka|pri Kobaridu]] jeseni 1917.<ref>http://www.grandeguerra.ccm.it/scheda_archivio.php?goto_id=1190 |titolo=::La Grande Guerra 1914-1918: sul Carso e sul fronte dell'Isonzo::<!-- Titolo generato automaticamente --> |accesso=21 giugno 2014 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20140714145039/http://www.grandeguerra.ccm.it/scheda_archivio.php?goto_id=1190 |dataarchivio=14 luglio 2014 |urlmorto=sì</ref> Dogodki prve svetovne vojne so povzročili razdejanje in grozote, zlasti med letoma 1915 in 1916, ko so bili najbližji kraški griči prizorišče prvih soških bojev in so mesta postala takojšnja druga linija. Epizoda, s katero je povezano sedanje polno ime občine, sega v leto 1919, ki spominja na legionarje, ki jih je v kraju zbral [[Gabriele D'Annunzio]], da bi odšli in zavzeli Reko za njeno priključitev Italiji. === Druga svetovna vojna === V dvajsetih letih fašizma so Ronke in območje Tržiča na splošno, območje močne delavske poselitve, predstavljale pomembna središča skrivnega političnega odpora proti fašizmu. Na teh območjih se je oboroženi odpor razvil že leta 1942 kot podpora slovenskim partizanskim enotam, ki so nastale po italijanski invaziji na Jugoslavijo aprila 1941.<ref>Giovanni De Martis |url= http://www.olokaustos.org/saggi/saggi/peteani/index.htm |naslov= Ondina Peteani, prima staffetta partigiana d'Italia: da Trieste ad Auschwitz |accesso= 12 ottobre 2014 |dataarchivio= 5 gennaio 2015 |urlarchivio= https://web.archive.org/web/20150105084919/http://www.olokaustos.org/saggi/saggi/peteani/index.htm |urlmorto= sì </ref> Prebivalci Ronk so množično sodelovali v odporu: 175 je bilo Rončanov, ki so padlih med drugo svetovno vojno, od tega 147 partizanov.<ref name=autogenerato1>http://www.comuneronchi.it/fileadmin/user_ronchi/storia_di_ronchi/Medaglia_d_argento.pdf |naslov= Storia di Ronchi |urlmorto= sì |accesso= 21 giugno 2014 |dataarchivio= 24 settembre 2014 |urlarchivio= https://web.archive.org/web/20140924042543/http://www.comuneronchi.it/fileadmin/user_ronchi/storia_di_ronchi/Medaglia_d_argento.pdf }}</ref> Od 10. septembra 1943 do osvoboditve so bile Ronke del jadranske obale, toda že 8. septembra, ko so se nemške enote približevale, so se številni delavci iz ladjedelnic v Tržiču, še v delovnih kombinezonih, vendar oboroženi, začeli zbirati v Selcah, zaselku Ronk, za organizacijo obrambe ozemlja pred nemškim vdorom. Udeleženci so se odločili za akcijo in ustanovili so partizansko brigado, ki so jo poimenovali Proletarska brigada. Pridružili so se jim tudi nekateri častniki in vojaki zdaj že razpuščene kraljeve italijanske vojske. Iz Selc so partizani prispeli v Gorico, kjer so se spopadli z Nemci v prvi pomembnejši bitki italijanskega odpora v severni Italiji. Osvobodilna fronta Slovenije je 16. septembra 1943 razglasila priključitev Primorja k Sloveniji: v to ozemlje so bile vključene tudi Ronke, ki so torej po mnenju Slovencev od tega dne postali del Slovenske Titove republike, nove socialistične Jugoslavije. Aneksijo je odobril tudi protifašistični Narodnoosvobodilni svet Jugoslavije (AVNOJ) 30. novembra 1943 na svojem drugem plenarnem zasedanju v Jajcu od 21. do 29. novembra 1943. S partizanskimi boji druge svetovne vojne, za katere je občina Ronke prejela srebrni znak za vojaško hrabrost, je povezano tudi pobratenje s slovenskim mestecem Metliko. == Sosednje občine == Občina Ronke meji na naslednje občine: [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago''), [[Foljan - Sredipolje]] (''Fogliano Redipuglia''), [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone''), San Canzian d'Isonzo , [[Špeter ob Soči]] (''San Pier d'Isonzo'') in [[Štarancan]] (''Staranzano''). {{Geografski položaj |Center = Ronke |Sever = [[Foljan - Sredipolje]] (''Fogliano Redipuglia'') |Severozahod = [[Špeter ob Soči]] (''San Pier d'Isonzo'') |Severovzhod = [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago'') |Vzhod = [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago'') |Jugovzhod = |Jug = [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone'') |Jugozahod = [[Škocjan ob Soči]] ('' San Canzian d'Isonzo'') [[Štarancan]] (''Staranzano'') |Zahod = [[Špeter ob Soči]] (''San Pier d'Isonzo'') }} == Glej tudi == {{katzbirke|Ronchi dei Legionari}} * [[Soška fronta]] == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} * Marko Simić: ''Po sledeh soške fronte ''. Mohorjeva Hermagoras, Klagenfurt-Laibach-Wien 2004, ISBN 3-85013-884-4. {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bizjakarija]] 5tmkj6hf5vu3gtlry1wc54dxja2yqmc 0 496359 6721216 6260451 2026-07-28T13:42:04Z Mnogoterost 140263 novi info 6721216 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Zemfira | image = | caption = | image_size = | background = solo_singer | birth_name = Zemfira Talgatovna Ramazanova | alias = | birth_date = | origin = [[Ufa]], [[Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]] | genre = [[rock]], [[alternativni rock]], [[pop rock]] | years_active = 1998–sedanjost | label = {{Interlanguage link multi|REAL Records|ru}}, Navigator | associated_acts = | website = }} '''Zemfira Talgatovna Ramazanova''', bolj znana samo kot '''Zemfira''', [[Rusi|ruska]] rock [[glasbenik|glasbenica]], * [[26. avgust]] [[1976]], [[Ufa]], [[Baškortostan]], [[Rusija]]. Znana je po svojem temačnem in blago provokativnem slogu, s katerim se upira tradicionalni vlogi žensk v ruski glasbi. Pogosto posega v tabu teme, kot so [[AIDS]], [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[homoseksualnost]] in odtujenost. Kritiki jo primerjajo z zahodnimi glasbenicami, kot sta [[Björk]] in [[Kate Bush]], drugi pa ji pravijo »[[Kurt Cobain]] v krilu«. Zemfira, po rodu [[Volški Tatari|volška Tatarka]], je začela kariero kot zvočna tehnica na radiu, ponoči pa je ustvarjala v radijskem studiu. Okoli sebe je zbrala skupino (Rinat Ahmadijev, Sergej Sozinov, Sergej Miroljubov in Vadim Solovjov), s katero je po nekaj koncertih pritegnila pozornost producentov in leta 1999 izdala prvenec z naslovom ''Zemfira'' (Земфира). Predvsem uspešnico »СПИД« (AIDS) so takrat radijske postaje pogosto vrtele. Sledila je turneja, med katero so posneli drugi album ''Prosti menja moja ljubov'' (Прости Меня Моя Любовь, 2000). Po albumu ''14 Nedelj Tišini'' (14 Недель Тишины, 2002) je imela s skupino nekajletni premor od nenehnega koncertiranja, leta 2005 pa so se vrnili z albumom ''Vendetta'' (Вендетта). Odtlej bolj ali manj redno nastopajo in izdajajo albume. Leta 2013 je bila izbrana za najboljšo rusko izvajalko v prvem krogu izbora za najboljšega izvajalca glasbe sveta na [[MTV European Music Awards]].<ref>{{navedi novice |url=http://ruafisha.ru/%D0%BC%D1%83%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B0/4803-zemfira-vyigrala-rossijskij-etap-mtv-ema |title= Земфира выиграла российский этап MTV EMA |date=2013-10-27 |work=RU Afiša |accessdate=2021-04-09}}</ref> Februarja 2021 je izdala zadnji album ''Бордерлайн'', ki sedaj predstavlja na koncertih glavnino repertoarja. Zadnji koncert v Rusiji je imela kmalu po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]], 26. februarja 2022 v Moskvi - kmalu nato je zapustila Rusijo in se naselila v Franciji. V 2022 je izdala še nekaj pesmi s protivojno tematiko. V Rusiji so jo leta 2023 uvrstili na seznam "[[Tuji agent|tujih agentov]]".<ref>{{navedi splet | title=Popular Russian singer Zemfira declared foreign agent by government | website=Reuters | date=2023-02-10 | url=https://www.reuters.com/world/europe/popular-russian-singer-zemfira-declared-foreign-agent-by-government-2023-02-10/ | access-date=2024-06-26}}</ref> V 2026 se je preselila iz Pariza v London in začasno prekinila kariero.<ref>{{Navedi splet |last=Носогломова |first=София |title=Земфира отказалась от концертов в СНГ и переехала в Лондон — причины такого решения певицы {{!}} StarHit (СтарХит) |url=https://www.starhit.ru/novosti/zemfira-pereekhala-v-london-i-otkazalas-ot-vystuplenii-6853510/ |access-date=2026-07-28 |website=www.starhit.ru |language=RU}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Document |url=https://www.gazeta.ru/auth/sso.shtml?origin=/culture/news/2026/02/22/27915355.shtml |access-date=2026-07-28 |website=www.gazeta.ru}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{AllMusic |id=zemfira-mn0001618762 |tab=biography |label=Zemfira |last=Jaszi |first=Sabrina |accessdate=2021-04-09}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{official}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ruski pevci]] htoqotilo8y36wsmpxhwiihlgc46fq8 0 498039 6721450 6676065 2026-07-29T11:40:00Z Blueginger2 186889 -1 6721450 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Ščuka'' |display title= Podmornice razreda ''Ščuka'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:Victor_III_class_submarine.jpg|300px]] |Ship caption=Podmornica razreda ''Ščuka'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Ščuka'' |Builders=*[[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]] *[[Ladjedelnica Amur]] |Operators=*{{mornarica|ZSSR}} *{{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Podmornice razreda Kit|''Kit'']] |Class after=[[Podmornice razreda Lira|''Lira'']], [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] |Subclasses= |Cost= |Built range= |In service range= |In commission range=1977– |Total ships building= |Total ships planned=27 |Total ships completed=26 |Total ships cancelled=1 |Total ships active=1 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired=24<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm|title=671 ()|access-date=19 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141219205201/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm|archive-date=19 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship type=[[Jurišna jedrska podmornica]] |Ship displacement=*6990 t na površini *7250 t potopljena |Ship length=106,1–107,1 m |Ship beam=10,8 m |Ship height= |Ship draught=7,8 m |Ship ice class= |Ship power= |Ship propulsion=1 dvojni [[tlačnovodni reaktor]] [[VM-4|VM-4P]] (2 x 75 MW) v sistemoma za pridobivanje pare OK-300; 2 [[Parna turbina|parni turbini]] GTZA-615 skupne moči 31.000 KM, 1 sedemlistni (290 revolucij/minuto) ali 2 štirilistna [[Ladijski vijak|propelerja]]; 2 potovalna [[elektromotor]]ja za nizko hitrost; 2 majhna propelerja na krmilih na krmi; 1020 KM pri 500 revolucij/minuto Električni pogon: 4460 kW skupno (2 × 2000 KW, 380 V, 50 Hz izmenični tok OK-2 [[turboagregat|turbogenerator]], 1 × 460 KW dizelski komplet v sili) |Ship speed=32 [[vozel (enota)|vozlov]] |Ship range= |Ship endurance=80 dni |Ship test depth= |Ship complement= 96 (27 častnikov, 34 podčastnikov, 35 mornarjev) |Ship sensors=*[[Radar]]: 1 MRK-50 Albatros za navigacijo/iskanje *[[Sonar]]: MGK-503 Skat-KS suita: nizkofrekvenčni aktivni/pasivni sonar; pasivni bočni sonar; Barakuda vlečni pasivni sonar; MT-70 aktivni sonar za izogibanje ledu |Ship EW= MRP-10 Zaliv-P/Buleva prestreznik; Park Lamp iskalec smeri |Ship armament=*2 [[Torpedna cev|torpedni cevi]] 650 mm za 6 orožij – manevrirni izstrelki Tip 88R, torpedi [[65-76]] *4 [[Torpedna cev|torpedne cevi]] 533 mm za 18 orožij – torpedi [[Tip 83|Tip 83RN]]/[[53-65|53-65K]]/[[USET-80]], manevrirni izstrelki Tip 84RN, rakete-torpedi [[VA-111 Škval]], [[akustična vaba|akustične vabe]] MG-74 Korund in Siren, do 36 [[Morska mina|morskih min]] *[[S-10 Granat]] izstrelki (samo Projekt 671RTMK) |Ship notes= }} |} '''Razred ''Ščuka''''' ({{jezik-ru|Проект 671РТМ(К) Щука}}, ''Projekt 671RTM(K) Ščuka'' – [[evropska ščuka]]) je razred [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetske]] in [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. S 26 enotami je najbolj množično proizvajan razred jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.<ref name="ReferenceA">Submarines of the Russian and Soviet Navies 1718-1990, Norman Polmar and Jurrien Noot, Naval Institute Press, 1991</ref> ==Zgodovina== Razred je konstruiral [[Malahit (konstruktorski biro)|Sanktpeterburški morski biro strojništva »Malahit«]] pod vodstvom glavnega konstruktorja Georgija Černiševa na podlagi predhodnega razreda [[Podmornice razreda Jorš|''Jorš'']]. Motivacija za razvoj novega razreda je bilo spoznanje Sovjetske vojne mornarice, da so obstoječe jedrske podmornice razredov [[Podmornice razreda Sjomga|''Sjomga'']] in ''Jorš'' tako hrupne, da jih ameriške podmornice zlahka odkrijejo. Tega se je Sovjetska zveza začela zavedati po razkritjih svojega vohuna v Ameriški vojni mornarici Johna Anthonyja Walkerja, ki je z Jerryjem Whitworthom in sodelavci zanje vohunil v letih 1968–1985 ter bil pozneje opisan kot »najbolj škodljiv sovjetski vohunski krog v zgodovini«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/1987/01/04/books/in-short-nonfiction-917687.html|title=IN SHORT: NONFICTION|date=4 January 1987|website=nytimes.com|access-date=17. marca 2021|language=en}}</ref> Kot odgovor je bil razvit razred ''Ščuka'', ki je prinesel več revolucionarnih tehnoloških novosti, kot so anehoične ploščice in viseča strojnica ter bil veliko manj hrupen.<ref>{{navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm |title=Run Silent, Run Deep - Navy Ships<!-- Bot generated title --> |access-date=2015-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060205165346/https://fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm |archive-date=2006-02-05 |url-status=live }}</ref> [[Slika:USS_Peterson_(DD-969)_with_Victor_class_sub.jpg|250px|sličica|levo|Podmornica K-324, za njo hidrografska ladja ''Nahodka'', zadaj rušilec USS ''Petersen'', leto 1983]] Poleg tega je v začetku 1980-ih let Sovjetska zveza kupila opremo izdelovanje gladkejših in s tem tišjih propelerjev, ki so bili nameščeni zlasti na razred [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]. Sovjetska zveza je kupila opremo za devetosno rezkanje propelerjev japonskega podjetja [[Toshiba]], skupaj z nadzorno programsko opremo norveškega podjetja [[Kongsberg Gruppen|Kongsberg Vaapenfabrik]]. Leta 1981 sta bili sklenjeni pogodbi med podjetjem Tehmašimport in posrednikom Toshibe, japonskim podjetjem Itochu za štiri rezkalne stroje MBP-110 ter med Tehmašimportom in podjetjem Kongsberg Trade, izvozno enoto podjetja Kongsverg Vaapenfabrik, za nadzorno opremo NC-2000 CNC. Stroji MBP-110, težki 220 t in vredni 17,4 mio USD, so decembra 1983 prispeli v leningrajsko [[Baltiška ladjedelnica|Baltiško ladjedelnico]], dodatni stroji za petosno rezkanje pa so prispeli leta 1984.<ref>https://www.kcl.ac.uk/news/the-toshiba-kongsberg-case</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://seanews.ru/2020/09/22/ru-sekret-maloshumnogo-grebnogo-vinta/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-27 |archive-date=2021-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511202634/https://seanews.ru/2020/09/22/ru-sekret-maloshumnogo-grebnogo-vinta/ |url-status=dead }}</ref> Šest podmornic je bilo izdelanih po izboljšanem dizajnu Projekt 671RTMK, dve podmornici dizajna Projekt 671RTM pa sta bili na to raven modernizirani pozneje. Izboljšan dizajn nosi kot glavno oborožitev izstrelke za napadanje kopenskih ciljev [[S-10 Granat]] z dosegom 2500 km. Podmornice razreda ''Ščuka'' so sodelovale v legendarnih operacijah Sovjetske vojne mornarice v 1980-ih letih, namenjenih odkrivanju patruljnih območij ameriških strateških jedrskih podmornic: [[Severna flota#Operacija »Aport« (1985)|»Aport« (1985)]] in [[Severna flota#Operacija »Atrina« (1987)|»Atrina« (1987)]] na [[Severna flota|Severni floti]] in [[Tihooceanska flota#Operacija »Samotni postopač« (1982)|»Samotni postopač« (1982)]], [[Tihooceanska flota#Operacija »Sveži veter« (1983–1984)|»Sveži veter« (1983–1984)]] in [[Tihooceanska flota#Operacija »Brkata sinica« (1985)|»Brkata sinica« (1985)]] na [[Tihooceanska flota|Tihooceanski floti]]. V sklopu operacije »Aport« so podmornice K-299, K-324 in K-502 odkrile več ameriških podmornic ob obali [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]], v sklopu operacije »Atrina« pa so podmornice K-244, K-298, K-299, K-524 in K-527 odkrile več ameriških podmornic v [[Sargaško morje|Sargaškem morju]]. Podmornice Tihooceanske flote so odkrivale ameriške strateške jedrske podmornice na območju ožine [[Juan de Fuca (ožina)|Juan de Fuca]] v sklopu operacij »Samotni postopač« (K-492), »Sveži veter« (K-360, K-507 in K-412) ter »Brkata sinica« (K-242, K-360 in K-492). Podmornica K-324 se je 31. oktobra 1983 med patruljiranjem v Atlantskem oceanu s svojim propelerjem zapletla v vlečni sonar ameriške fregate USS ''McCloy'', ki ga je uspelo Sovjetski zvezi pridobiti, analizirati in na tej podlagi izboljšati svojo tehnologijo vlečnih sonarjev.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y4t11ZHzUIA ТАЙНА РУССКОЙ "ЩУКИ": НА ВОЛОСКЕ ОТ БОЛЬШОЙ ВОЙНЫ | История ЧП с подлодкой К-324 "Черный принц"]</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sdHIJ5Y7K_U «Apмия-2019» дoкoнaлa cyпocтaтa]</ref> Podmornica K-524 je leta 1985 odplula v Atlantski ocean po unikatni poti iz Arktičnega oceana ob zahodni obali [[Grenlandija|Grenlandije]] do [[Baffinov zaliv|Baffinovega zaliva]], kjer je spremljala [[letalonosilka|letalonosilko]] ''America''. Nobena podmornica razreda ni bila izgubljena ali doživela hujše nesreče. Zaradi zmogljivosti, zanesljivosti in elegantnosti so podmornice razreda dobile vzdevek »črni princi«. Leta 2026 je v Ruski vojni mornarici še ena podmornica razreda ''Ščuka'', ''Tambov'' (aktivna po modernizaciji 2015–2022).<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=166047|title=АПЛ «Обнинск» спустили на воду|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> ==Glej tudi== *[[Podmornice razreda Ščuka-B|Razred ''Ščuka-B'']] *[[Podmornice razreda Jasen|Razred ''Jasen'']] *[[Podmornice razreda Lira|Razred ''Lira'']] *[[Podmornice razreda Antej|Razred ''Antej'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm Russianships.info: Razred ''Ščuka''] {{in lang|en}} *[http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm Deepstorm.ru: Razred ''Ščuka''] {{in lang|ru}} {{Kategorija v Zbirki|Victor class submarines}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT: Ščuka, Podmornice razreda}} [[Kategorija:Razredi podmornic Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi podmornic Sovjetske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi jurišnih jedrskih podmornic]] odq81ho4zvjah0tbgtfwgu06qcj4c1n 0 498629 6721366 6507260 2026-07-29T07:08:48Z Blueginger2 186889 /* Sklici */ pp 6721366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = [[Admiral]] | name = Aleksandr Aleksejevič Mojsejev | birth_name = | birth_date = | death_date = | birth_place = | death_place = | image = | caption = | nickname = | allegiance = {{RUS}} | branch = {{mornarica|Rusija}} | serviceyears = 1987– | rank = [[Admiral]] | commands = {{plainlist| *[[Črnomorska flota]] *[[Severna flota]] *[[Ruska vojna mornarica]] }} | battles = | awards = *[[Heroj Ruske federacije]] * [[Red za hrabrost (Rusija)|Red za hrabrost]] (dvakrat) | laterwork = }} '''Aleksandr Aleksejevič Mojsejev''' ({{jezik-ru|Александр Алексеевич Моисеев}}), [[Rusi|ruski]] mornariški [[častnik]], * [[16. april]] [[1962]], Borskoje, [[Kaliningrajska oblast]], Rusija. Je [[admiral]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]] in od 2. aprila 2024 vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice, od 3. maja 2019 je bil vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]], pred tem pa je bil vrhovni poveljnik [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]. == Življenjepis == Rodil se je v [[Borskoje|Borskemu]], [[Kaliningrajska oblast]].<ref name="mdf">{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12182765@egNews|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Vice Admiral Alexander Moiseyev appointed Black Sea Fleet Commander|accessdate=10 April 2019|date=26 June 2018}}</ref> Med letoma 1982 in 1987 je obiskoval Mornariški radio-elektronski inštitut A. S. Popova v Leningradu, nato pa se je pridružil Severni floti, kjer je v naslednjih 29 letih naredil kariero. Leta 1987 je postal član divizije za računalniški inženiring, od leta 1990 pa je bil vodja divizije za elektronsko bojevanje. Leta 1992 je postal starejši pomočnik komandirja [[strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] ''Brjansk'' razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']], leta 1994 pa je bil na enakem položaju na podmornici istega razreda ''Karelija''. Podmornica je bila udeležena v odpravi na [[severni pol]], kjer je izplula na površino ob dnevu Ruske vojne mornarice, za kar je Mojsejev prejel [[Red za hrabrost (Rusija)|red za hrabrost]]. Med letoma 1994 in 1995 se je udeležil mornariških tečajev za višje posebne častnike in pozneje poveljeval podmornici ''Novomoskovsk'' razreda ''Delfin''. Podmornica je 7. julija 1998 z raketo Štil izstrelila dva satelita v orbito, kar je bila prva izstrelitov satelitov v orbito iz podmornice. [[Slika:Vladimir_Putin_with_military_people_(2018-10-25)_02.jpg|thumb|left|S predsednikom Putinom leta 2018]] Leta 2001 se je vpisal v [[Mornariška akademija N. G. Kuznecova|Mornariško akademijo N. G. Kuznecova]], kjer je leta 2003 z odliko diplomiral in nato do leta 2007 služil kot poveljnik štaba 31. podmorniške divizije na Severni floti ter nato do leta 2009 kot poveljnik divizije. Leta 2008 je kot starejši častnik na krovu nadzoroval prehod podmornice ''Rjazan'' razreda [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] med prehodom s Severne na [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], za kar je prejel drugi red za hrabrost. Leta 2009 se je vpisal na Vojaško akademijo generalštaba, kjer je leta 2011 diplomiral z odliko in zlato medaljo. Istega leta je prejel odlikovanje [[heroj Ruske federacije]], z obrazložitvijo predsednika Ruske federacije [[Dimitrij Medvedjev|Dimitrija Medvedjeva]], da so bila pod njegovim vodstvom divizije strateških jedrskih podmornic na Severni floti preizkušena najnovejša orožja in je bila izvedena vrsta raketnih izstrelitev skladno z zelo visokimi standardi. Leta 2011 postane Mojsejev namestnik poveljnika podmorniških sil na Severni floti, leta 2012 pa njihov poveljnik.<ref name='wh'>{{navedi splet|first=V. S.|last=Smirnovym|url=http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=13409|title=Александр Алексеевич Моисеев|publisher=warheroes.ru|accessdate=10 April 2019|language=ru}}</ref><ref name="NT">{{navedi splet|url=https://navaltoday.com/2011/06/27/russia-northern-fleet-black-sea-fleet-get-new-commanders/|publisher=navaltoday.com|title=Russia: Northern Fleet, Black Sea Fleet Get New Commanders|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2011}}</ref> Leta 2013 postane [[kontraadmiral]], leta 2015 pa [[viceadmiral]]. Naslednje leto je postavljen na mesto poveljnika štaba Severne flote. Istega leta postane namestnik poveljnika generalštaba [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]], leta 2018 pa postane poveljnik Črnomorske flote.<ref name="rdf">{{navedi splet|url=https://russiandefpolicy.blog/tag/personnel/|publisher=russiandefpolicy.blog|title=Promotion List|accessdate=10 April 2019|date=20 August 2018}}</ref><ref name="uaw">{{navedi splet|url=https://www.uawire.org/putin-changed-the-commander-of-the-black-sea-fleet#|publisher=uawire.org|title=Putin replaces the Commander of the Black Sea Fleet|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2018}}</ref> Leta 2019 postane Mojsejev poveljnik Severne flote in leta 2020 prejme čin admirala.<ref name="MAA">{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/management/info.htm?id=10604248@SD_Employee|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Моисеев Александр Алексеевич|accessdate=12 May 2019|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/person/more.htm?id=12329665@egNews|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Командующий Северным флотом вручил погоны вице-адмирала командующему подводными силами СФ|date=11 December 2020 |accessdate=3 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Thomas|last=Nilsen|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/12/northern-fleet-commander-appointed-admiral|title=Northern Fleet Commander appointed Admiral|date=11 December 2020|accessdate=3 April 2021|publisher=The Barents Observer}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Kategorija v Zbirki|Alexander Alexeevich Moiseev}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[Nikolaj Jevmenov]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]||years=2024–}} {{s-aft|after=}} {{s-bef|before=[[Nikolaj Jevmenov]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]]|years=2019–2024||}} {{s-aft|after=[[Konstantin Petrovič Kabancov]]}} {{s-bef|before=[[Aleksandr Vitko]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]|years=2018–2019||}} {{s-aft|after=[[Igor Osipov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Mojsejev, Aleksandr}} [[Kategorija:Admirali Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Heroji Ruske federacije]] 8mt16el8lf7bt857cml4vl59mumktvy 6721367 6721366 2026-07-29T07:09:51Z Blueginger2 186889 pp 6721367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = [[Admiral]] | name = Aleksandr Aleksejevič Mojsejev | birth_name = | birth_date = | death_date = | birth_place = | death_place = | image = | caption = | nickname = | allegiance = {{RUS}} | branch = {{mornarica|Rusija}} | serviceyears = 1987– | rank = [[Admiral]] | commands = {{plainlist| *[[Črnomorska flota]] *[[Severna flota]] *[[Ruska vojna mornarica]] }} | battles = | awards = *[[Heroj Ruske federacije]] * [[Red za hrabrost (Rusija)|Red za hrabrost]] (dvakrat) | laterwork = }} '''Aleksandr Aleksejevič Mojsejev''' ({{jezik-ru|Александр Алексеевич Моисеев}}), [[Rusi|ruski]] mornariški [[častnik]], * [[16. april]] [[1962]], Borskoje, [[Kaliningrajska oblast]], Rusija. Je [[admiral]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]] in od 2. aprila 2024 vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice, od 3. maja 2019 je bil vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]], pred tem pa je bil vrhovni poveljnik [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]. == Življenjepis == Rodil se je v [[Borskoje|Borskemu]], [[Kaliningrajska oblast]].<ref name="mdf">{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12182765@egNews|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Vice Admiral Alexander Moiseyev appointed Black Sea Fleet Commander|accessdate=10 April 2019|date=26 June 2018}}</ref> Med letoma 1982 in 1987 je obiskoval Mornariški radio-elektronski inštitut A. S. Popova v Leningradu, nato pa se je pridružil Severni floti, kjer je v naslednjih 29 letih naredil kariero. Leta 1987 je postal član divizije za računalniški inženiring, od leta 1990 pa je bil vodja divizije za elektronsko bojevanje. Leta 1992 je postal starejši pomočnik komandirja [[strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] ''Brjansk'' razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']], leta 1994 pa je bil na enakem položaju na podmornici istega razreda ''Karelija''. Podmornica je bila udeležena v odpravi na [[severni pol]], kjer je izplula na površino ob dnevu Ruske vojne mornarice, za kar je Mojsejev prejel [[Red za hrabrost (Rusija)|red za hrabrost]]. Med letoma 1994 in 1995 se je udeležil mornariških tečajev za višje posebne častnike in pozneje poveljeval podmornici ''Novomoskovsk'' razreda ''Delfin''. Podmornica je 7. julija 1998 z raketo Štil izstrelila dva satelita v orbito, kar je bila prva izstrelitov satelitov v orbito iz podmornice. [[Slika:Vladimir_Putin_with_military_people_(2018-10-25)_02.jpg|thumb|left|S predsednikom Putinom leta 2018]] Leta 2001 se je vpisal v [[Mornariška akademija N. G. Kuznecova|Mornariško akademijo N. G. Kuznecova]], kjer je leta 2003 z odliko diplomiral in nato do leta 2007 služil kot poveljnik štaba 31. podmorniške divizije na Severni floti ter nato do leta 2009 kot poveljnik divizije. Leta 2008 je kot starejši častnik na krovu nadzoroval prehod podmornice ''Rjazan'' razreda [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] med prehodom s Severne na [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], za kar je prejel drugi red za hrabrost. Leta 2009 se je vpisal na Vojaško akademijo generalštaba, kjer je leta 2011 diplomiral z odliko in zlato medaljo. Istega leta je prejel odlikovanje [[heroj Ruske federacije]], z obrazložitvijo predsednika Ruske federacije [[Dimitrij Medvedjev|Dimitrija Medvedjeva]], da so bila pod njegovim vodstvom divizije strateških jedrskih podmornic na Severni floti preizkušena najnovejša orožja in je bila izvedena vrsta raketnih izstrelitev skladno z zelo visokimi standardi. Leta 2011 postane Mojsejev namestnik poveljnika podmorniških sil na Severni floti, leta 2012 pa njihov poveljnik.<ref name='wh'>{{navedi splet|first=V. S.|last=Smirnovym|url=http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=13409|title=Александр Алексеевич Моисеев|publisher=warheroes.ru|accessdate=10 April 2019|language=ru}}</ref><ref name="NT">{{navedi splet|url=https://navaltoday.com/2011/06/27/russia-northern-fleet-black-sea-fleet-get-new-commanders/|publisher=navaltoday.com|title=Russia: Northern Fleet, Black Sea Fleet Get New Commanders|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2011}}</ref> Leta 2013 postane [[kontraadmiral]], leta 2015 pa [[viceadmiral]]. Naslednje leto je postavljen na mesto poveljnika štaba Severne flote. Istega leta postane namestnik poveljnika generalštaba [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]], leta 2018 pa postane poveljnik Črnomorske flote.<ref name="rdf">{{navedi splet|url=https://russiandefpolicy.blog/tag/personnel/|publisher=russiandefpolicy.blog|title=Promotion List|accessdate=10 April 2019|date=20 August 2018}}</ref><ref name="uaw">{{navedi splet|url=https://www.uawire.org/putin-changed-the-commander-of-the-black-sea-fleet#|publisher=uawire.org|title=Putin replaces the Commander of the Black Sea Fleet|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2018}}</ref> Leta 2019 postane Mojsejev poveljnik Severne flote in leta 2020 prejme čin admirala.<ref name="MAA">{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/management/info.htm?id=10604248@SD_Employee|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Моисеев Александр Алексеевич|accessdate=12 May 2019|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/person/more.htm?id=12329665@egNews|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Командующий Северным флотом вручил погоны вице-адмирала командующему подводными силами СФ|date=11 December 2020 |accessdate=3 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Thomas|last=Nilsen|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/12/northern-fleet-commander-appointed-admiral|title=Northern Fleet Commander appointed Admiral|date=11 December 2020|accessdate=3 April 2021|publisher=The Barents Observer}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Kategorija v Zbirki|Alexander Alexeevich Moiseev}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[Nikolaj Jevmenov]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]||years=2024–}} {{s-inc}} {{s-bef|before=[[Nikolaj Jevmenov]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]]|years=2019–2024||}} {{s-aft|after=[[Konstantin Petrovič Kabancov]]}} {{s-bef|before=[[Aleksandr Vitko]]}} {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]|years=2018–2019||}} {{s-aft|after=[[Igor Osipov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Mojsejev, Aleksandr}} [[Kategorija:Admirali Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Heroji Ruske federacije]] cyuh4jrllscm16usl5ovnriq3aa25gz 0 506414 6721318 6705222 2026-07-28T20:24:48Z VidicK01 193275 2026: Prestop praga, izvolitev P DZ, podpora JJ4 vladi, podkupovanje, afere Mijič 6721318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) === V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Izvolitev predsednika državnega zbora ==== 8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
 ==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ==== 13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
 20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana. ==== Afere poslanca Borisa Mijiča ==== Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati poudaril, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] j5hvrrdi2ivwse2lk6pelusi1r9c75t 6721340 6721318 2026-07-29T04:43:42Z Yerpo 8417 slog 6721340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) === V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Izvolitev predsednika državnega zbora ==== 8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
 ==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ==== 13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
 20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana. ==== Afere poslanca Borisa Mijiča ==== Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati izjavil, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi napovedal, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] ns4leyjx6dm1puv4ct9hrxgu8fzemtz 0 510351 6721190 6712887 2026-07-28T13:01:40Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721190 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name = Gradišče ob Soči |official_name = Comune di Gradisca d'Isonzo |native_name = |settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] |image_skyline = |image_caption = |imagesize = |image_alt = |image_shield = Gradisca d'Isonzo-Stemma.png |shield_alt = |image_map = |map_caption = |map_alt = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates_footnotes = |region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] <small>(1927–2017)</small> |frazioni = ''nobena'' |mayor = Linda Tomasinsig |mayor_party = leva sredina |elevation_footnotes = |population_demonym = Gradiščan, Gradiščanka |postal_code = 34072 |area_code = |istat = |saint = [[Sveti Peter in Pavel]] |day = [[29. junij]] |Website = {{official|http://www.comune.gradisca-d-isonzo.go.it/}} |footnotes = |longd = 13 |coordinates_display= |latd = 45 |latm = 53 |lats = |latNS = N |twin1 = |twin1_country = |longm = 30 |longs = |coordinates_type = |other_name = Gradisca d'Isonzo |longEW = E }} '''Gradišče ob Soči''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Gradisca d'Isonzo'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Gardiscje'' ali ''Gardiscje Imperiâl'', vzhodno-furlansko ''Gardiscja'') je naselje in občina v bivši [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]], v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] v [[Italija|Italiji]]. ({{IT|y}}) ima občina {{IT|p}} prebivalcev <ref name="IT-P"/> in meri {{IT|a}}&nbsp;[[Kvadratni kilometer|km²]].<ref name="IT-A"/> Naselje leži okoli 12&nbsp;km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.gradisca-d-isonzo.go.it/ Comune di Gradisca d'Isonzo](v italijanščini) {{province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] 0f3o7qrsfwvfgkay5uf9lfvz1wicrlz 0 514234 6721199 6712900 2026-07-28T13:28:50Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721199 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = | official_name = Lignano Sabbiadoro | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Aerial image of Lignano Sabbiadoro (view from the south).jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Lignano Sabbiadoro-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 45 |lats = 41 |latNS = N | longd = 13 |longm = 17 |longs = 07 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = | frazioni = Lignano Sabbiadoro, Lignano Pineta, Lignano Riviera | mayor_party = | mayor = | population_demonym = | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Janez Bosko|sv. Janez Bosko]] | day = 31. januar | postal_code = 34054 | area_code = 0431 | website = www.lignano.org | footnotes = }} '''Lignano Sabbiadoro''' ([[furlanščina|furlansko]]: ''Lignan'') je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] ter eno od glavnih poletnih turističnih centrov v severni Italiji na [[Jadransko morje|Jadranski obali]]. == Zgodovina == Začetki naselja segajo v prvo polovico preteklega stoletja, ko so bile zgrajene nekatere zasebne vile namenjene počitniškemu bivanju, vendar je bil dostop možen samo z morske strani. Prva cestna povezava Lignana z [[Latisana|Latisano]] je bila zgrajena leta 1929, prva stalna naselitev pa sega v leto 1931, ko so izsušili bližnja močvirja. Prvotnemu imenu naselja Lignano so dodatek Sabbiadoro ([[Italijanščina|it.]] zlata mivka) dodali leta 1935 iz promocijskih in turističnih razlogov. [[Slika:Map Tourist settlements 1992 - Lignano Sabbiadoro - Touring Club Italiano CART-TEM-108 (cropped).jpg|250 px|sličica|levo|Primerjalna zemljevida poselitve 1900 in 1992]] ==Opis== [[Ernest Hemingway|Hemingway]] je leta 1954 Lignano opisal kot [[Florida]] Italije,<ref>{{navedi splet |url= https://www.imgpress.it/stracult/lignano-sabbiadoro-ricorda-hemigway-in-occasione-del-60-anniversario-della-morte-dello-scrittore/|title= Lignano Sabbiadoro ricorda Hemingway in occasione del 60-imo anniversario della morte dello scrittore|accessdate=14. marec 2022 |date= |format= |work= }}</ref> pri tem pa je verjetno mislil na 8 km dolgo peščeno plažo z množico hotelov in na promenado ob morju. Naselje se nahaja nekako na sredi med [[Trst|Trstom]] in [[Benetke|Benetkami]] in se širi na tamkajšnjem [[polotok|polotoku]] med [[Maranska laguna|Maransko laguno]] in izlivom reke [[Tilment]] (Tagliamento). [[Slika:Lignano Pineta 5011.jpg|230px|thumb|levo|Lignano Pineta]] [[Slika:Lignano chiesa.jpg|230px|thumb|levo|Župnijska cerkev [[Janez Bosko|sv. Janeza Boska]]]] [[Slika:Lignano Spiaggia.jpg|230px|desno|thumb|Plaža v Lignanu]] Lignano je predvsem turistično mesto, ki živi med majem in septembrom, izven turistične sezone pa je skoraj mesto duhov. Naselje se deli na tri predele, Lignano Sabbiadoro (z najstarejšimi stavbami, centrom, [[Župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]], trgovinami in restavracijami), s [[Pinija|pinijami]] zazeleneli del Liganano Pineta in obalni predel Lignano Riviera z glavno plažo. Lingano ima veliko [[Marina (pristanišče)|marino]] (eno največjih v Evropi) s 5.000 privezi. Število [[Turist|turistov]] različnih narodnosti, ki obiščejo Lignano predvsem v poletni sezoni letno presega 4.000.000 oseb. ==Prijateljska mesta/občine== {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|AUT}} [[Železno, Avstrija|Železno]], Avstrija</small> *{{flagicon|AUT}} [[Celovec]], Avstrija</small> *{{flagicon|USA}} [[Ketchum]], ZDA</small> |} {{Kategorija v Zbirki|Lignano Sabbiadoro}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Maranska laguna]] * [[Tilment]] == Zunanje povezave == * [https://www.turismofvg.it/en/turismofvg/information/welcome-to-friuli-venezia-giulia?sNodeFragFilter=132162 Turistične informacije o Lignanu] (angl.) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] 2zlqqfk620z3fakpi9m4ugh9sd95v65 0 519477 6721201 6719061 2026-07-28T13:29:43Z Mnogoterost 140263 umik dveh oznak 6721201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ala Borisovna Pugačova | native_name_lang = ru | native_name = Алла Борисовна Пугачёва | image = <!-- WD --> | genre = [[Pop glasba|Pop]], [[soft rock]], [[šanson]] | instrument = | background = solo_singer }} '''Ala Borisovna Pugačova''' ({{jezik-ru|Алла Борисовна Пугачёва}}), {{IPA-ru|ˈalːə bɐˈrʲisəvnɐ pʊɡɐˈtɕɵvə|pron|Ru-Alla Borisovna Pugacheva.ogg}}, [[Rusi|ruska]] [[pevec|pevka]] in [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[15. april]] [[1949]], [[Moskva]], [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Rusija]]). Znana je kot lastnik edinstvenega močnega glasu s skupnim razponom nekaj več kot 5 oktav.<ref>{{Navedi splet|title=Вокальная атлетика: почему поп-дивы мерились октавами|url=https://utro.ru/news/life/2026/03/27/1570346.shtml|website=utro.ru|date=2026-03-27|accessdate=2026-07-19|first=Анна СОРОКИНА:|last=https://utro.ru/author/%D0%90%D0%BD%D0%BD%D0%B0%20%D0%A1%D0%9E%D0%A0%D0%9E%D0%9A%D0%98%D0%9D%D0%90}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Голоса без границ: израильские певицы с широким вокальным диапазоном|url=https://www.9tv.co.il/item/229876|website=Девятый канал|date=2026-06-01|accessdate=2026-07-19|language=ru}}</ref> Konec leta 2025 se je uvrstila na drugo mesto na svetu in prvo mesto v Evropi pri prodaji glasbenih posnetkov (CD in LP) med pevci vseh časov.<ref>{{Navedi splet|title=Названы «самые тиражируемые» певицы мира: Мадонна, Пугачева, Кери|url=https://weekend.rambler.ru/people/56336498-nazvany-samye-tirazhiruemye-pevitsy-mira-madonna-pugacheva-keri/|website=Рамблер/развлечения и отдых|date=2026-04-20|accessdate=2026-07-19|language=ru}}</ref> V svetu je znana kot sovjetska in ruska superzvezda.<ref>{{Navedi novice |last=Smale |first=Alison |date=2000-02-28 |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html |access-date=2026-07-19 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Navedi novice |title=US rocks to a Soviet beat. Superstar vocalist Alla Pugacheva tours the States |url=https://www.csmonitor.com/1988/0922/lalla-f.html |access-date=2026-07-19 |work=Christian Science Monitor |issn=0882-7729}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tobson in Euroland: Superstar at work: Alla Pugacheva|url=https://tobsonineuroland.blogspot.com/2013/05/superstar-at-work-alla-pugacheva.html|website=Tobson in Euroland|date=2013-05-09|accessdate=2026-07-19|last=Tobson}}</ref> Zelo vplivna na razvoj glasbene kulture v ZSSR in vzhodni Evropi. Ljudski umetnik ZSSR (1991), nagrajenec državne nagrade Ruske federacije (1995), katere celoten denarni del (65 milijonov rubljev) je pevka dala v sklad za pomoč žrtvam potresa v Neftegorsku na [[Sahalin|Sahalinu]](1995).<ref>{{Navedi knjigo |last=Раззаков |first=Ф. |title=Алла Пугачёва: По ступеням славы. |year=2005 |url=https://archive.org/details/allapugachevapos0000razz |isbn=5815300594}}</ref> == Poreklo == Starša Pugačove, oba udeleženca [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Velike domoljubne vojne]], sta se srečala in poročila leta 1946. Leta 1947 sta imela prvega otroka Genadija, ki je umrl nekaj mesecev po rojstvu zaradi [[Davica|davice]]. Leta 1949 se je rodil njun drugi otrok - hči Ala.<ref>{{Navedi knjigo |last=Беляков |first=A. |title=Алла Пугачёва. Жизнь и удивительные приключения великой певицы |isbn=9785447003364}}</ref><ref name=":4" /> == Kariera == Šolala se je za zborovsko dirigentko v Moskvi, kmalu pa se je posvetila petju in prvič nastopila leta 1965. Naslednjih deset let je kot članica različnih [[variete]]jev potovala po Sovjetski zvezi in iskala svoji osebnosti primeren glasbeni izraz, medtem pa je razvijala lasten slog. Zaslovela je z zmago na mednarodnem festivalu Zlati Orfej v [[Bolgarija|Bolgariji]] s skladbo »Arlekino«, ki je kmalu po tistem izšla pri državni založbi [[Melodija (založba)|Melodija]]. [[Slika:Алла Пугачева (1983).jpg|sličica|desno|Ala Pugačova na koncertu 1983]] Po tistem so se vrstili uspehi, razprodani koncerti in festivalske nagrade. Po nekaterih podatkih je bilo do leta 1997 prodanih več kot 250 milijonov izvodov albumov.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva |title=Alla Pugacheva |last=Doll |first=Susan |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-05-26}}</ref><ref name="bigencru">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/music/text/3172662 |title=ПУГАЧЁВА |author=Lebedeva, O.S. |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-05-26 |language=ru |archive-date=2022-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220616063357/http://bigenc.ru/music/text/3172662 |url-status=dead }}</ref> Redno je nastopala v Evropi, po zaslugi slave v domovini je kot ena redkih sovjetskih izvajalk imela priložnost peti tudi na Zahodu. Skoraj vse leto 1982 je pevka preživela na tujih turnejah: v [[Nemška demokratična republika|NDR]], [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], Romuniji, na Madžarskem, v Italiji. Od 3. do 7. junija 1982 je bila častna gostja mednarodnega festivala Zlati Orfej v Bolgariji; 28. junija 1982 je Pugačeva nastopila v [[Pariz|Parizu]] v znameniti dvorani "[[:en:Olympia_(Paris)|Olympia]]". Francoski mediji so podali veliko pozitivnih ocen in mnenj v zvezi s tem nastopom. Poleg tega je Pugačeva tega leta sodelovala tudi na prvi sovjetsko-ameriški telekonferenci Moskva-vesolje-Kalifornija<ref>{{Citat |last=Игорь Гомер |title=Первый телемост Москва Космос Калифорния 1982 год |date=2024-10-08 |url=https://www.youtube.com/watch?v=j-LF8CFo86k |access-date=2026-07-24}}</ref>, ki sicer ni bila nikoli prikazana sovjetskim televizijskim gledalcem.<ref name=":4" /> Sodelovala je tudi na festivalu Sanremo leta 1987.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042729268 |title=10 pop izvajalcev, ki so prebili železno zaveso |last=Štamcar |first=Miha |date=2016-01-30 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-05-26 |archive-date=2022-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220526192909/https://www.dnevnik.si/1042729268 |url-status=dead }}</ref> Nastopila pa je tudi kot [[Rusija na Pesmi Evrovizije|predstavnica Rusije]] na [[Pesem Evrovizije 1997|Pesmi Evrovizije leta 1997]] v Dublinu.<ref name="brit"/> Od konca 1970. let je nastopala tudi v različnih [[film]]ih.<ref name="brit"/><ref name="bigencru"/> Takratni predsednik [[Mihail Gorbačov]] ji je leta 1991 podelil naziv ljudske umetnice Sovjetske zveze. Po letu 2000 se je začela aktivno ukvarjati z mentorstvom mladih talentov, producentstvom in ustanovila celo lastno nagradno premijo "[[:ru:Золотая_звезда_Аллы|Alino zlato zvezdo]]". V tem času je začela sodelovati tudi z bodočim možem televizijskim voditeljem [[Maksim Galkin|Maksimom Galkinom]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Алла ПУГАЧЁВА ~ Песни (Авторская песня)|url=https://www.chitalnya.ru/work/1801830/|website=www.chitalnya.ru|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref> [[Slika:Vladimir Putin 25 July 2001-6.jpg|sličica|levo|Ala Pugačova - Славянский базар 2001]] Predsednik žirije 10. festivala [[Slovanski bazar]] v [[Vitebsk|Vitebsku]] leta 2001 je bila Ala Pugačova.<ref>{{Navedi splet |title=За нарушение авторских прав сайты будут блокировать без суда, но по закону 27.04.2014 |url=https://www.intermedia.ru/news/256969 |access-date=2026-07-23 |website=www.intermedia.ru |language=ru}}</ref> Tega leta so se otvoritvene slovesnosti festivala udeležili predsedniki Belorusije, Rusije in Ukrajine - [[Aleksander Lukašenko]], [[Vladimir Putin]] in [[Leonid Kučma]]. 27. septembra 2007 je v [[Soči, Rusija|Sočiju]] Pugačova imela zadnji koncert v okviru turneje "Prispeli smo" - «Мы приехали», ki se je izvajala v letih 2001-2007. Koncert je bil poslednji med 195-timi na tej turneji.<ref name=":4" /> Leta 2008 je izšel poslednji album Pugačove z naslovom "Povabilo k sončnemu zahodu".<ref name=":4" /> 5. marca 2009 je Pugačova na tiskovni konferenci naznanila upokojitev po poslovilni turneji "Sanje o ljubezni". Turneja se je začela 7. aprila 2009 v Moskvi in ​​končala 4. marca 2010 v Sofiji v Bolgariji. Simbolično je, da se je pevkina koncertna kariera končala tam, kjer se je začela njena slava – v Bolgariji je leta 1975 Ala Pugačova zapela svojo slavno skladbo »Arlekino«. V okviru poslovilne turneje je pevka imela 37 koncertov v 13 državah: Rusiji, Ukrajini, Kazastanu, ZDA, Izraelu, Nemčiji in drugih.<ref name=":4" /> 15. aprila 2012 sta Pugačova in Galkin na televiziji vodila triurno oddajo »Direktna linija«, v kateri sta odgovarjala na vprašanja prebivalcev Moskve, Sankt Peterburga, Sočija, Vladivostoka, New Yorka in drugih mest. Pred tem je takšne »Direktne linije« vodil le Vladimir Putin.<ref name=":4" /> == Zasebno življenje == Njeno ljubezensko življenje opisujejo kot »kaotično«, je večkrat poročena in ločena ter znana po številnih ljubezenskih aferah. Svojo javno podobo je načrtno gradila na materinstvu in hkrati podžigala govorice o aferah.<ref name=":3" /> Pevka je sama izjavila, da je bil samo prvi in zadnji zakon resničen, vsi ostali pa zaigrani s ciljem pomagati prijatelju.<ref name=":2" /> Prvi mož je bil igralec litovskega porekla Mikolas Orbakas.<ref>{{Navedi splet|title=​Миколас Орбакас|url=https://24smi.org/celebrity/5213-mikolas-orbakas.html|website=24SMI|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref> Njuna hči iz prvega zakona [[Kristina Orbakaitė]] je prav tako znana pevka.<ref name=":3">{{navedi knjigo |last=Partan |first=Olga |year=2010 |chapter=Feminism à la Russe |editor-last1=Goscilo |editor-first1=Helena |editor-last2=Strukov |editor-first2=Vlad |title=Celebrity and glamour in contemporary Russia : shocking chic |publication-place=London |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-84503-5 |oclc=701205856}}</ref> Med Alino zvezo z zadnjim možem [[Maksim Galkin|Maksimom Galkinom]], ki je 27 let mlajši, sta se rodila dvojčka, ki ju je donosila nadomestna mati.<ref>{{Navedi splet|title=Пугачева и Галкин стали родителями с помощью яйцеклетки, которую Алла заморозила в браке с Киркоровым|url=https://life.ru/p/338986|website=Life.ru|date=2013-10-07|accessdate=2026-07-21|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thevoicemag.ru/stars/news/21-01-2016/alla-pugacheva-i-maksim-galkin-rasskazali-istoriyu-rozhdeniya-svoih-detey/|website=www.thevoicemag.ru|accessdate=2026-07-21}}</ref> Po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] leta 2022 je zapustila državo in odšla v [[Izrael]] na že prej planirano zdravljenje. Mož [[Maksim Galkin]] je bil v tem času že zunaj Rusije in izražal protivojno razpoloženje.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.ru/forbeslife/545640-pugaceva-vpervye-rasskazala-podrobnosti-svoego-ot-ezda-iz-rossii|website=www.forbes.ru|accessdate=2026-07-20}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title="Совесть дороже славы, дороже роскоши, дороже всего". Алла Пугачева дала первое большое интервью после своего отъезда из России|url=https://www.currenttime.tv/a/pugacheva-galkin-rossiya-kirienko/33527459.html|website=Настоящее Время|date=2025-09-11|accessdate=2026-07-20|language=ru|first=Настоящее|last=Время}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Алла Пугачева дала большое интервью Катерине Гордеевой Вот несколько цитат — о Путине, Михалкове и Шамане, а еще — о браке с Максимом Галкиным и любви к поклонникам. «Ребята, научитесь говорить правду»|url=https://meduza.io/feature/2025/09/10/alla-pugacheva-dala-bolshoe-intervyu-katerine-gordeevoy|website=Meduza|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> Septembra so Galkina oblasti razglasile za »[[Tuji agent|tujega agenta]]« in Ala je izrazila stališče, da naj se za »[[Tuji agent|tujega agenta]]« razglasi tudi njo.<ref>{{Navedi splet|title=«Прошу зачислить меня в ряды иноагентов, ибо я солидарна со своим мужем». Алла Пугачева — Минюсту РФ|url=https://meduza.io/news/2022/09/18/proshu-zachislit-menya-v-ryady-inoagentov-ibo-ya-solidarna-so-svoim-muzhem-alla-pugacheva-minyustu-rf|website=Meduza|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> Zaradi težav, ki sta jih imela njena mladoletna otroka s sovrstniki in žaljivih pisem je potem zapustila Rusijo<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" />, kasneje pa večkrat kratkotrajno vrnila<ref>{{Navedi splet|title=Первое интервью Пугачёвой после эмиграции: о чём жалеет, что говорит про родину, детей и Киркорова|url=https://life.ru/p/1788269|website=Life.ru|date=2025-09-10|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref>. Septembra 2025 je dala obsežen video intervju v svoji vili v Latviji.<ref>{{Navedi splet|title=Алла Пугачёва даёт интервью в Латвии|url=https://therussiannews.ru/news/zvezdy/alla-pugacheva-daet-intervyu-v-latvii/|website=https://therussiannews.ru|date=2025-09-10|accessdate=2026-07-20|language=ru}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Alla Pugacheva|Ala Pugačova}} *{{IMDb name|0700010}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pugačova, Ala}} [[Kategorija:Ruski pevci]] [[Kategorija:Ruski filmski igralci]] [[Kategorija:Ruski televizijski igralci]] [[Kategorija:Predstavniki Rusije na Pesmi Evrovizije]] 3ot4dlgqp6rftlo51ii0ulsuhd5oscw 0 523827 6721159 6712781 2026-07-28T12:24:17Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721159 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji|name=Maranello|official_name=Comune di Maranello|native_name=|settlement_type=[[Italijanska mesta|Mesto]]|image_skyline=Maranello01.jpg|image_caption=Poskočni konj, simbol Ferarija, ki ima sedež v Maranellu|image_size=|image_alt=|image_shield=Maranello-Stemma.png|shield_size=45px|map=|map_caption=|map_alt=|pushpin_label_position=|pushpin_map_alt=|coordinates={{coord|44|32|N|10|52|E|region:IT-MO_type:city|display=inline}}|coordinates_footnotes=|region=[[Emilia-Romagna]]|province=[[Modena (pokrajina)|Modena]] (MO)|frazioni=Bell'Italia, Fogliano, Gorzano, Pozza, San Venanzio, Torre delle Oche, Torre Maina|mayor=Luigi Zironi|mayor_party=Democratic Party|elevation_footnotes=|population_demonym=Maranellesi|postal_code=41053|area_code=0536|istat=|saint=[[Saint Blaise]]|day=|website=http://www.comune.maranello.mo.it}|footnotes=}} '''Maranello''' (modensko ''Maranèl'') je mesto in [[Italijanske občine|občina]] v [[Modena (pokrajina)|pokrajini Modena]] v [[Emilija - Romanja|Emiliji-Romanji]] v severni Italiji, 18&nbsp;km od [[Modena|Modene]], s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Kraj je širše znan kot sedež avtomobilskega podjetja [[Ferrari]] in njegove motošportne divizije [[Scuderia Ferrari]]. Maranello je bil tudi dom podjetja za izdelavo karoserij Carrozzeria Scaglietti, zdaj v lasti Ferrarija. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajina Modena - občine]] 0urpdypm05wt3u5pp5ek37455nxx2hb 4 526920 6721225 6546308 2026-07-28T13:51:40Z Dušan Kreheľ 196549 /* Trst */ nov razdelek 6721225 wikitext text/x-wiki {{kratek opis|Dinamična pomoč skupnosti Wikipedije}}{{/Glava}} <div style="width:51%;">__TOC__</div> <!-- Ta stran je namenjena vprašanjem o uporabi in urejanju Wikipedije. --> <!-- Za vprašanja in poizvedbe splošnega znanja uporabite stran [[Wikipedija:Orakelj]]. --> <!-- Svoje vprašanje postavite na dnu te strani in kmalu boste prejeli odgovor. --> == Treviž: je to res slovensko ime za Treviso? == Prestavljeno na [[Pogovor:Treviž]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:27, 16. januar 2025 (CET) == Stranka Glas upokojencev == Spoštovani Že nekajkrat smo urejali stran stranka Glas upokojencev. Moti nas namreč, da so pod rubriko z naslovom Spori v stranki navedeni neresnični podatki, ki zavajajo bralce in s tem delajo nepopravljivo škodo stranki in posledično slovenskim upokojencem. Ugotovitve: - Igor Černoga ni bil nikoli izvoljen za podpredsednika stranke (tudi ni navedenega vira). Vse odločitve v stranki so bile sprejete z soglasje IO stranke. Za izključitev g. Černoge iz stranke pa je bil glavni vzrok finančne narave, kajti edini , ki je upravljal z financami in imel pooblastila za izplačevanje računov preko banke je bil ravno Černoga Igor. Tu pa so bile ugotovljene napake. To je bil tudi eden od razlogov da je bil izključen iz stranke. - Suad Muslimovič Je bil na kongresu stranke izvoljen v nadzorni odbor. Kakor se je kasneje izkazalo je še vedno član stranke SDS in je izstopno izjavo očitno poneveril, kar je v nasprotju z statutom, kjer piše da morajo biti izključno člani stranke Glas upokojencev. - Kar se tiče organiziranja sestankov lokalnih odborov moram povedati, da sta bila organizirana dva. Prvi v Piranu kjer je bilo prisotnih 6 članov stranke in drugi v Lescah, kjer je bilo prisotnih 5 članov odbora. to nikakor ne kaže na visoko podporo spremembam v vodstvu stranke. Naj še navedem da je glavni organizator sporov v stranki g. Janez Waland predsednik sindikata v Telekomu, ki mu je takšen upor spodletel že ve večjih strankah med njimi tudi v stranki Naša dežela. Sicer je tudi član stranke Resnica. Na. kratko sem vam navedel razloge, zakaj se ne strinjamo z objavo o stranki Glas upokojencev pod rubriko Spori v stranki ki je objavljena v Wikipediji. Zato vas prosimo za izbris članka Za vse informacije smo vam na voljo na tel 051 687947 Rajko Perčič ali na email; glas.upokojencev@gmail.com Rajko Perčič Član IO stranke Glas upokojencev [[Uporabnik:Slovenija moja dežela|Slovenija moja dežela]] ([[Uporabniški pogovor:Slovenija moja dežela|pogovor]]) 13:08, 3. februar 2025 (CET) :{{ping|Slovenija moja dežela}}: pravi naslov za razprave o vsebini je pogovorna stran članka - [[Pogovor:Glas upokojencev]]. Upoštevani bodo le argumenti, ki so podprti z neodvisnimi viri kot veleva [[Wikipedija:Preverljivost|pravilo o preverljivosti]], prosim pa, da se vzdržiš večjih vsebinskih posegov v članek o svoji stranki (po [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|smernici o navzkrižju interesov]]), sploh pa ne briši z virom podprtih podatkov, če ni konsenza o tem. Zaenkrat sem referencirani odstavek vrnil. Če ima Siol.net napačne podatke, bo treba najprej od njih zahtevati popravek. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:16, 3. februar 2025 (CET) == Urejanje Wikipedija strani == Ali poznate koga, ki mi na osnovi prispevka izdela objavo za osebo na strani Wikipedija? [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] ([[Uporabniški pogovor:Leopoldinak|pogovor]]) 18:35, 25. november 2025 (CET) :Ko (če) bo [[Osnutek:Leopoldina Rozman]] potrjen, ga bo nekdo od izkušenejših urejevalcev prestavil na pravo mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:05, 25. november 2025 (CET) ::Hvala za odgovor. Jaz se trudim izdelati prispevek tako, da bo potrjen. Naj mi kdo svetuje, če je potrebno izključiti navedbe o možu, da se ga samo omeni in nič več. [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] ([[Uporabniški pogovor:Leopoldinak|pogovor]]) 20:42, 25. november 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] malo sem modificiral, dopolnil in popravil [<nowiki/>[[Osnutek:Leopoldina Rozman]]], drugače pa mislim, da lahko tiste podrobnosti o možu izbrišeš. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:47, 25. november 2025 (CET) ::Lepo ste uredili osnutek Leopoldina Rozman. Ponuja se mi anketa, ki naj bi jo izpolnila. Spodaj tudi piše, da nisem prijavljena. Prišla sem do te točke, da se ne upam nič več pritiskati, izpolnjevati, da kaj ne uničim. ::Rada bi vstavila eno sliko, samo Leopoldine, pa spet ne vam kako. ::lp Nežika Rozman [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-36332-46|&#126;2025-36332-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-36332-46|pogovor]]) 10:31, 26. november 2025 (CET) ::Joj nisem nič zbrisala ampak potrdila osnutek, ki je super. A moram še kaj? Rada bi edino dodala sliko, če je možno in kako. Hvala 1000 x [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-36402-62|&#126;2025-36402-62]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-36402-62|pogovor]]) 16:02, 26. november 2025 (CET) :::Prvo se boš morala nazaj prijaviti in nato sliko naložiti, na [[commons:Special:UploadWizard|Wikimedio]] in izpolniti vsa potrebna polja. Srečno, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:35, 26. november 2025 (CET) ::::Hvala bom probala. Res prijazno da mi svetuješ [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-36402-62|&#126;2025-36402-62]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-36402-62|pogovor]]) 18:09, 26. november 2025 (CET) :::::bom donirala wikipediji [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-36565-98|&#126;2025-36565-98]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-36565-98|pogovor]]) 19:54, 26. november 2025 (CET) ::::Hvala hvala za pomoč. kako naj se oddolžim. ::::Nežka [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-36565-98|&#126;2025-36565-98]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-36565-98|pogovor]]) 18:53, 26. november 2025 (CET) == Trst == Uvodna sprememba: [[Trst]]. Dvakrat več prebivalcev tam. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 15:51, 28. julij 2026 (CEST) 49telaau5jhdbnsktqb2knqq7ta7b5z 0 526927 6721414 6280417 2026-07-29T09:38:36Z Ljuba24b 92351 /* Podatki */ np 6721414 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Vietnam | map = VietnamOMC.png | map size = 320px | continent = [[Azija]] | region = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|16|00|N|108|00|E|type:country|display=inline,title}} | km area = 331.212 | percent land = 93,62 | km coastline = 3444 | borders = kopenske meje <br/> 4639 km | highest point = [[Fan Si Pan]] <br/> 3144 m | lowest point = Vietnamsko vzhodno morje <br/> 0 m | longest river = [[Đồng Nai]] <br/> 586 km | largest lake = [[Ba Bể (jezero)]] <br/> 6,5 km² | exclusive economic zone = 417.663 km² }} [[Image:Vietnam Topography.png|thumb|Topografska karta Vietnama]] '''[[Vietnam]]''' je na vzhodnem robu [[Indokitajski polotok|Indokitajskega polotoka]] in zavzema približno 331.211,6 kvadratnih kilometrov, od katerih je bilo leta 1987 približno 25 % posejanih. Meji na [[Tonkinški zaliv]], [[Tajski zaliv]] in [[Tihi ocean]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Laos]], in [[Kambodža|Kambodžo]]. Podolgovata dežela v obliki črke S je od severa do juga dolga 1650&nbsp;km in je na najožji točki široka približno 50&nbsp;km. Z obalo 3260&nbsp;km, brez otokov, Vietnam zahteva 12 navtičnih milj (22,2&nbsp;km) kot mejo svojih teritorialnih voda, dodatnih 12 navtičnih milj (22,2&nbsp;km) kot sosednjo carinsko in varnostno območje. Ima izključno ekonomsko cono 417.663 km2 z 200 navtičnimi miljami (370,4&nbsp;km). Meja z Laosom je bila tako na etnični kot geografski podlagi poravnana med vladarji Vietnama in Laosa sredi 17. stoletja. [[Annamitsko gorovje]] kot referenca je bilo uradno opredeljeno s pogodbo o razmejitvi, podpisano leta 1977 in ratificirano leta 1986. Meja s Kambodžo, določena v času francoske priključitve zahodnega dela Mekongove delte leta 1867, je v bistvu ostala nespremenjena, glede na [[Hanoj]], dokler v obdobju 1982–85 niso bila končno urejena nekatera nerešena mejna vprašanja. Kopenska in morska meja s Kitajsko, začrtana v skladu s francosko-kitajskimi pogodbami iz let 1887 in 1895, je »mejna črta«, ki jo je sprejel Hanoj. Kitajska se je v letih 1957–58 strinjala, da bo spoštovala to mejno črto. Vendar se je februarja 1979 po kitajsko-vietnamski vojni Hanoj pritožil, da je Kitajska od leta 1957 naprej izzvala številne mejne incidente kot del svoje protivietnamske politike in ekspanzionističnih načrtov v jugovzhodni Aziji. Med omenjenimi ozemeljskimi kršitvami je bila kitajska okupacija Paracelskih otokov januarja 1974, ki sta si jih obe državi lastili v sporu, ki je ostal nerešen v 1980-ih. == Fizična geografija == Država je razdeljena na višavje in delto Rdeče reke na severu, Annamitsko gorovje skupaj z obalnimi nižinami v središču in Mekongovo delto na jugu. == Administrativne enote == Vietnam je razdeljen na 5 mest in 58 provinc. Gre za unitarno državo, zato ne obstaja federalna ureditev ali samoupravne pokrajine. Uradno je Vietnam razdeljen na 3 upravne ravni, z različnimi vrstami upravnih enot na vsaki ravni: *Prva stopnja: občina (''thành phố trực thuộc trung ương'') in provinca (''tỉnh'') *Druga stopnja: občinsko mesto (''thành phố thuộc thành phố trực thuộc trung ương''),[1] mestno okrožje/okrožje (''quận''), provincialno mesto/mesto (''thành phố thuộc tỉnh''), mesto (''thị xã'') in okrožje/okrožje (''huyện'') Na podlagi zadnjih virov Generalnega statističnega urada Vietnama (GSO) obstaja 707 enot druge stopnje.<ref name="gso.gov.vn">http://www.gso.gov.vn/dmhc2015/TongHop.aspx</ref> *Tretja stopnja: okrožje (''phường''), mesto na ravni občine (''thị trấn'') in občina (''xã'') Od leta 2020 je GSO navedel, da obstaja 10.614 enot tretje stopnje s 1712 oddelki, 605 okrožji in 8.297 občinami. Mesta so v vietnamščini znana kot ''thị trấn'', manj pogosta vrsta mestnih območij pa so kmečka naselja (''thị trấn nông trường'').<ref>{{navedi splet | url=http://mocchau.sonla.gov.vn/mocchaunew/to-chuc-bo-may/cac-xa-thi-tran/440-thi-tran-nong-truong.html | title=Balk | accessdate=2022-11-22 | archive-date=2017-02-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170202035426/http://mocchau.sonla.gov.vn/mocchaunew/to-chuc-bo-may/cac-xa-thi-tran/440-thi-tran-nong-truong.html | url-status=dead }}</ref> Obstaja tudi četrta stopnja kot zaselek (''xóm, ấp'') in vas (''làng, thôn, bản''). Vendar to ni uradna stopnja. ===Administrativne regije=== <div style="float:right;">[[File:VietnameseRegions.svg|thumb|right|220px|Regije v Vietnamu]]</div> Geografsko je Socialistična republika Vietnam razdeljena na 3 regije, vendar jo vietnamska vlada pogosto razdeli na 8 upravnih regij: {| class="wikitable" border="1" style="font-size:90%" |+ Regije |- ! Geografske regije ! Administrativne regije |- | rowspan="3"|'''[[Severni Vietnam]]''' (''Bắc Bộ, Miền Bắc'') | '''[[Severovzhod (Vietnam)|Severovzhod]]''' (''Đông Bắc Bộ'') |- | '''[[Severozahod (Vietnam)|Severozahod]]''' (''Tây Bắc Bộ'') |- | '''[[Delta Rdeče reke]]''' (''Đồng Bằng Sông Hồng'') |- | rowspan="3"|'''[[Centralni Vietnam]]''' (''Trung Bộ, Miền Trung'') |'''[[Seveno centralna obala]]''' (''Bắc Trung Bộ'') |- | '''[[Južno centralna obala]]''' (''Duyên hải Nam Trung Bộ'') |- | '''[[Centralno višavje (Vietnam)|Centralno višavje]]''' (''Tây Nguyên'') |- | rowspan="2"|'''[[Južni Vietnam]]''' (''Nam Bộ, Miền Nam'') | '''[[Jugovzhod (Vietnam)|Jugovzhod]]''' (''Đông Nam Bộ, Miền Đông'') |- |'''[[Mekongova delta]]''' (''Đồng Bằng Sông Cửu Long'')<br /> ali '''Jugozahod''' (''Tây Nam Bộ, Miền Tây'') |} Znotraj vsake upravne regije so različne upravne enote prve stopnje. == Topografija == Vietnam je dežela tropskih nižav, hribov in gosto gozdnatih višavij, kjer ravnina pokriva manj kot 20 % površine. Spektakularni slap Bản Giốc je 272&nbsp;km severno od Hanoja in tam je videti le malo turistov. === Delta Rdeče reke === {{glavni|Delta Rdeče reke}} Združena delta Rdeče reke (''Sông Hồng'') in reke Thái Bình je ravno, trikotno območje s 15.000 kvadratnimi kilometri.<ref>[http://xttm.agroviet.gov.vn/en/newsletter/2005/September.asp Agroviet Newsletter September 2005] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080221184058/http://xttm.agroviet.gov.vn/en/newsletter/2005/September.asp |date=2008-02-21 }}</ref> Delta Rdeče reke je manjša, vendar intenzivneje razvita in bolj gosto poseljena kot Mekongova delta. Nekoč je bil tu vhod v Tonkinški zaliv, v obdobju tisočletij pa so ga zapolnile ogromne [[aluvialni stožec|rečne naplavine]] in vsako leto napreduje sto metrov v zaliv.<ref>{{navedi knjigo |title=Origin of the Tai People 6―Northern Tai-Speaking People of the Red River Delta and Their Habitat Today |page=19 |isbn=9781641531832 |url=https://books.google.com/books?id=G35eDwAAQBAJ&pg=PA19 |last1=Schliesinger |first1=Joachim |date=2 June 2018 }}</ref> Pradomovina etničnih Vietnamcev, delta, je pred letom 1975 predstavljala skoraj 70 % kmetijstva in 80 % industrije Severnega Vietnama. Rdeča reka, ki izvira v kitajski provinci [[Junan]], je dolga okoli 1200 kilometrov. Njena dva glavna pritoka, Sông Lô (imenovana tudi reka Lo ali Čista reka) in Sông Đà (imenovana tudi Črna reka), prispevata k visoki količini vode, ki v povprečju znaša 4300 kubičnih metrov na sekundo.<ref>{{navedi splet | url = http://www.wepa-db.net/policies/state/vietnam/surface.htm | title = State of water: Vietnam. | access-date = 2008-03-26 | publisher = Water Environment Partnership in Asia | archive-date = 2008-03-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080314071827/http://wepa-db.net/policies/state/vietnam/surface.htm | url-status = dead }}</ref> Celotno območje delte, podprto s strmimi vzpetinami gozdnatih višav, ni več kot tri metre nad morsko gladino, velik del pa en meter ali manj. Območje je izpostavljeno pogostim poplavam; ponekod je najvišja meja poplav štirinajst metrov nad okolico. Zaščita pred poplavami je bila stoletja sestavni del kulture in gospodarstva delte. Zgrajen je bil obsežen sistem nasipov in kanalov, ki zajezi Rdečo reko in namaka bogato delto, kjer raste riž. Ta starodavni sistem, oblikovan po vzoru kitajskega, je vzdrževal visoko koncentrirano prebivalstvo in omogočil dvojno pridelavo mokrega riža v približno polovici regije. === Gore === [[Image:Vietnamese valley.JPG|thumb|250px|Dolina na severu.]] Gorske planote na severu in severozahodu so naseljene predvsem z manjšinskimi skupinami plemen. ''Dãy Trường Sơn'' ([[Annamitsko gorovje]]) izvira iz tibetanskih in junanskih regij na jugozahodu Kitajske in tvori mejo Vietnama z Laosom. Konča se v delti reke [[Mekong]] severno od mesta [[Hošiminh]] (prej [[Sajgon]]). Te osrednje gore, ki imajo več visokih planot, so nepravilne višine in oblike. Severni del je ozek in zelo razgiban; najvišji vrh države [[Fan Si Pan]] se na skrajnem severozahodu dviga na 3142 metrov. Južni del ima številne izbokline, ki delijo ozek obalni pas na vrsto predelkov. Te topografske značilnosti so stoletja ne samo oteževale komunikacije sever-jug, ampak so tvorile tudi učinkovito naravno oviro za zadrževanje ljudi, ki živijo v porečju Mekonga. === Centralno višavje === {{glavni|Centralno višavje (Vietnam)}} V južnem delu Vietnama je planota, znana kot Centralno višavje (''Tây Nguyên''), približno 51.800 kvadratnih kilometrov razgibanih gorskih vrhov, obsežnih gozdov in bogate zemlje. Višavje, ki obsega pet razmeroma ravnih planot [[bazalt]]ne zemljine, ki se razprostirajo po provincah Đắk Lắk, Gia Lai in Kon Tum, predstavlja 16 % obdelovalne zemlje v državi in 22 % celotne gozdnate zemlje. Pred letom 1975 je [[Severni Vietnam]] trdil, da sta Centralno višavje in Day Truong Son strateški območji izrednega pomena, bistveni za prevlado ne le v Južnem Vietnamu, temveč tudi v južnem delu Indokine. Od leta 1975 je visokogorje območje, kamor se selijo ljudje iz gosto poseljenih nižin. === Obalno nižavje === Ozko, ravno obalno nižavje se razteza od južne delte Rdeče reke do porečja reke Mekong. Na kopni strani se Dãy Trường Sơn strmo dviga nad obalo, njegovi ostrogi pa na več mestih štrlijo v morje. Na splošno je obalni pas rodoviten in riž se intenzivno prideluje. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo v Vietnamu 3069&nbsp;km² plimovanja, zaradi česar je država na 10. mestu glede na to, koliko plimovanja se tam pojavi.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |pages=222-225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Mekonggova delta === {{glavni|Mekongova delta}} [[Mekongova delta]], ki obsega okoli 40.000 kvadratnih kilometrov, je nizka ravnina, ki ni nikjer višja od treh metrov nad morsko gladino in je prepredena z labirintom kanalov in rek. Različni rokavi in pritoki Mekonga prenašajo toliko usedlin, da delta vsako leto napreduje v morje za šestdeset do osemdeset metrov. Uradni vietnamski vir ocenjuje, da je količina sedimenta, ki se letno odloži, približno 1 milijarda kubičnih metrov ali skoraj trinajstkratnik količine, ki jo odloži Rdeča reka. Približno 10.000 kvadratnih kilometrov delte je pod pridelavo riža, zaradi česar je to območje ena glavnih regij za pridelavo riža na svetu. Južni del, znan kot polotok Cà Mau, je prekrit z gosto džunglo in močvirji z mangrovami. Mekong, dolg 4220 kilometrov, je ena od 12 velikih rek sveta. Od izvira na [[Tibetanska planota|Tibetanski planoti]] teče skozi [[Tibet]] in južno kitajsko regijo [[Junan]], tvori mejo med [[Laos]]om in [[Mjanmar]]om ter med Laosom in [[Tajska|Tajsko]]. Pri [[Phnom Penhu]] se združi s [[Tonlé Sap]] in se razdeli na dva kraka – Sông Hậu Giang (reka Hậu Giang) (znana kot reka Bassac na kamboški strani) in Sông Tiền Giang (reka Tiền Giang) – ter se nadaljuje skozi Kambodžo in porečje Mekonga, preden se izlije v [[Južnokitajsko morje]] skozi devet ust, znanih kot ''Cửu Long'' (devet zmajev). Reka je močno zamuljena in je plovna s plovili s plitvim ugrezom do Kompong Chama v Kambodži. Pritok, ki vstopa v reko pri Phnom Penhu, izsuši Tonlé Sap, plitvo sladkovodno jezero, ki deluje kot naravni rezervoar za stabilizacijo toka vode skozi spodnji Mekong. Ko je reka v fazi poplav, njeni zamuljeni izlivi delte ne morejo odnesti velike količine vode. Poplavne vode se vrnejo nazaj v Tonlé Sap, zaradi česar je jezero poplavilo kar 10.000 kvadratnih kilometrov. Ko se poplava umiri, se tok vode obrne in teče iz jezera v morje. Učinek je znatno zmanjšanje nevarnosti uničujočih poplav v delti Mekonga, kjer reka vsako leto poplavi okoliška polja do višine enega do dveh metrov. == Podatki == '''Površina''': :Skupaj: 331.210 km² :Kopno: 310.070 km² :Voda: 21.140 km² '''Meje''': :Skupaj: 4639 km :Mejne države: Kambodža 1228 km, Kirajska 1281 km, Laos 2130 km '''Obala''': 3444&nbsp;km (brez otokov) '''Pomorske zahteve''': : Vodni pas: {{convert|24|nmi|km mi|1|abbr=on|lk=in}} : [[Kontinentalna polica]]: {{convert|200|nmi|km mi|1|abbr=on}} ali do celinskega roba : Izključna ekonomska cona: 417.663 km², {{convert|200|nmi|km mi|1|abbr=on}} : Teritorialno morje: {{convert|12|nmi|km mi|1|abbr=on}} '''Ektremni''': :Najnižja točka: Južnokitajsko morje 0 m :Najvišja točka: [[Fan Si Pan]] 3144 m '''Reke''': :Najdaljša reka: [[Đồng Nai (reka)|Đồng Nai]] 586 km '''Jezera''': :Največje jezero: [[Ba Bể (jezero)]] 6,5 km² ==Viri in raba tal == '''Naravni viri''': [[fosfat]], [[premog]], [[mangan]], redki zemeljski elementi, [[boksit]], nahajališča [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|plina]] na morju, [[les]], [[hidroenergija]] '''Raba tal''': :Obdelovalna zemlja: 19,64 % :Trajni nasadi: 11,18 % :Drugo: 69,18 % (2011) '''Namakane površine''': 45.850&nbsp;km² (2005) ''' Skupni obnovljivi vodni viri:''' 864,1&nbsp;km³ (2011) ''' Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) ''': :Skupaj: 82,03 km³/yr (1 %/4 %/95 %) :per capita: 965 m³/yr (2005) ==Skrb za okolje== '''Naravne nevarnosti''': občasni [[tajfun]]i (od maja do januarja) z obsežnimi [[poplave|poplavami]], zlasti v delti reke Mekong. '''Okolje''' – aktualna vprašanja: Sečnja gozdov in kmetijske prakse s požigalništvom prispevajo h krčenju gozdov in degradaciji tal; onesnaževanje vode in prekomerni ribolov ogrožata populacije morskega življenja; onesnaženje podzemne vode omejuje oskrbo s pitno vodo; naraščajoča urbanizacija in migracije ljudi hitro degradirajo okolje v Hanoju in Hošiminhu. '''Okolje''' – mednarodni sporazumi: So stranka: Biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe – Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, zaščita ozonske plasti, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/78), mokrišča == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map VNM present.svg|thumb|upright=1.5|Karta Vietnama glede na cone po Köppnovi podnebni klasifikaciji]] [[Image:Fires in Burma, Thailand, Laos, and Vietnam.jpg|thumb|Na stotine aktivnih požarov, ki gorijo po hribih in dolinah Mjanmara, Tajske, Laosa in Vietnama (označeno z rdečimi pikami).]] Podnebje Vietnama, ki leži v tropih in je pod močnim vplivom Južnokitajskega morja, ima [[tropsko podnebje]] pod vplivom [[monsun]]a, značilno za celinsko jugovzhodno Azijo.<ref name=vietnamUNEP>{{navedi splet |url=http://www.unep.org/pdf/dtie/VTN_ASS_REP_CC.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110113054646/http://www.roap.unep.org/pub/VTN_ASS_REP_CC.pdf |archive-date=13 January 2011 |title=Viet Nam Assessment Report on Climate Change (VARCC) |publisher=Institute of Strategy and Policy on Natural Resources and Environment |page=31 |access-date=9 November 2018}}</ref>{{rp|25}}  Na severu je podnebje monsunsko s štirimi različnimi letnimi časi (pomlad, poletje, jesen in zima), medtem ko je na jugu (območja južno od prelaza Hải Vân) podnebje tropsko monsunsko z dvema letnima časoma (deževno in suho).<ref name=vietnamkhihau>{{navedi splet |url=http://www.chinhphu.vn/portal/page/portal/chinhphu/NuocCHXHCNVietNam/ThongTinTongHop/dialy |title=MỘT SỐ THÔNG TIN VỀ ĐỊA LÝ VIỆT NAM |publisher=Viet Nam Government Portal |language=vi |access-date=9 November 2018 |archive-date=2021-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211111190550/http://www.chinhphu.vn/portal/page/portal/chinhphu/NuocCHXHCNVietNam/ThongTinTongHop/dialy |url-status=dead }}</ref><ref name=vietnamiaea2012>{{navedi splet |archive-url=https://web.archive.org/web/20181109190416/https://www-pub.iaea.org/MTCD/Publications/PDF/CNPP2012_CD/countryprofiles/Vietnam/Vietnam.htm |archive-date=9 November 2018 |url=https://www-pub.iaea.org/MTCD/Publications/PDF/CNPP2012_CD/countryprofiles/Vietnam/Vietnam.htm |title=Vietnam |work=Country Nuclear Power Profiles: 2012 Edition |publisher=International Atomic Energy Agency |access-date=9 November 2018}}</ref><ref name=VNATclimate>{{navedi splet |archive-url=https://web.archive.org/web/20181109203934/http://www.vietnamtourism.com/en/index.php/about/items/1752 |archive-date=9 November 2018 |url=http://www.vietnamtourism.com/en/index.php/about/items/1752 |title=Climate |publisher=Vietnam National Administration of Tourism |access-date=9 November 2018}}</ref> Poleg tega zmerno podnebje obstaja v gorskih območjih, ki jih najdemo v [[Sa Pa]] in Da Latu, medtem ko je bolj celinsko podnebje v provincah Lai Châu in Sơn La. Raznolika [[topografija]], širok razpon zemljepisnih širin (Vietnam se razprostira na več kot 15° zemljepisne širine) in vplivi Južnokitajskega morja povzročijo, da se podnebne razmere med regijami precej razlikujejo.<ref name=vietnamNC2>{{navedi splet |archive-url=https://web.archive.org/web/20181109185653/https://unfccc.int/resource/docs/natc/vnmnc02.pdf |archive-date=9 November 2018 |url=https://unfccc.int/resource/docs/natc/vnmnc02.pdf |title=Viet Nam's Second National Communication to the United Nations Framework Convention on Climate Change |publisher=Ministry of Natural Resources and Environment |access-date=9 November 2018}}</ref>{{rp|24}} Glede na geografske in podnebne razmere je v Vietnamu sedem različnih podnebnih regij: severozahod, severovzhod, severna delta (delta Rdeče reke), severna centralna (severna centralna obala), južna centralna (južna centralna obala) ), Centralno višavje in jug.  Jug je razdeljen na jugovzhod za jugovzhodne province in delto reke Mekong za jugozahodne province. Na splošno je teh sedem različnih podnebnih regij razvrščenih v dve glavni vrsti: sever (vključuje severozahod, severovzhod, severno delto (delta Rdeče reke), severni centralni del (severna osrednja obala)), ki vključuje vsa območja severno od prelaza Hải Vân in Jug (južna centralna obala, Centralno višavje in skrajni jug), ki vključuje vsa območja južno od prelaza Hải Vân.<ref name=Ho2011>{{cite journal |author1=Thi-Minh-Ha Ho |author2=Van-Tan Phan |author3=Nhu-Quan Le |author4=Quang-Trung Nguyen |archive-url=https://web.archive.org/web/20181110181926/https://www.int-res.com/articles/cr2012/49/c049p087.pdf |archive-date=10 November 2018 |url=https://www.int-res.com/articles/cr2012/49/c049p087.pdf |title=Extreme climatic events over Vietnam from observational data and RegCM3 projections |journal=Climate Research |volume=49 |pages=87–100 |year=2011 |issue=2 |doi=10.3354/cr01021 |access-date=10 November 2018|doi-access=free }}</ref> Te podnebne regije temeljijo na času deževnega obdobja in drugih podnebnih elementih, kot so osončenost, sončna svetloba, temperatura, padavine in vlažnost. Pozimi polarni zrak, ki izvira iz sibirskega visokogorja, prodre globoko v nizke zemljepisne širine, kar mu olajša vzhodna Tibetanska planota, ki usmerja zrak proti jugu v severovzhodni smeri (hladen zrak je veter, ki prihaja s severovzhoda). Pozimi lahko v Vietnam prodre veliko hladnih front, od katerih se v severnem Vietnamu vsak mesec pojavijo tri do štirikrat.   To vodi do nizkih temperatur, kjer temperature padejo za 4 do 5&nbsp;°C.  Hladno vreme, občasno ekstremni mraz lahko traja dlje časa, za kar je značilno dolgo obdobje dni brez oblačka ali delno oblačnih dni v prvi polovici zime ali dolgo obdobje oblačnih in deževnih razmer v drugi polovici leta zima.   Hladno vreme se pojavlja pogosteje na severu kot na jugu, ker hladne fronte pogosteje prodirajo na sever. Poleti so splošni vetrovi jugozahodni v južnih delih Vietnama in jugovzhodni vetrovi v severnem Vietnamu.  Pretežno zračni bloki v Vietnamu so ekvatorialni in tropski bloki, ki izvirajo iz visokotlačnih sistemov na južni polobli in morski tropski blok, ki izvira iz subtropskega visokotlačnega sistema v Tihem oceanu (pacifiški subtropski visoki tlak).   Poleg tega poleti na Vietnam vpliva tropski zrak iz [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]], ki se pojavi, ko celinski nizki pritisk, ki izvira iz južne Azije (južnoazijska celinska depresija), se pomika proti vzhodu proti Vietnamu in pokriva skoraj ves Vietnam in južno Kitajsko; to povzroča vroče, suho vreme na severni osrednji obali, ko se zahodni vetrovi adiabatno spustijo in segrejejo na vzhodnih pobočjih Annamitskega gorovja (pogorje Truong Son).  V povprečju se na jugu razvije enajst neviht in tropskih nizkih tlakov. Kitajsko morje poleti, od katerih je polovica tropskih ciklonov, ki izvirajo iz zahodnega Pacifika.  Te nevihte in cikloni se nato pomikajo proti zahodu proti Vietnamu.  V povprečju Vietnam prizadene od šest do osem tajfunov ali tropskih ciklonov na leto. Pomlad in jesen sta prehodni sezoni  Atmosfersko kroženje v teh letnih časih predstavlja prehod med zimo–poletjem oziroma poletje–zima. Povprečne letne temperature v državi, ki temeljijo na meteoroloških podatkih vremenskih postaj, se gibljejo od 12,8 do 27,7&nbsp;°C v Hoang Lien Son.  Na najvišjih nadmorskih višinah v pogorju Hoangu Lien Son je povprečna letna temperatura le 8&nbsp;°C.  Ker se temperature spreminjajo glede na nadmorsko višino, se temperature znižajo za 0,5&nbsp;°C na vsakih 100 metrov višine.  Najnižje povprečne letne temperature so v gorskih območjih, kjer je nadmorska višina višja in v severnih območjih zaradi višjih zemljepisnih širin.  Številna gorska območja na severu so doživela razmere pod ničlo. Nasprotno pa temperature na otokih Spratly nikoli ne padejo pod 21&nbsp;°C.  Ker je Vietnam pod močnim vplivom monsuna, so povprečne temperature v Vietnamu nižje kot v drugih državah, ki so na enaki zemljepisni širini v Aziji. Najvišje temperature so običajno marec–maj na jugu in maj–julij na severu.  Temperature poleti so razmeroma enake med severnimi in južnimi deli države, razlike pa so večinoma posledica nadmorske višine (znižanje v temperaturi je pretežno posledica nadmorske višine). Povprečna letna količina padavin v državi se giblje od 700 do 5000&nbsp;mm, čeprav večina krajev v Vietnamu prejme med 1400 in 2400&nbsp;mm.  Večina padavin pade v deževnem obdobju, ki je odgovorno za 80 %–90 % letnih padavin.   Na splošno severni deli države prejmejo več padavin kot južni.   Dež je vremenski pojav, ki je značilen za vreme pozimi na severni in severni osrednji obali. Odvisno od regije se začetek deževne sezone (opredeljen kot takrat, ko povprečna mesečna količina padavin preseže 100&nbsp;mm razlikuje. === Podnebne spremembe === [[File:Urban-Rural Population and Land Area Estimates, v2, 2010 Thanh Po Ho Chi Minh, Vietnam (13874141364).jpg|thumb|250px|Gostota prebivalstva in nadmorska višina v mestu Ho Chi Minh (2010)]] Podnebne spremembe v Vietnamu imajo znatne okoljske, gospodarske in socialne posledice. Vietnam je med državami, ki so jih globalne podnebne spremembe najbolj prizadele.<ref>Sustainable Development Department, Vietnam Country Office, "The World Bank: Climate-Resilient Development in Vietnam: Strategic Directions for the World Bank", January 2011.</ref> Številne študije kažejo, da se Vietnam sooča s podnebnimi spremembami, ki bodo v naslednjih desetletjih močno negativno vplivale. Ti negativni učinki vključujejo dvig morske gladine, vdor slanosti in druge hidrološke težave, kot so poplave, razvoj rečnega ustja in sedimentacija. Naravne nevarnosti, kot so hladni valovi, nevihtni valovi, bodo vse pogostejše, kar bo negativno vplivalo na razvoj, infrastrukturo in gospodarstvo države. Nekatera vprašanja, kot je posedanje tal (ki ga povzroča prekomerno črpanje podzemne vode), še poslabšajo nekatere učinke podnebnih sprememb (dvig morske gladine), zlasti na območjih, kot je delta reke Mekong.<ref>[https://www.researchgate.net/publication/264828295_Groundwater_extraction_land_subsidence_and_sea-level_rise_in_the_Mekong_Delta_Vietnam Groundwater extraction, land subsidence, and sea-level rise in the Mekong Delta, Vietnam]</ref> Vlada, nevladne organizacije in državljani so sprejeli različne ukrepe za ublažitev in prilagoditev vplivu.<ref name=":6">{{Cite journal|last=Do|first=Thang Nam|last2=Burke|first2=Paul J.|date=2021-09-26|title=Carbon pricing in Vietnam: Options for adoption|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2666278721000350|journal=Energy and Climate Change|language=en|pages=100058|doi=10.1016/j.egycc.2021.100058|issn=2666-2787|doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * [https://www.loc.gov/resource/frdcstdy.vietnamcountryst00cima_0 Vietnam: A Country Study, Federal Research Division.] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/ CIA World Factbook] [[Kategorija:Geografija Vietnama|*]] 25r71wr47497p72k4sze25cvuy19wko 0 529212 6721364 6233014 2026-07-29T07:06:34Z Blueginger2 186889 pp 6721364 wikitext text/x-wiki {{About|podmornici|mesto v [[Uljanovska oblast|Uljanovski oblasti]]|Uljanovsk|}} {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= ''Uljanovsk'' |display title= ''Uljanovsk'' (podmornica) }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image=Graney_class_SSN_885M_variant.svg |Ship caption=Podmornica razreda ''Jasen-M'' }} {{Infopolje Ladja Kariera |Hide header= |Ship country=Rusija |Ship flag={{shipboxflag|Russia|naval}} |Ship name=''Uljanovsk'' |Ship namesake=[[Uljanovsk]] |Ship ordered= |Ship builder=[[Sevmaš]] |Ship laid down= 28. julij 2017<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com}}</ref> |Ship launched= 28. julij 2026 |Ship acquired= |Ship commissioned= ''2027'' |Ship decommissioned= |Ship in service= |Ship out of service= |Ship struck= |Ship reinstated= |Ship fate= |Ship status=Splavljena |Ship homeport=[[Zaozjorsk]] }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship class=[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen-M'']] |Ship displacement=*9500 t na površini *13.800 t potopljena |Ship length=130 m |Ship beam=13 m |Ship draught=9,4 m |Ship draft= |Ship propulsion=1 x KPM tlačnovodni jedrski reaktor ([[visoko obogateni uran]] <= 45 %<ref>{{navedi splet|url=https://lynceans.org/wp-content/uploads/2018/10/Marine-Nuclear-Power-1939-2018_Part-3A_R1_Russia_submarines.pdf|title=Marine Nuclear Power:1939 – 2018|date=julij 2018|accessdate=27. december 2022|url-status = live}}</ref>) |Ship speed=*20 vozlov na površini *28 vozlov potopljena tiho *35+ vozlov potopljena največ<ref>{{navedi splet |first=John |last=Pike |url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/885-specs.htm |title=Project 885 Yasen / Graney Severodvinsk class |publisher=Globalsecurity.org |accessdate=31 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111203063949/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/885-specs.htm |archive-date=3 December 2011 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |Ship range= |Ship endurance= |Ship test depth= |Ship complement=90 |Ship sensors= |Ship EW= |Ship armament=*32 raket [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']] *ali *40 raket [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']] |Ship notes= }} |} '''''Uljanovsk''''' ({{jezik-ru|Ульяновск}}) je [[jedrska podmornica z manevrirnimi raketami]] razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen-M'']] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Poimenovana je po [[Uljanovsk]]u. Njen [[gredelj]] je bil položen 28. julija 2017, splavljena je bila 28. julija 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> v uporabo pa naj bi bila predana konec leta 2027. Projekt je razvil konstruktorski biro [[Malahit (konstruktorski biro)|Malahit]], glavni konstruktor pa je bil [[Vladimir Nikolajevič Pjalov]]. Je šesta podmornica nadgrajenega razreda ''Jasen-M'' in bo del 11. divizije podmornic [[Severna flota|Severne flote]] v [[Zaozjorsk]]u. ''Uljanovsk'' in ostale podmornice razreda ''Jasen-M'' se znatno razlikujejo od prve podmornice razreda, {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}}. So okrog 9 m krajše in so opremljene z novim jedrskim reaktorjem, KTP-6 (tudi KTP-6-185SP).<ref name="TheWarZone commissioning">{{navedi novice|last=Newdick|first=Thomas|title=Russia Just Accepted Its New Super-Quiet, Cruise Missile-Packed Submarine Into Service|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/40503/russia-just-accepted-its-new-super-quiet-cruise-missile-packed-submarine-into-service|access-date=2021-05-07|website=The War Zone|publisher=The Drive|language=en|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507181624/https://www.thedrive.com/the-war-zone/40503/russia-just-accepted-its-new-super-quiet-cruise-missile-packed-submarine-into-service|url-status=dead}}</ref> KTP-6 uporablja izboljšan sistem hlajenja, saj primarni krog uporablja tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine skozi sredico reaktorja in ne potrebuje glavnih obtočnih [[Črpalka|črpalk]]. Te so en glavnih virov hrupa na jedrski podmornici. [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] je tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine začela uporabljati že v 1980-ih letih z razredom [[Razred podmornic Ohio|''Ohio'']]. Poleg tega so cevi primarnega hladilnega kroga v samem bloku reaktorja (monobločni dizajn), kar bistveno zmanjša verjetnost nesreč in izpostavljenosti sevanju za posadko. Sredica reaktorja bo imela življenjsko dobo 25–30 let in ne bo potrebovala menjave goriva.<ref>{{navedi splet|url=https://network.bellona.org/content/uploads/sites/3/2022/08/The_Russian_Northern_Fleet-Bellona_report-2-1996.pdf |title=The Russian Northern Fleet |website=network.bellona.org|date=1996|access-date=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/reactor-ktp-6.htm |title=KTP-6 Atomic Reactor, Submarine |website=globalsecurity.org |access-date=11 January 2020|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |author=ARG |url=http://www.military-today.com/navy/graney_class.htm |title=Graney Class Nuclear-Powered Attack Submarine |publisher=Military-Today.com |date= |accessdate=2013-02-06 |language=en |archive-date=2012-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120329131607/http://www.military-today.com/navy/graney_class.htm |url-status=dead }}</ref> Razred ''Jasen-M'' prav tako nosi nov sonarski sistem, ki ni več sferičen, ampak valjast.<ref>{{navedi splet|url=https://www.korabel.ru/news/comments/amerikanskaya_razvedka_raskryla_sekrety_rossiyskogo_noveyshego_raketonosca.html|title=Американская разведка раскрыла секреты российского новейшего ракетоносца|publisher=www.korabel.ru|lang=ru|accessdate=2019-06-20|archive-date=2019-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620205823/https://www.korabel.ru/news/comments/amerikanskaya_razvedka_raskryla_sekrety_rossiyskogo_noveyshego_raketonosca.html|url-status=live}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{Podmornice razreda Jasen}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podmornice razreda Jasen]] 7eygcwnm6guo2qqg6jdgbagx456e5fy 0 549358 6721444 6716777 2026-07-29T11:33:26Z Sportomanokin 14776 6721444 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 263 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|28. julij 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''253'''||bgcolor=yellow align=center|'''263''' |} <small>Posodobitev: 28. julij 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|263 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|394 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 28. julij 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 6zdbxvaqoe1pqbn7s889g7g4c84nmlm 0 552053 6721339 6363110 2026-07-29T04:30:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6721339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|known_for=}} '''Artemij Prisjažnjuk ('''{{Jezik-uk|Артемій Васильович Присяжнюк|translit=Artemij Vasyl'ovyč Prysjažnjuk}}) [[ukrajinci|ukrajinski]] [[slikar]] in [[kipar]], * [[14. september]] [[1947]], vas [[Kruglik]], [[Hotinski rajon]], [[Črnoviška oblast]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], † [[12. februar]] [[2017]], [[Črnovice]], [[Ukrajina]] V zgodnjih letih se je ukvarjal z monumentalno umetnostjo, umetniškim tkanjem, slikarstvom in kiparstvom. Slikarstvo v zvrsti nefigurativne umetnosti je postalo glavna smer ustvarjalnosti poznega obdobja. Sodeloval je na številnih regionalnih, ukrajinskih in mednarodnih razstavah. Njegova dela so shranjena v Umetnostnem muzeju Černivcih, Muzeju V. Ivasjuka in v zasebnih zbirkah.<ref>{{Navedi splet|title=Художник Артемій Присяжнюк - мова кольору|url=https://www.amazingukraine.pro/culture/hudozhnyk-artemij-prysyazhnyuk-mova-koloru/|website=Amazing Ukraine - Дивовижна Україна|date=2023-01-30|accessdate=2023-11-10|language=uk|first=Amazing|last=Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Абстрактні світи Артемія Присяжнюка - CHERNOZEM.INFO|url=https://chernozem.info/journal/32594/|website=СHERNOZEM.INFO портал візуальної культури|accessdate=2023-11-10|language=uk}}</ref> Bil je član Nacionalne zveze ukrajinskih umetnikov (1990) in nosilec naziva zaslužni umetnik Ukrajine. == Biografija == === Otroštvo === Prisjažnjuk se je šolal na srednji šoli Kruglet. Leta 1965 je po končanem šolanju začel delati kot šolski učitelj risanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Присяжнюк Артемій|url=https://uartlib.org/ukrayinski-hudozhniki/prysyazhnyuk-artemij/|website=Бібліотека українського мистецтва|accessdate=2023-11-10|language=uk}}</ref> === Izobraževanje in poklicna pot === Med letoma 1967 in 1971 je študiral na Visoki šoli uporabnih umetnosti (zdaj Visoka šola uporabnih umetnosti Vižnicki, imenovana po V. Ju. Škribljaku) na oddelku za umetniško oblikovanje industrijskih izdelkov iz kovin in plastike. Tam se je začel učiti kiparstva, kovanja kovancev in rezbarjenja.<ref name=":0" /> Po končanem šolanju je leta 1971 začel delati v projektnem biroju tovarne transformatorjev [[Hmelnicka oblast|Hmelnicki]]. Od leta 1972 je bil zaposlen v umetniško-proizvodnem kombinatu Črnovice, kjer se je ukvarjal s kiparstvom, graviranjem in vitražiranjem.<ref name=":0" /> V letih 1974-1979 je študiral na Državnem inštitutu uporabne in dekorativne umetnosti v [[Lvov|Lvovu]], kjer je diplomiral z odliko. V istem obdobju se je seznanil z deli Danila Dobošinskega in Karla Zvirinskega, ki sta takrat delala na inštitutu in sta imela velik vpliv na oblikovanje kompozicijske strukture njegovih kasnejših del.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Випускники кафедри - Львівська Національна Академія Мистецтв|url=https://lnam.edu.ua/uk/faculty/decorative/textile/vipuskniki-kafedri.html|website=lnam.edu.ua|accessdate=2023-11-10|language=uk|archive-date=2021-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210820055657/https://lnam.edu.ua/uk/faculty/decorative/textile/vipuskniki-kafedri.html|url-status=dead}}</ref> === Obdobje 1980-1990 === Po diplomi na Inštitutu v Lvovu leta 1979 se je Prisjažnjuk preselil v [[Črnovice]], kjer je začel delati v Umetniškem skladu Zveze umetnikov Ukrajine v Črnovicah. Prvo delo je bila slika v restavraciji Dnester (1980). Nato je v restavraciji "Kijev" izvedel monumentalni cikel "Umetnost Kijevske Rusije" (1983).<ref>{{Navedi revijo|last=Міщенко|first=Ірина|date=2020|title=ЖИВОПИС АРТЕМА ПРИСЯЖНЮКА: ВІД ТЕМАТИЧНОЇ КАРТИНИ ДО АБСТРАКТНОЇ КОМПОЗИЦІЇ|url=https://journals.uran.ua/visnyknakkkim/article/view/196570|magazine=Вісник Національної академії керівних кадрів культури і мистецтв|language=uk|issue=1|doi=10.32461/2226-3209.1.2020.196570|issn=2409-0506}}</ref> Leta 1982 je v Črnovicah ustvaril mozaik "Cvetite, Bukovina!".<ref name=":0" /> Leta 1986 je Prisjažnjuk izdelal monumentalno gravuro na pročelju kulturnega doma v vasi Tarašana v [[Črnoviška oblast|Črnoviški oblasti]]. Hkrati se je aktivno ukvarjal s samoizobraževanjem v smeri modernističnih umetniških praks.<ref name=":0" /> Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Prisjažnjuk, ki je bil na vrhuncu svoje ustvarjalne poti, naredil veliko število skic monumentalnih del. Več deset mozaičnih plošč, slik, vitražev in tapiserij je ostalo nedokončanih zaradi gospodarske krize in posledično prenehanja obstoja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Večina skic se je ohranila in je v zbirki umetnikove družine. Prisjažnjuk je v tistih letih prejel največje priznanje za svoja dela na področju umetniškega tkanja. Leta 1990 je bila v tehniki umetniškega tkanja v občinskem kulturnem domu v Pervomajsku v [[Mikolajivska oblast|Mikolajivski oblasti]] izdelana obsežna tkana zavesa.<ref name=":0" /> === Obdobje 1990-2000 === Prisjažnjuk se je od devetdesetih let posvečal slikarstvu in ustvarjal v različnih žanrih in tehnikah. Dela iz tega obdobja kažejo umetnikov prehod h konvencionalnosti pri upodabljanju oblik realnega sveta, večjo dekorativnost in ploskovitost elementov. Dela temeljijo na jasnosti linearnih ritmov, puristični preprostosti in ekspresivnih konturah. Slikovita površina teh del dobi izrazito oprijemljive teksture. Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi z izdelovanjem številnih spominskih plošč za znane osebnosti iz [[Bukovina|Bukovine]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]. === Obdobje 2000-2010 === Dela iz obdobja 2000-2010 prikazujejo odsev čustvenih stanj in dojemanja sodobnih dogodkov s pomočjo asociacij, razmerja barvnih lis, igre različnih tekstur in oblik itd. === Obdobje 2010-2015 === V tem obdobju je v delih Prisjažnjuka a opazen prehod k abstraktnim kompozicijam. Oblikuje se prepoznaven avtorski slikarski rokopis, kjer je tekstura sestavni del barve, plasti barve pa dodajajo globino in kompleksnost. Prisjažnjuk se je v tem obdobju ukvarjal tudi z minimalističnimi deli. Leta 2012 so mu diagnosticirali neozdravljivo bolezen. Zaradi tvegane operacije in večstopenjskega kompleksnega zdravljenja, je preživel še skoraj pet let. Nadaljeval je z delom in ustvaril cikel nefigurativnih slik, to obdobje pa je postalo faza najbolj produktivnega uresničevanja slikarskih idej.<ref name=":0" /> == Glavna dela == * Slikarstvo v restavraciji Dnester (1980) * Mozaik "Cvetite, Bukovina!" (1982, soavtor Ivan Vihrenko) * Slika "Umetnost Kijevske Rusije" (1983) * Triptih tapiserij "Glasba" (1988) * Tapiserija-diptih "Harmonija" (1988) * Platno "Kdo nas bo zaščitil" (1988) * Platno "Internat" (1988) * Tapiserija "Opoldne (posvetilo staršem)" (1989) * Platno "V spomin na nerojene otroke" (1990) * Platno "Na pragu" (1990) * "Černici" platno. Avgust 88" (1990) * Tapiserija "Zavesa" (1990) * Tapiserija "Zlato runo" (1990) * Platno "Dan žalosti" (1990) * Platno "Sanje" (1990) * Platno "Neaktivna narava" (1990) * Platno "Formacija" (1990) * Platno "Prebujenje" (1990) * Platno "Svečenica" (1991) * Platno "Navdih" (1991) * Spominska plošča Pavlovu Kaspruku (1992) * Platno "Angel varuh" (1992) * Spominska plošča Jevgeniju Hakmanu (1993) * Spominska plošča Olegu Olžiču (1998) * Platno "In veselje in žalost" (2000) * Platno "Blagoslovi, Bog" (2008) * Platno "Sergej Paradžanov v žarkih slave" (2008) * Platno "Vitezi rdeče rute" (2009) * Spominska plošča Nazarjevu Jaremčuku (2012) * Platno "Ravnovesje čustev" (2014) * Platno "Gravitacijsko polje" (2015) * Platno "Poplava miru" (2015) * Platno "Takšno razpoloženje" (2015) * Platno "Nebeška sfera" (2015) * Platno "Barvno križišče" (2015) * Platno "Zamrzni, trenutek" (2016) * Platno "Počasi" (2016). == Dosežki == * Častni umetnik Ukrajine (2009)<ref>{{Navedi splet|title=Про відзначення державними нагородами України діячів образотворчого мистецтва|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/810/2009|website=Офіційний вебпортал парламенту України|accessdate=2023-11-10|language=uk}}</ref> == Spominska obeležja == 14. septembra 2017 je v kulturnem centru Vernissage v Črnovicah potekala razstava Artemija Prisjažnjuka ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Večina del ni bila še nikoli razstavljenih in so dela umetnika v zadnjih letih njegovega življenja.<ref>{{Navedi splet|title=14-24 вересня - у "Вернісажі" виставка живопису Артемія Присяжнюка|url=https://acc.cv.ua/affiche/14-24-veresnya---u-vernisazhi-vistavka-zhivopisu-artemiya-prisyazhnyuka-3307|website=acc.cv.ua|accessdate=2023-11-10|language=uk-UA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=У Чернівцях презентують виставку живопису буковинського художника Артемія Присяжнюка|url=https://promin.cv.ua/2017/09/13/u-chernivtsiakh-prezentuiut-vystavku-zhyvopysu-bukovynskoho-khudozhnyka-artemiia-prysiazhniuka.html|website=promin.cv.ua|accessdate=2023-11-10|language=uk}}</ref> 16. decembra 2022 so v vasi Kruglik v regiji Črnovice poimenovali ulico v čast Artemiju Prisjažnjuku. == Sklici == {{sklici|1}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinski umetniki]] [[Kategorija:Ukrajinski kiparji]] [[Kategorija:Ukrajinski slikarji]] e8gpeo5rpgo3cfo8q6r6nlcs2akz5p4 0 553476 6721210 6712964 2026-07-28T13:37:27Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Sacile |elevation_footnotes = |population_demonym = Sacilčani<br>it. sacilesi |mayor = [[Carlo Spagnol]]<br>(od 14. aprila 2018) |twin1 = |twin1_country = |istat=093037|saint = [[Nikolaj iz Mire|Sveti Nikolaj]] |day = 6. december |postal_code = 33077 |area_code = 0434 |website = {{official website|http://www.comune.sacile.pn.it}} |mayor_party = |official_name = Comune di Sacile<br>Comun di Sacîl |image_map= |native_name = {{lang|vec|Sacîl}}&nbsp;&nbsp;{{small|([[Furlanščina|Furlansko]])}} |image_skyline = Sacile-Livenza1.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = Reka Livenza zvonik |image_shield = Sacile-Stemma.png |shield_alt = |map_alt = |frazioni = Cavolano-Cjavolan, Cornadella, Ronche-Runcjis, San Giovanni del Tempio, San Giovanni di Livenza-San Zuan di Cjavolan, San Liberale, San Michele-San Michêl, San Odorico, Schiavoi-Scjavoi, Topaligo-Topalic, Vistorta-Vistuarte |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> |coordinates_footnotes = |region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = |footnotes = }} '''Sacile''' ({{Jezik-fur|Sacîl}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Livenza]]. Mesto Sacile ima okoli {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pordenone (pokrajina)]] == Viri == {{normativna kontrola}} {{Province of Pordenone}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 96pjgm6ur4beyp8k9po0xzgjzwmlt9c 6721211 6721210 2026-07-28T13:37:53Z Dušan Kreheľ 196549 je mesto 6721211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Sacile |settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] |elevation_footnotes = |population_demonym = Sacilčani<br>it. sacilesi |mayor = [[Carlo Spagnol]]<br>(od 14. aprila 2018) |twin1 = |twin1_country = |istat=093037|saint = [[Nikolaj iz Mire|Sveti Nikolaj]] |day = 6. december |postal_code = 33077 |area_code = 0434 |website = {{official website|http://www.comune.sacile.pn.it}} |mayor_party = |official_name = Comune di Sacile<br>Comun di Sacîl |image_map= |native_name = {{lang|vec|Sacîl}}&nbsp;&nbsp;{{small|([[Furlanščina|Furlansko]])}} |image_skyline = Sacile-Livenza1.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = Reka Livenza zvonik |image_shield = Sacile-Stemma.png |shield_alt = |map_alt = |frazioni = Cavolano-Cjavolan, Cornadella, Ronche-Runcjis, San Giovanni del Tempio, San Giovanni di Livenza-San Zuan di Cjavolan, San Liberale, San Michele-San Michêl, San Odorico, Schiavoi-Scjavoi, Topaligo-Topalic, Vistorta-Vistuarte |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> |coordinates_footnotes = |region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = |footnotes = }} '''Sacile''' ({{Jezik-fur|Sacîl}}) je [[mesto]] v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Livenza]]. Mesto Sacile ima okoli {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pordenone (pokrajina)]] == Viri == {{normativna kontrola}} {{Province of Pordenone}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] cruml3dgzas5ffpk6mhbs2kjmg0i9jv 0 560400 6721174 6720970 2026-07-28T12:50:47Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Červinjan | official_name = Comune di Cervignano del Friuli<br>Comun di Çarvignan | native_name = Cervignano del Friuli<br>Çarvignan | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Cervignano.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Cervignano del Friuli-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Cervignano del Friuli (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 49 |lats = 23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 20 |longs = 06 |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,326)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Muscoli/Muscli, Scodovacca/Scodovacje, Strassoldo/Strassolt | mayor_party = | mayor = Andrea Balducci | population_demonym = Červinjančani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=030023| saint = | day = | postal_code = 33052, 33050 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.cervignanodelfriuli.net/}} | footnotes = }} '''Červinjan''' ({{Jezik-fur|Çarvignan}}, [[Vzhodna furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Sarvignan'', {{Jezik-it|Cervignano del Friuli}}) je mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v italijanski deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] na vhodu v [[Furlanska nižina|Furlanski nižini]]. == Zgodovina == == Prebivalstvo == === Jeziki === V Červinjanu prebivalci poleg [[Italijanščina|italijanščine]] uporabljajo tudi [[Furlanščina|furlanščino]]. V skladu z resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001 Sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je občina vključena v ozemeljsko varstvo furlanskega jezika za namene uporabe zakona št. 482/99, deželnega zakona št. 15/96 in deželnega zakona št. 29/2007.<ref>{{Cita web|url=https://arlef.it/it/risorse/toponomastica-ufficiale/|titolo=Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana.}}</ref><br />Furlanščina, ki se govori v Červinjanu, je ena od različic [[Vzhodna furlanščina|goriške furlanščine]] (vzhodne furlanščine).<ref>{{Cita web|url=https://arlef.it/it/lingua-e-cultura/lingua/|titolo=Lingua e cultura}}</ref> === Etnične skupine === Furlansko prebivalstvo avtohtonega izvora in iz drugih krajev dežele danes predstavlja le del červinjanskega prebivalstva. Po prvi svetovni vojni in priključitvi k Italiji ter zlasti po drugi svetovni vojni je mesto, ki ga izseljevanje ni preveč prizadelo, doživelo velik pritok novih prebivalcev: tako iz sosednje »[[Julijska krajina|Julijske krajine]]« in [[Veneto|Veneta]] kot tudi iz drugih regij, zlasti iz južne Italije. Od začetka devetdesetih let 20. stoletja se je znatno povečalo tudi prej zanemarljivo število prebivalcev tujega porekla, ki predstavljajo že več kot desetino celotnega prebivalstva in katerih odstotek se bo v prihodnjih letih nenehno povečeval. Po podatkih matičnega urada je 31. decembra 2016 v občini živelo 13.867 prebivalcev, od tega 7.034 žensk in 6.833 moških, razporejenih v 6.360 gospodinjstvih in skupnostih. Večina prebivalcev, približno 11.400, je skoncentrirana v glavnem mestu občine, 960 je prebivalcev okraja Scodovacca/Scodovacje, 830 prebivalcev okraja Strassoldo/Strassolt in 610 prebivalcev okraja Muscoli/Muscli. === Priseljevanje === Na dan 31. decembra 2016 je bilo 1.587 (11,45 %) tujih rezidentov; večina iz Srednje in Vzhodne Evrope.<br /> Med najbolj zastopanimi državami so: * {{zastava|Romunija}}, 583 * {{zastava|Albanija}}, 189 * {{zastava|Hrvaška}}, 143 * {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, 123 * {{zastava|Ukrajina}}, 90 * {{zastava|Srbija}}, 65 * {{zastava|Maroko}}, 54 * {{zastava|Kosovo}}, 40 * {{zastava|Kitajska}}, 34 * {{zastava|Nigerija}}, 25 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cervignano del Friuli}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} d8jw9wfu8hf0kt5f9g3hu9zsxsylvh0 0 568994 6721203 6712935 2026-07-28T13:32:35Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721203 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Palmanova | official_name = Comune di Palmanova<br>Comun di Palme | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Cinta muraria di Palmanova.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Palmanova iz ptičje perspektive | image_shield = Palmanova-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Palmanova (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Palmanova v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 54 |lats = 00 |latNS = N | longd = 13 |longm = 19 |longs = 19.01 |longEW = E | coordinates_type = type:city(792)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Ialmicco/Jalmic, Sottoselva/Sotselve | mayor_party = leva sredina | mayor = Giuseppe Tellini | population_demonym = Gorjančani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 030070 | saint = [[Odrešenik]], [[sv. Justina]], [[sv. Marko]] | day = 7. oktober | postal_code = 33057 | area_code = 0432 | website = | footnotes = }} '''Palmanova''' ({{lang-fur|Palme}}) je mesto in [[italijanske občine|občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v nekdanji [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina ima {{formatnum:5319}} prebivalcev. == Geografska lega == === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Palmanova |Severovzhod = [[Trivignano Udinese]] |Vzhod = [[San Vito al Torre]] |Jugovzhod = [[San Vito al Torre]] |Jugozahod = [[Bagnaria Arsa]] |Zahod = [[Gonars]] |Sever = [[Trivignano Udinese]] |Jug = [[Visco]] |Severozahod = [[Santa Maria la Longa]] }} == Naselja == * Ialmicco / Jalmic * Sottoselva / Sotselve (Sosselve) == Sklici == {{sklici}} == Viri == == Zunanje povezave == {{Commons category|Chiopris-Viscone}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]] 1ikssb9c1kqytg24xyqk7i4v8wlimqv 0 570308 6721176 6712860 2026-07-28T12:51:46Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721176 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Codroipo | official_name = Comune di Codroipo<br>Comun di Codroip | native_name = Codroip | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Codroipo, comune 00.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Mestna hiša | image_shield = Codroipo-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = 41 |latNS = N | longd = 12 |longm = 58 |longs = 37 |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Beano, Biauzzo, Goricizza, Iutizzo, Lonca, Muscletto, Passariano, Pozzo, Rividischia, Rivolto, San Martino, San Pietro, Zompicchia | mayor_party = leva sredina | mayor = Guido Nardini | population_demonym = it. codroipesi<br>fur. codroipins | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=030027| saint = [[Sveta Marija|sv. Marija Velika]] | day = 5. avgust | postal_code = 33033 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.codroipo.ud.it | footnotes = }} '''Codroipo''' ({{Jezik-fur|Codroip}}, {{Jezik-de|Kadrup}}) je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v središču [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. == Naselja == V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini: * Passariano / Passarian * Lonca / Lonche * Rivolto / Rivolt * Biauzzo / Blauç (Blaùs) * Iutizzo / Jutiz (Jutìs) * Pozzo / Poç * Rividischia / Rividiscje * San Pietro / San Pieri * Muscletto / Musclêt * San Martino / San Martin * Zompicchia / Çupicje * Goricizza / Guriciz (Gurissìs) * Beano / Bean == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Codroipo}} {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Codroipo|*]] 107p7jrgb67h9d7fxzvz8serqebdvtk 2 575707 6721317 6713725 2026-07-28T20:23:08Z Marjan Tomki SI 190558 nekaj dodanega in kako pojasnilo ali dve 6721317 wikitext text/x-wiki nKatja Klep je slovenska plesalka. Pravzaprav zdaj - razen osnovnih podatkov (kdaj in kje rojena, kaj o starših, šoli...) je zdaj dovolj virov, da je jasno, da je dovolj pomembna za članek in da so bistveni podatki preverljivi (v tujih virih). Mogoče njo vprašat, če naj kaj iz tega osnutka umaknem... Kot predšolski otrok se je - verjetno v Kazini - igraje učila plesa, ki je zelo zanimal tudi njeno mamo. Ker je njen dedek delal na Zavodu za statistko, kasneje pa tudi njena mama, jo je dedek pripeljal na "službeno rekreacijo", kjer se je v dvorani igrla košarka in sicer "trojke dol metat" in je potem kotalila žogo s kom, ki trenutno ni igral. Drugi del rekreacije je bil v bazenu, kamor jo je dedek potem pripeljal še plavat. Nekako med 3 in 4 leta je imela tudi, ko sta njen dedek in mama z njo prišli smučat na Krvavec. Dedek se je bolj sončil, mama pa je imela z njo nekaj težav na dvosedežnici na vrh Krvavca in ker sem se znašel tam, sem jo smučkami vred posadil na stegno do vrha Krvavca. Kratek del na prehodu v "Tiho dolino" je bil poledenel in sem jo s smučkami vred dal na rame in z njo vred presmučal tisti del. Nekaj dni za tem je pa že sama delal paralelne zavoje. Kot osnovnošolka se je na Taboru v Ljubljani nekaj let resno ukvarjala tudi z gimnastiko, a prenehala, ko so ji prepovedali smučanje, plavanje in podobno, češ da naj bi te dejavnosti zmanjšale eksplozivnost, ki naj bi bila nujna za uspehe na gimnastičnih tekmovanjih. Po tem, ko je tako sama že prenehala s tekmovanji in vadbo za tekmovanja, je - še vedno kot otrok - več let še vedno sestavljala vaje za tekmovanja za druge tekmovalke in jih vodila, da so se jih naučile (vem, ker sem jo prišel enkrat iskat na podstrešje stavbe na Taboru, kjer sem to videl; seveda bi bilo dobro/treba najti vire). Kot kategorizirana mlada športnica je imela nekaj ugodnosti okrog tega, da se je lahko udeleževala tekmovanj in potem pridobila ocene na drug način. Za oceno iz fizike bi bilo treba opraviti nastop pred razredom, kjer bi pokazala dovolj dobro znanje. Ko je vprašala za nasvet, sem jaz poiskal "Pionirja elektrotehnika", škatlo s priborom za precej električnih eksperimentov, ki so jo naredili v tovarni [[Mehano|Mehanotehnika]] v Izoli in sem jo jaz hranil doma na omari in sva lepo šla skupaj - z zanimanjem in razumevanjem - čez vse eksperimente, ki jih je pribor omogočal. Potem je vprašala, če si to lahko izposodi za v šolo - in seveda sem dovolil. Kolikor vem, je šlo tako, da jo je po petih minutah profesor ustavil, rekel ostalim v razredu naj vzamejo zvezke in naredijo zapiske iz tega, kar ona prikazuje in razloži - in sledila je tudi ustrezno dobra ocena, saj je bilo jasno da ni le "nadrilana", ampak da - še kako dobro - razume. Druga taka zgodba je bila, da sem jo vzel s sabo, ko sem npr. šel smučat na Krvavec (njena mama je tedaj že prenehala smučati). In ker tudi ona ni znala biti pri miru, je - ko sva čakala v vrsti za gondolo v dolino - poskušala Reulove zavoje, ki so uvod v akrobatsko smučanje (opisane v odlični knjigi Milana Mavra Smučati z užitkom - e, tudi o njem vidim da bodo zdaj viri za članek - Milan Maver, ki ga tudi še ni in grem naredit osnutek v "svoj" peskovnik. Kateri klubi (spomnim se Kazine in Bolera, najdem še Ilirijo), katera tekmovanja (spomnim se osebno, da še na osemletki kot amaterja v Kopenhagnu v paru z Mirčem Škorjancem iz Velenja, in Aalborga - ne spomnim se ali je to že bil Sergej Milicija- na obe ti dve tekmi sem jih peljal). Kot profesionalca sta s Sergejem Milicijo zmagala na odprtem prvenstvu v Italiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.sta.si/452037/sergej-militsia-in-katja-klap-zmagala-v-italiji |title=Sergej Militsija in Katja Klep zmagala v Italiji |website=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]] |date=7.12.1999 }} (STA objava 17:32) </ref> in svetovnem pro prvenstvu - 8. September 2001 - v Miamiju <ref>{{navedi splet |url=https://www.profitanzsport.de/fileadmin/kunden/profitanzsport/dpv_archiv/wm/DPV_Archiv_WM_Kr_Latein_2016.pdf |title=DPV – Archiv Weltmeisterschaften Kür Latein |website=Deutcher Profesionaltanzsport Verband |date=2001 }}DPV </ref>). Ne vem, kje vse je delovala (spomnim se Nizozemske, samo ne letnice ko je šla), niti na koga vse je vplivala (spomnim se ... moram še pogledati). Ko sem peljal na tekmo v Kopenhagen, (pa tudi kasneje v Aalborg, kjer sem se tudi prvič srečal z Youth Hostel-om) je hudo prav prišla nizka poraba moje tedanje rdeče Renalult 5 TD (1,6 l atmosferski dizel, kjer se po vožnji sploh ni čutilo, da je dizel), pri katerem sem lahko že tedaj vozil s povprečno porabo znatno pod 5 l na 100 km. Spali smo pa v Kopenhagnu kot gostje pri družini tamkajšnjih plesalcev (Skolegade 12, ampak v Kopenhagnu so imeli/še imajo? tri šolske ulice, kar je naredilo iskanje naslova po mestu zelo zanimivo...), nekaj nas v sobi v hiši, ostali v udobni, na hišno elektriko priklopljeni in ogrevani prikolici poleg nje. Poleg Katje in Mirča je šla še Katjina mama (organizatorka poti) in ena od deklic iz kluba, ki se ni uvrstila na tisto tekmo, njena sestra pa se je (ne spomnim se priimka, stanovali so pa nasproti GR, kjer je visoko nad razstavnimi prostori tedaj deloval Bolero. Katja in Mirč bi tisto leto lahko bila slovenska prvaka za svoj letnik v latinskoameriških plesih in tudi uvrstitev v Kopenhagnu je bila obetavna. Mislim da je njun par razpadel, ker za njiju v času osemletke ni uspelo urediti dovolj skupne vadbe pri tedanji razdalji med Velenjem in Ljubljano in tedanjih zvezah (ceste so bile ozke, s pastmi in zelo obremenjene in vožnja v eno smer je zlahka trajala tri ure ali več.) Da bi se Mirč tedaj prešolal v Ljubljano - kot se je na začetku srednje šole (glej spodaj), se pa njegovi tedaj še niso odločili. Tako je Katja - če pomnim prav, takoj po končani osemletki, odšla na Nizozemsko nadaljevat usposabljanje na področju plesa (treba najti kdaj in kam), Škorjanc pa kaže da se je zaljubil v vodne športe in tudi tam pustil dobro sled<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/obrazi-nevladnikov-miro-skorjanc-sportno-drustvo-zoo-station-velenje-pobarvajmo-nase-jezero-z-jadri-2252402/ |title=Obrazi nevladnikov: Miro Škorjanc, Športno društvo Zoo Station Velenje – »Pobarvajmo naše jezero z jadri!« |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=15. 7. 2019 }}</ref>. Naslednji opazen tekmovalni soplesalec je bil Felix Castillo. Na posnetku s komentarjem v nemščini omeni (verjetno s SP 1995 v Baden Baden), da je Castillo iz San Antonia v Texasu, ampak par je tudi tedaj zastopal Slovenijo. Kot je videti s posnetka, je takrat Katja še potrebovala "bojne barve", kot je temu rekla sama, torej ličila (ki jih "v civilu" ni uporabljala), vpadljivo obleko ki je frfotala pri naglih gibih itn., da take stvari sploh pritegnejo pogled sodnika, da te potem oceni... Na posnetkih dogodkov iz tega časa ima temno pobarvane lase na podobno barvo kot Castillo, ter obleko ki vihra in skriva in odkriva kožo, vendar sta bila že tedaj inovativna - tisti program ni bil le tekmovalni, ampak v veliki meri - tudi ali celo predvsem - izrazni ples. Po podatkih čez leta pro tekmovanj na strežniku nemške pro plesne športne zveze sta s Sergejem prijavljena kot slovenski par. Na posnetkih s Sergejem Milicijo pa se tudi zdi, da "bojne barve" niso več potrebne; govor giba obeh je vse kar je potrebno da pritegne pogled in prepriča. In pri zmagi v Miamiju gledalci na koncu stoje ploskajo... Zanimiva za kak članek o njej in plesu bi morala biti tudi Janja Lesar - pogledam, če je že na seznamu plesalcev. YouTube posnetki niso sistematično datirani, razen če je kaka letnica v naslovu. Še največ, kar je, je datum možna ocen časa objave (pred koliko leti...). Zvočni komentarji na posnetku s tekmovanja so ponekod zanimivi, a vseeno omejena uporabnost kot vir (ni znano ime komentatorja etc.). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * 1995 Felix Castillo and Katja Klep at The World Latin Segue Championships [https://www.youtube.com/watch?v=sX7QJvHrK5s 1995 The World Latin Segue Championships Baden Baden ] - ta posnetek piše, da je zaseben. Mogoče poiskati javno različico? * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=04wpAFLRHaQ |title=Latin Show 2001: Matej Krajcar and Janja Lesar World Champions Professional division 2001 Sergej Milicia and Katja Klep |website=[[YouTube]] |quote=Omenjen TV SLO 1 }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=skTLtRPUTvY |title=Sergej Milicija - Katja Klep , Rumba Show , 2000 |website=[[YouTube]] }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=bxSItWWiFyI |title=Felix Castillo & Katja Klep |website=[[YouTube]], DanceShop.ru |date= 4. avg. 2015 |quote=Napovedovalec ju - v angleščini - omeni kot tretja na SP }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=T36JJUKMDIA |title=Felix Castillo & Katja Klep, DanceSport French Open on Eurosport |website=[[YouTube]], satin37 |date= 4. mar. 2010 |quote=Napovedovalec ju - v angleščini - napove kot tretja na svetovnem prvenstvu}} - drug url, objavitelj, datum objave, na prvi pogled isti posnetek, oboje z EuroSportLive, a ni začeto v istem hipu (ob 0.00 različni sličici), gotovo isti dogodek; najverjetneje odprto prvenstvo Francije iz pojasnila k naslovu * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=i_g0hzTnEss |title=Felix Castillo and Katja Klep: WM kürtanzen 4-3-1995 Felix Castillo & Katja Klep 3/4 Platz |website=[[YouTube]], Barry Janssen }} po vsem sodeč drug posnetek (drug zorni kot kamere, več na začetku ko prihajata na plesišče, komentar v nemščini, zelo verjetno isti dogodek, ''WM'' je svetovno prvenstvo, ''kürtanzen'' prosti porgram, datum dogodka ''4-3-1995'' iz nemščine kot pri nas 4. marec 1995, a še ni čisto jasno, kje (morda Baden Baden), kot kaže preden sta začela vaditi in tekmovati kot Slo par s Sergejem Milicija, torej imamo podatke, da je svetovno prvenstvo, prosti program, uvrstitev in tudi datum l. 1995!). Poskušam ugotoviti, ali gre res za isti dogodek z vizualno primerjavo posnetkov (podrobnosti okrasja na Katjini roki, številka tekmovalnega para na Felixovem hrbtu, reklame v ozadju, vzorci in reklame na tleh...), v teku. <br> Tla so drugačna, reklame tudi, snema več kamer in posnetek preklaplja med njimi tako, da še ne uspem videti številke na hrbtu, a morda je tudi hrbtni del trikoja, ki ga nosi Felix, drugačen - definitivno drug triko, torej definitivno isti prosti program na dveh dogodkih. To bo najverjetneje Baden Baden, datum in potrditev uvrstitve pa na viru v arhivu DPV zgoraj. * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=8QA68q9vU9Y |title=Sergej Milicija - Katja Klep ( Slovenia ) 2001, Miami USA World PRO Show Dance Championship |website=[[YouTube]] |quote=Tu vse kaže da sta zmagala }} Objava tega posnetka je bila pa 12. apr. 2020 <!-- * {{navedi splet |url= |title= |website=[[YouTube]] }} --> 4nmy8xyinfpmalgiouqdpj4ymzrvj1l 0 581124 6721384 6660439 2026-07-29T08:28:20Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zunanje povezave */ 6721384 wikitext text/x-wiki {{Infobox language family | name = Aragonščina | altname = Aragonés, Idioma aragonés | region = [[Španija]] ([[Aragonija]]) | familycolor = Indo-European | fam2 = [[italski jeziki]] | fam3 = [[latino-faliskijski jeziki]] | fam4 = [[latinščina]] | fam5 = [[romanski jeziki]] | fam6 = [[italo-zahodni jeziki]] | fam7 = [[zahodni romanski jeziki]] | fam8 = [[ibero-romanski jeziki]] | fam9 = [[zahodnoiberski jeziki]] | iso1 = an | iso2 = arg | iso3 = arg | glotto = arag1245 | glottoname = Aragonese | map = File:Bariedaz lingüisticas d'Aragón.png | mapcaption = Območja aragonščine (sivo) }} '''Aragonščina''' je [[romanski jeziki|romanski jezik]], ki spada v skupino [[ibero-romanski jeziki|ibero-romanskih jezikov]]. Nekoč je bila jezik vse [[Aragonija|Aragonije]]. [[Španščina|Kastiljska španščina]] jo je postopoma izrinila od 15. stoletja. Danes govori aragonsko približno 80 tisoč ljudi (25 tisoč aktivnih in 30-50 tisoč pasivnih govorcev), čeprav večina prebivalstva Aragonije brez težave lahko razume aragonščino. Nekateri jo še danes imajo za špansko narečje, vendar se v več pogledih razlikuje od kastiljščine ter je bolj podobna [[katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]]. == Glasoslovje == V aragonščini se [[latinščina|latinski]] odprti ''e'' in ''o'' glasovi diftongizirajo ter nastanejo ''ue'' ali ''ie'' dvoglasniki. Iz latinščine je ohranila glas ''f'' v začetku zlogov kot tudi glasoslovne zveze ''cl-'' in ''pl-''. Sistem naglaševanja se je oblikoval verjetno pod vplivom [[francoščina|francoščine]], medtem ko je naglaševanje v kastiljščini bolj arhaično. Naglas v aragonščini pride na predzadnji slog npr. v besedah, ki se končujejo na samoglasnike. V kastiljščini naglas pride na tisti zlog, ki je pred predzadnjim zlogom. == Oblikoslovje == Aragonska slovnica kaže enakosti s katalonsko in okcitansko slovnico. Določni člen ima več oblik v aragonščini, odvisno od različnih aragonskih narečij. '''V ednini:''' ''o/lo/ro, a/la/ra, l’''<br /> '''V množini:''' ''os/los/ros, as/las/ras'' V knjižni aragonščini uporabijo oblike ''(l)o, (l)a, l’, (l)os, (l)as.'' Določni člen se takrat uveljavi s soglasnikom ''l-'', kolikor se predlog končuje na samoglasnik ali pa je samostalnik v začetku besede, pred katero stoji določni člen. Npr. ''o libro'' (knjiga), ''en os libros'' (v knjigah), ''ta lo libro/t’o libro'' (h knjigi). Množina se tvori s soglasnikom ''s,'' medtem ko besede, ki imajo na koncu ''-s'' imajo v množini obrazilo ''-es,'' npr. ''españols'' (Španci), ''aragoneses'' (Aragonci). Samostalniki, ki se končujejo v ednini na ''t,'' imajo na koncu ''z'' v množini, npr. ''ziudat'' (mesto), ''ziudaz'' (mesta). Aragonščina se razlikuje od kastiljščine in katalonščine v imperfektu, kjer sklonilo ''-ba'' ostane v drugi in tretji osebi glagolske sklanjatve. Npr. ''tenebat'' (latinščina), ''teniba'' (aragonščina), ''tenía'' (kastiljščina), ''tenia'' (katalonščina). == Besedoslovje == Aragonsko besedišče se v veliki meri razlikuje od kastiljskega ter je bolj podobno katalonskemu in [[italijanščina|italijanskemu]] besednemu zakladu. Poleg tega je aragonščina ohranila mnogo [[arabščina|arabskih]] tujk, ki manjkajo v kastiljščini. == Položaj == Aragonščina je začela propadati v 18. stoletju. Leta 1707 španski kralj [[Filip V. Španski|Filip V.]] je prepovedal njeno rabo v šolah. Od leta 1978, po demokratizaciji Španije so nastali novi zakoni in odredbe za zaščito aragonščine. Leta 2009 so priznali aragonščino kot zgodovinski jezik in materinščino Aragonije, ki ima pravico do rabe tudi v uradih. 15. julija 2006 so ustanovili društvo ''Academia de l’Aragonés'' (Akademija aragonščine), ki je še ni priznala vlada avtonomne skupnosti Aragonije. Akademija si prizadeva standardizirati sodobno aragonščino deloma na podlagi pogovornih narečij. Druga ustanova, ki se ukvarja z oživitvijo in zaščito aragonščine, je Aragonski jezikovni svet ''(Consello d’a Fabla Aragonesa).'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.academiadelaragones.org/ Academia de l'Aragonés] *[http://www.consello.org/ Consello d'a Fabla Aragonesa] *[http://www.fablans.org/ Ligallo de Fablans de l'Aragonés] *[http://www.nogara-religada.org/ A.C. Nogará] *[http://sites.google.com/site/sociedat/ Sociedat de Lingüistica Aragonesa] *[http://www.charrando.com/ Aragonés] [[Kategorija:Iberoromanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Španije]] [[Kategorija:Aragonija]] {{normativna kontrola}} 9p2mrycf045556v3jzxv5zjrzykibuv 0 583978 6721193 6712898 2026-07-28T13:11:13Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics, reflist 6721193 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Latisana | official_name = Comune di Latisana<br>Comun di Tisane | native_name = Tisane | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = Trg neodvisnosti | image_shield = Latisana-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 47 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 00 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = | mayor_party = desna sredina | mayor = Lanfranco Sette | population_demonym = it. latisanesi<br>fur. tisanots | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 030046 | saint = [[Janez Krstnik]] | day = 24. junij | postal_code = 33053 | area_code = | website = http://www.comune.latisana.ud.it | footnotes = }} '''Latisana''' ({{Jezik-fur|Tisane}} oz. ''Tisana'') je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. == Naselja == V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini: * Aprilia Marittima / Aprilie * Bevazzana / Bevaçane (lok. Bevassana) * Crosere / Crosaris * Gorgo / Il Gorc * Latisana / Tisane (lok. Tisana) * Latisanotta / Tisanote (lok. Tisanota) * Paludo / Il Palût * Pertegada / Perteade (lok. Perteada) * Sabbionera / Sabionere (lok. Sabionera) == Glej tudi == * [[San Michele al Tagliamento]] {{Zbirka|Latisana}} == Sklici == {{sklici}} {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Latisana|*]] 204484s369v6mg82ltr2vb3y09bcrln 118 584108 6721172 6718195 2026-07-28T12:42:36Z Raprep 220594 dodal krajše besedilo + nekaj popravkov 6721172 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je z vstopom v jugoslovansko federacijo po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa so carinske obveznosti lahko poravnale v gotovini; tako zbran denar bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri Medvedjeku pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Vojna hudodelstva in kazenski pregon == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ g6nh36t4zsbfvg8ntlqzs4d3dvmsqtc 0 584261 6721178 6712861 2026-07-28T12:52:57Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Cordenons | settlement_type= [[Italijanska mesta|Mesto]] |population_demonym = it. cordenonesi<br>fur. cordenonês |mayor = [[Andrea Delle Vedove]]<br>(od 20. junij 2016) |twin1 = |twin1_country = |istat=093017|saint = [[Sv. Peter]] in [[Marijino rojstvo|sv. Marija deklica]] |day = 28. junij in 8. september |postal_code = 33084 |area_code = 0434 |website = {{official website|http://www.comune.cordenons.pn.it}} |mayor_party =[[Liga (politična stranka)|Liga]] |official_name = Comune di Cordenons<br>Comun di Cordenons |image_map= |native_name = |image_skyline = Cordenons 003.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = Mestna hiša |image_shield = Cordenons-Stemma.png |shield_alt = |map_alt = |frazioni = Villa d'Arco/Vile Sgrafe |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> |coordinates_footnotes = |region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = |footnotes = }} '''Cordenons''' ({{Jezik-la|Curtis Naonis}}) je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Meduna]]. == Naselja == V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini: * Musil / Musîl * Nogaredo / Nogarêt (lok. Nogareit) * Pasch / Pasc * Romans * Sclavons * Villa d'Arco / Vile Sgrafe (lok. Vila Sgrafa) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pordenone (pokrajina)]] == Viri == {{normativna kontrola}} {{Province of Pordenone}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Cordenons| ]] qupmo40ve6vu39zn6benr2tkod0lcjf 0 584343 6721169 6712840 2026-07-28T12:40:02Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name = Azzano Decimo |settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] |population_demonym = it. azzanesi<br>fur. daçanots |mayor = [[Massimo Piccini]]<br>(od 26. junij 2022) |twin1 = |twin1_country = |istat = 093005 |saint = [[Sv. Peter]] in [[Naša Gospa zdravja|sv. Marija zdravja]] |day = 29. junij in 21. november |postal_code = 33082 |area_code = 0434 |website = {{official website|http://www.comune.azzanodecimo.pn.it}} |mayor_party = desnica |official_name = Comune di Azzano Decimo<br>Comun di Daçan |image_map= |native_name = |image_skyline = Piazza Libertà, Azzano Decimo.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = Trg svobode, na desni zvonik stolnice, na levi mestna hiša |image_shield = Azzano Decimo-Stemma.png |shield_alt = |map_alt = |frazioni = Corva/Corve, Fagnigola/Fagnigule, Tiezzo/Tieç |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> |coordinates_footnotes = |region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = |footnotes = }} '''Azzano Decimo''' ({{Jezik-fur|Daçan di Pordenon}}) je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[italija]]nski Avtonomni [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na severovzhodu [[Italija|Italije]]. Leži ob reki [[Meduna]]. Občina Azzano Decimo ima 15.771 prebivalcev. == Naselja == V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini: * Corva / Corve * Fagnigola / Fagnigule * Tiezzo / Tieç * Cesena / Cesene * Le Fratte / Lis Fratis * Cinque Strade / Cinc Stradis == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pordenone (pokrajina)]] == Viri == {{normativna kontrola}} {{Province of Pordenone}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Azzano Decimo| ]] s2idm3ozxysg6ceo0h26gqnhgv51e2s 0 584414 6721205 6712950 2026-07-28T13:33:22Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Porcia | official_name = Comune di Porcia<br>Comun di Purcie | native_name = Purcie | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = PorciaTorreOrologio 1.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Urni stolp | image_shield = Porcia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 58 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Palse/Palsis, Pieve/Plêf, Rondover/Rondovêr, Rorai Piccolo/Rorai Piçul, Sant'Antonio/Sant Antoni, Talponedo/Talponêt | mayor_party = desna sredina | mayor = Marco Sartini | population_demonym = it. purliliesi<br>fur. purliliês | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat = 093032 | saint = [[Sveti Jurij]] | day = 23. april | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = http://www.comune.porcia.pn.it | footnotes = }} '''Porcia''' ({{Jezik-fur|Purcie}} oz. ''Purcia'') je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. == Naselja == V občini je več naselij. Imena naselij v italijanščini in furlanščini: * Palse / Palsis * Pieve / Plêf (lok. Pleif) * Rondover / Rondovêr * Rorai Piccolo / Rorai Piçul * Sant'Antonio / Sant Antoni * Talponedo / Talponêt == Sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Porcia}} {{it-naselje-stub}} {{Province of Pordenone}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Porcia| ]] icjagbo5t77j8co4sarhqslkymwne4t 0 586205 6721167 6712808 2026-07-28T12:35:39Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Reggio Emilia | official_name = Città di Reggio nell'Emilia | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Reggio emilia panorama e Ghiara.jpg | imagesize = 220px | image_alt = | image_caption = Razgled | image_flag = Flag of Reggio Emilia.svg | image_shield = Reggio Emilia-Stemma.svg | shield_alt= | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Pokrajina Reggio Emilia|Reggio Emilia]] | frazioni = | mayor_party = | mayor = [[Marco Massari]] | population_demonym = sl. Reggiančani<br>it. reggiani | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = |istat=035033| saint = sveti Prosper | day = 24. november | postal_code = 42121–42124 | area_code = 0522 | website = {{Official website|http://www.comune.reggioemilia.it}} | footnotes = }} '''Reggio Emilia''' (narečno ''Rèş'' ali ''Rèz''; do leta 1861 ''Reggio di [[Lombardija|Lombardia]]''), uradno '''Reggio nell'Emilia''', je [[mesto]] in [[občina]] na južni strani [[Padska nižina|Padske nižine]], središče [[Pokrajina Reggio Emilia|istoimenske pokrajine]] in s {{IT|p}} ljudmi ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> četrto največje mesto dežele [[Emilija - Romanja]] v severni Italiji. [[Univerza v Modeni in Reggiu Emilia]] (UniMoRe) je italijanska državna univerza, ena najstarejših v Evropi, katere začetki kot ''Studium'' v [[Modena|Modeni]] segajo v leto 1175, v Reggiu pa v leto 1188. == Naselja == * [[Bagno, Reggio Emilia|Bagno]] * [[Cadè]] * [[Canali, Reggio Emilia|Canali]] * [[Castellazzo, Reggio Emilia|Castellazzo]] (odcepitev od Marmirola leta 1935) * [[Cavazzoli]] * [[Cella, Reggio Emilia|Cella]] * [[Codemondo]] * [[Coviolo]] * [[Corticella, Reggio Emilia|Corticella]] (odcepitev od Bagna leta 1948) * [[Fogliano, Reggio Emilia|Fogliano]] * [[Gaida, Reggio Emilia|Gaida]] * [[Gavassa]] * [[Gavasseto]] * [[Mancasale]] * [[Marmirolo, Reggio Emilia|Marmirolo]] * [[Masone, Reggio Emilia|Masone]] * [[Massenzatico]] * [[Ospizio, Reggio Emilia|Ospizio]] * [[Pieve Modolena]] * [[Pratofontana]] * [[Rivalta, Reggio Emilia|Rivalta]] * [[Roncadella]] * [[Roncocesi]] * [[Sabbione]] * [[San Bartolomeo, Reggio Emilia|San Bartolomeo]] * [[San Maurizio, Reggio Emilia|San Maurizio]] * [[San Pellegrino, Reggio Emilia|San Pellegrino]] * [[San Prospero Strinati]] * [[Santa Croce, Reggio Emilia|Santa Croce]] (odcepitev od Ospizia in Mancasala leta 1914) * [[Sesso, Reggio Emilia|Sesso]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Reggio Emilia| ]] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} a2svrq7srkzyeut3eqr8ckgczahh1up 2 587385 6721319 6541355 2026-07-28T20:41:17Z Marjan Tomki SI 190558 Dodano nekaj vsebine 6721319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Miroslav Zupan (1899-1970) <ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resite-vendar-ilirijo |title=Kopališče Ilirija, od ikonične preteklosti do nove prihodnosti |last=Jaklič |first=Tanja |publisher= Delo |accessdate=25. 7. 2025 |date=18. 3. 2025 |format= |work= }}</ref> == Še brez sklicev za podporo == * žena Ela (Mihaela) roj. Verovšek (rodbina veletrgovcev, firma Schneider-Verovšek, podržavljeno Trgovsko podjetje Železnina, kasneje Metalka)<ref name="VerovšekJ">{{SloBio|id=776734|ime=Verovšek, Jurij |avtor=Valenčič, Vlado}}</ref><ref name="DeloKdoM">{{navedi splet |last1=Rotovnik|first1=Martin |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-od-karla-do-metalke.html |title=Nekoč v Ljubljani: Od Karla do Metalke |publisher=Delo |accessdate=16. november 2025 |date=8. januar 2015 |format= |work= }}</ref> <!-- Ti sklici še ne podpirajo, da sta bila poročena... --> <ref name="N1ZMetalke">{{navedi splet |last1=Petelin|first1=David Martin |last2=Ma. R. |url=https://n1info.si/novice/slovenija/legendarna-stolpnica-in-simbol-ljubljane-ki-je-nastala-po-vzoru-iz-new-yorka/ |title=Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka |publisher=N1 (CNN?) |accessdate=16. november 2025 |date=18. marec 2023 |format= |work= }}</ref> <!-- * Za več virov Google Schneider-Verovšek in iskanje, če je omenjen tudi gradbenik Zupan --> Bil je član združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino, med izpraševalci gradbenikov pri izpitih in podobno. Njegovo gradbeno podjetje Zupan so po II. svetovni vojni podržavili in preimenovali v GP Tehnika, a ga je še vedno vodil. * Med drugim zgradil: ** Kopališče Ilirija (naj bi prejel mednarodno nagrado) ** Zgradil je tudi svoj dom in poslovno stavbo na Vošnjakovi ulici (seveda z okroglimi okni na stopnišču), v katere kleti je bilo stanovanje hišnika poleg večnamenskih kleti, pod tem zaklonišče, nad tem nadstropje pisarn in nadstropje arhitektov in gradbenih inženirjev - torej načrtovanja, nad tem dvonadstropno stanovanje in nad tem pralnica in sušilnica na podstrehi. Na dvoriščni strani pa je na višini pisarn bil balkon z stopnicami na obeh koncih hiše, kjer so izplačevali delavce, pa pri okencu enostavno ni bilo prostora, da bi tam nastala gneča. ** Most čez Savo Bohinjko pri izhodu iz Soteske nad Bohinjsko Belo ** Sodeloval pri gradbenih delih za skakalnice (verjetno tudi v Lj v Šiški, gotovo tudi v Planici ** Več drugih stavb v Ljubljani, ki so praviloma imeli njegov arhitektonski podpis - okrogla okna (največkrat na stopnišče). == Odprti problemi == === Problem zaupanja vrednih virov === Problem je kot običajno problem virov, ki jih WP priznava kot verodostojne (praviloma vrstniško pregledani, objavljeni s strani priznanih izdajateljev). Zato si listine, ki si jih lahko našel, (kot mislim) digitalno zajete dal na razpolago Zupančiču; te bi lahko kot raziskovalno delo (osnovo za diplomsko nalogo) obdelal kak kandidat zgodovine ali arhitekture in potem bi imeli vir za članek. === Uničenje primarnih pisnih virov === Zdaj kaže, da morda tudi ne bodo več rešljivi. Zupanova hči je hranila dokumente delno z namenom uveljavljati kot osnovo za denacionalizacijo. Ko se je odločila, da tega ne bo uveljavljala, je tiste, ki se nanašajo na kopališče Ilirija prepustila plavalnemu klubu Ilirija, ki je - domnevam - tedaj upravljal kopališče Ilirija. Vprašanje je tudi, kaj se je po tem zgodilo z dokumenti o Gradbenem podjetju Zupan, ki je - poenostavljeno - po nacionalizaciji postalo Gradbeno podjetje Tehnika, po združitvi z GP Slovenija ceste pa SCT. Domnevam, da po dogovoru, da se v okviru odstranitve starega in izgradnje novega kopališča Ilirija ohrani pročelje starega, kaže da (zlasti za čas gradnje) plavalni klub ni imel prostorov za ohranitev teh listin (in morda tudi svojega arhiva) in za zdaj kaže, da so to zavrgli. Bilo bi potrebno, da pred podiranjem prejšnjega kopališča narede 3D scan stanja, vendar se bojim, da se to ni zgodilo. : Zavrženje/uničenje se zgodi pogosto, največkrat ko spremembe opravljajo sicer bistri in sposobni ljudje, ki jih zanima in so specializirani za ozko področje in se ne zavedajo pomena zgodovine - in virov zanjo - manj pogosto pa kdo s tem tudi namenoma skrije kako dejstvo, ki je zanj neugodno. :Tako se zaradi nepoučenosti vpletenih često ne obdržijo (in/ali ne oddajo v arhiv) listine ob menjavi vodstva športnih in drugih društev, ko novo vodstvo ne vidi koristi starih listin za nadaljnje operativno delo. Še pogosteje se to zgodi prenehanju dejavnosti kluba ali društva (v nekoliko manjši meri ob združitvah in razdružitvah). Tak primer so viri za zgodovino avto-moto športa (državni prvaki, mednarodni uspehi, priznanja kot Zlata čelada...), s čimer sem se (doslej neuspešno) že ukvarjal. Podobno je tudi ob upokojitvah nosilcev kake dejavnosti (naslednik je lahko bister, a neuk ga bodo izkušnje šele izmodrile, lahko pa naslednika sploh ni). :Tak primer je bil, ko je bilo na Statističnem uradu RS ukinjeno delovno mesto knjižničarja, pa tudi nekaj drugih oddelkov, in če k temu dodamo še upokojitve (in kasneje smrti) vpletenih, in ker je bilo v tem času zamenjano tudi nekaj vodstev, je sploh težko ugotoviti, kaj se je dogajalo in kdo je kaj odredil in kdo to - karkoli že - storil. :Pri tem ima SURS še srečo, da se je z njegovo preteklostjo ukvarjala gospa, ki je njegovo delo neposredno poznala, v pomembni meri (tudi sproti, ko so se reči dogajale) zagotovila vire in - kot šolana zgodovinarka - poznala tudi ta problem, pa vendar jaz nimam veljavnih virov za članek o Franti Komelu, po mojem enem pomembnejših za njegov razvoj. Kolikor sem lahko izvedel doslej, je še ohranjena fizična plaketa mednarodnega priznanja, ki ga je za to delo prejel Zupan, ne pa tudi listine o tem. === Do sedaj najdeni viri === Na hitro danes pogledani zadetki niso dali dobrih virov :Za poglobljeno delo moram dokončati nekaj desetin drugih reči v delu, da lahko zaprem s tem povezanih nekaj sto odprtih strani - ker če odprem še nove, se bosta brskalnik in računalnik (windowsi s samo 8 GB + hitra kartica v čitalniku kartic z datoteko za pospeševanje virtualnega pomnilnika + Firefox - vsi drugi poskušeni brskalniki požro memorijo že davno prej) prenehala odzivati. :Trenutno se simptomi že kažejo (ne dela nekaj predogledov, ne dela več vrstica na dnu zaslona, ampak tole bo še shranil). :: Pri Vikipediji delam le občasno - vmes tudi zdravstvene težave - to je eden od razlogov, da je tu neke vrste pojasnilo, zakaj je tale osnutek tak kot je. Magistrska naloga <ref name="Anja">{{navedi disertacijo|last1=Zorko |first1=Anja |last2=Pavlin |first2=Tomaž | ISSN= |year=2017 |title=Zgodovina kopališča Ilirija : magistrsko delo |website=Repozitorij unverze v Ljubljani |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= FŠ - Fakulteta za šport |doi= |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96408 |accessdate=1. avgust 2025 |cobiss=5228721 }}</ref> : Magistrska naloga vsebuje informacije, ki jih je avtorica izvedela od Zupanove hčere, ne vem pa, ali je morda videla katere od dokumentov, za katere so mi rekli, da so bili uničeni. Stopiti v stik z avtorico in njenim mentorjem - če imam veliko sreče, bi se lahko izkazalo, da so kopirali katerega od dokumentov. Če imam še veliko več sreče, bi lahko bilo zdaj domnevno uničeno gradivo, puščeno PK Ilirija, v resnici oddano v arhiv... To kar sem doslej našel v Ilustriranem Slovencu, je bil le kolaž stavb gradbenika Miroslava Zupana na strani 60, ki pa res vsebuje tudi pročelje kopališča Ilirija. <ref name="Slovenec">{{navedi časopis |last1= |first1= |last2= |first2= | ISSN=1580-7967 |year=15.2.1931 |title=Ljubljanska gradbena družba gradi |journal=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca |volume=7 |issue=7 |pages=49-60 |publisher=Ljubljana : F. Kulovec |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-XWQWZFUW |accessdate= |cobiss=1097728350 }}</ref> == References == {{tl|sklici}}{{tl|navedi disertacijo}} qy0nw6i6y7l2s4eltlo81pyf4r4huux 6721334 6721319 2026-07-29T02:52:53Z Marjan Tomki SI 190558 /* Problem zaupanja vrednih virov */ pojasnila, in splošneje o tem, kako jih najti, oziroma razviti iz primarnih virov - ko bo ta članek pripravljen za objavo, bom ta del o virih obdržal, da bo še komu v razmislek 6721334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Miroslav Zupan (1899-1970) <ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resite-vendar-ilirijo |title=Kopališče Ilirija, od ikonične preteklosti do nove prihodnosti |last=Jaklič |first=Tanja |publisher= Delo |accessdate=25. 7. 2025 |date=18. 3. 2025 |format= |work= }}</ref> == Še brez sklicev za podporo == * žena Ela (Mihaela) roj. Verovšek (rodbina veletrgovcev, firma Schneider-Verovšek, podržavljeno Trgovsko podjetje Železnina, kasneje Metalka)<ref name="VerovšekJ">{{SloBio|id=776734|ime=Verovšek, Jurij |avtor=Valenčič, Vlado}}</ref><ref name="DeloKdoM">{{navedi splet |last1=Rotovnik|first1=Martin |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-od-karla-do-metalke.html |title=Nekoč v Ljubljani: Od Karla do Metalke |publisher=Delo |accessdate=16. november 2025 |date=8. januar 2015 |format= |work= }}</ref> <!-- Ti sklici še ne podpirajo, da sta bila poročena... --> <ref name="N1ZMetalke">{{navedi splet |last1=Petelin|first1=David Martin |last2=Ma. R. |url=https://n1info.si/novice/slovenija/legendarna-stolpnica-in-simbol-ljubljane-ki-je-nastala-po-vzoru-iz-new-yorka/ |title=Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka |publisher=N1 (CNN?) |accessdate=16. november 2025 |date=18. marec 2023 |format= |work= }}</ref> <!-- * Za več virov Google Schneider-Verovšek in iskanje, če je omenjen tudi gradbenik Zupan --> Bil je član združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino, med izpraševalci gradbenikov pri izpitih in podobno. Njegovo gradbeno podjetje Zupan so po II. svetovni vojni podržavili in preimenovali v GP Tehnika, a ga je še vedno vodil. * Med drugim zgradil: ** Kopališče Ilirija (naj bi prejel mednarodno nagrado) ** Zgradil je tudi svoj dom in poslovno stavbo na Vošnjakovi ulici (seveda z okroglimi okni na stopnišču), v katere kleti je bilo stanovanje hišnika poleg večnamenskih kleti, pod tem zaklonišče, nad tem nadstropje pisarn in nadstropje arhitektov in gradbenih inženirjev - torej načrtovanja, nad tem dvonadstropno stanovanje in nad tem pralnica in sušilnica na podstrehi. Na dvoriščni strani pa je na višini pisarn bil balkon z stopnicami na obeh koncih hiše, kjer so izplačevali delavce, pa pri okencu enostavno ni bilo prostora, da bi tam nastala gneča. ** Most čez Savo Bohinjko pri izhodu iz Soteske nad Bohinjsko Belo ** Sodeloval pri gradbenih delih za skakalnice (verjetno tudi v Lj v Šiški, gotovo tudi v Planici ** Več drugih stavb v Ljubljani, ki so praviloma imeli njegov arhitektonski podpis - okrogla okna (največkrat na stopnišče). == Odprti problemi == === Problem zaupanja vrednih virov === Problem je kot običajno problem virov, ki jih WP priznava kot verodostojne (praviloma vrstniško pregledani, objavljeni s strani priznanih izdajateljev). Zato si (pojasnilo: vnuk Miroslava Zupana) listine, ki si jih lahko našel, (kot mislim) digitalno zajete dal na razpolago Zupančiču; te bi lahko kot raziskovalno delo (ali osnovo za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo) obdelal kak kandidat zgodovine ali arhitekture in bi potem bi potem taka objava lahko veljal za vrstniško pregledano formalno priznano kompetentnega avtorja, s tem pa bi imeli WP:Reliable vir za članek v WP. Mene sta pa ti (Zupanov vnuk) in Zupančič (mislim da 2024) naprosila, če bi lahko našel še kake s tem povezane dokumente, a mi tedaj prejšnji vmesnik Googlovega iskalnika ni našel nič uporabnega, ampak le sporočal, da ni uporabnih zadetkov, da naj ponovno definiram zahteve, enostavno zanemaril parametre iz vmesnika za napredno iskanje (katere besede upoštevati v katerih zvezah in katerih ne) in prikazoval animacijo, kako lovi ribe (in ni bilo videti povezave na AI iskalni vmesnik). Dokler je bilo tako, nisem mogel dosti pomagati. Pred mesecem ali dvema pa sem pobrisal zgodovino brskanj in iskanj v brskalniku in vsakič, ko je google vmesnik kje (recimo na straneh youtube) predlagal, da to spet vklopim, to zavrnil. Od tedaj dalje je povezava na AI vmesnik iskalnika, kolikor se spomnim, prikazana vsakič ko jo potrebujem (ko "klasični" vmesnik gre lovit ribe). Domnevam, da je ta vmesnik prej domneval, da sem "standardni neuki uporabnik", ki ne ve kaj dela, ima naključna iskanja brez logike in kateremu je potrebno pomagati, da bo "pravilno" vnesel iskalno zahtevo, kakršne statistično najpogosteje dajejo uporabniki te vrste. Dokler je bilo tako, mi ni uspelo najti nič novega. Domnevam da ko ni bilo več zgodovine prejšnjih iskanj, ki bi zavajala iskalnik da samo naključno odpiram strani, se redno pojavlja povezava na AI vmesnik tudi, če še kdaj dobim animacijo lovca na ribe - in potem se običajno kaj najde, česar sam ne bi našel (je v kaki bazi, do katere običajno nimam dostopa, google jo pa ima ali jo je imel...). In hitrost, kako se stvari najdejo, se veča, ker se oba - iskalnik in jaz - vse bolje "razumeva". Zdajle imam na tem računalniku lokalno dostopne (na hitri SD kartici, ki trenutno ni potrebna za fotoaparat/kamero in je v čitalcu, in kjer je hkrati 32 GB predpomnilniška datoteka storitve ReadyBoost OSistema Windows, kolikor to pač lahko pomaga) skanograme papirnih dokumentov, ki mi jih je dal Zupančič (verjetno jih je njemu v scan in OCR zajem za oceno dal Zupanov vnuk, Zupančič pa meni da vem, kaj je že najdeno in kakšne reči iskati). Ti dokumenti so primarni vir in ne-vrstniško-pregledani s strani (formalno) kompetentnih oseb, s tem pa ne veljaven (zaupanja vreden) vir za članek v Wikipediji. Če to zdaj lahko naredim dostopno AI iskalniku, zna ta z dodatnimi informacijami najti doslej neznane ali ne dostopne vire, ki bi jih Zupančič lahko ovrednotil in objavil (ali napravil dostopne drugemu avtorju za objavo) v vrstniško pregledani publikaciji, taka objava pa bi bila veljaven vir za WP (WP pa brezplačen in splošni javnosti dostopen, v veliki meri preverljiv in/ali preverjen vir znanja - o odnosu med znanjem in informacijo pa bo treba še kaj reči). Naslednji korak domnevam da je, da omogočim da te dokumente lahko vidi AI iskalnik, za kar pa je potrebno začasno shraniti (kot bližnjice na povezane URL v brskalniku) in deaktivirati še nekaj sto z več deset drugimi raziskavami povezanih strani v brskalniku, tako da bo v ne več ko treh oknih brskalnika hkrati odprtih ne več ko 500-600 url-jev, kar je trenutno (poleti 2026) v teku. In tole je tu hkrati na vpogled AI iskalniku, da bo lahko upošteval pri naslednji iskalni seji. === Uničenje primarnih pisnih virov === Zdaj kaže, da morda tudi ne bodo več rešljivi. Zupanova hči je hranila dokumente delno z namenom uveljavljati kot osnovo za denacionalizacijo. Ko se je odločila, da tega ne bo uveljavljala, je tiste, ki se nanašajo na kopališče Ilirija prepustila plavalnemu klubu Ilirija, ki je - domnevam - tedaj upravljal kopališče Ilirija. Vprašanje je tudi, kaj se je po tem zgodilo z dokumenti o Gradbenem podjetju Zupan, ki je - poenostavljeno - po nacionalizaciji postalo Gradbeno podjetje Tehnika, po združitvi z GP Slovenija ceste pa SCT. Domnevam, da po dogovoru, da se v okviru odstranitve starega in izgradnje novega kopališča Ilirija ohrani pročelje starega, kaže da (zlasti za čas gradnje) plavalni klub ni imel prostorov za ohranitev teh listin (in morda tudi svojega arhiva) in za zdaj kaže, da so to zavrgli. Bilo bi potrebno, da pred podiranjem prejšnjega kopališča narede 3D scan stanja, vendar se bojim, da se to ni zgodilo. : Zavrženje/uničenje se zgodi pogosto, največkrat ko spremembe opravljajo sicer bistri in sposobni ljudje, ki jih zanima in so specializirani za ozko področje in se ne zavedajo pomena zgodovine - in virov zanjo - manj pogosto pa kdo s tem tudi namenoma skrije kako dejstvo, ki je zanj neugodno. :Tako se zaradi nepoučenosti vpletenih često ne obdržijo (in/ali ne oddajo v arhiv) listine ob menjavi vodstva športnih in drugih društev, ko novo vodstvo ne vidi koristi starih listin za nadaljnje operativno delo. Še pogosteje se to zgodi prenehanju dejavnosti kluba ali društva (v nekoliko manjši meri ob združitvah in razdružitvah). Tak primer so viri za zgodovino avto-moto športa (državni prvaki, mednarodni uspehi, priznanja kot Zlata čelada...), s čimer sem se (doslej neuspešno) že ukvarjal. Podobno je tudi ob upokojitvah nosilcev kake dejavnosti (naslednik je lahko bister, a neuk ga bodo izkušnje šele izmodrile, lahko pa naslednika sploh ni). :Tak primer je bil, ko je bilo na Statističnem uradu RS ukinjeno delovno mesto knjižničarja, pa tudi nekaj drugih oddelkov, in če k temu dodamo še upokojitve (in kasneje smrti) vpletenih, in ker je bilo v tem času zamenjano tudi nekaj vodstev, je sploh težko ugotoviti, kaj se je dogajalo in kdo je kaj odredil in kdo to - karkoli že - storil. :Pri tem ima SURS še srečo, da se je z njegovo preteklostjo ukvarjala gospa, ki je njegovo delo neposredno poznala, v pomembni meri (tudi sproti, ko so se reči dogajale) zagotovila vire in - kot šolana zgodovinarka - poznala tudi ta problem, pa vendar jaz nimam veljavnih virov za članek o Franti Komelu, po mojem enem pomembnejših za njegov razvoj. Kolikor sem lahko izvedel doslej, je še ohranjena fizična plaketa mednarodnega priznanja, ki ga je za to delo prejel Zupan, ne pa tudi listine o tem. === Do sedaj najdeni viri === Na hitro danes pogledani zadetki niso dali dobrih virov :Za poglobljeno delo moram dokončati nekaj desetin drugih reči v delu, da lahko zaprem s tem povezanih nekaj sto odprtih strani - ker če odprem še nove, se bosta brskalnik in računalnik (windowsi s samo 8 GB + hitra kartica v čitalniku kartic z datoteko za pospeševanje virtualnega pomnilnika + Firefox - vsi drugi poskušeni brskalniki požro memorijo že davno prej) prenehala odzivati. :Trenutno se simptomi že kažejo (ne dela nekaj predogledov, ne dela več vrstica na dnu zaslona, ampak tole bo še shranil). :: Pri Vikipediji delam le občasno - vmes tudi zdravstvene težave - to je eden od razlogov, da je tu neke vrste pojasnilo, zakaj je tale osnutek tak kot je. Magistrska naloga <ref name="Anja">{{navedi disertacijo|last1=Zorko |first1=Anja |last2=Pavlin |first2=Tomaž | ISSN= |year=2017 |title=Zgodovina kopališča Ilirija : magistrsko delo |website=Repozitorij unverze v Ljubljani |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= FŠ - Fakulteta za šport |doi= |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96408 |accessdate=1. avgust 2025 |cobiss=5228721 }}</ref> : Magistrska naloga vsebuje informacije, ki jih je avtorica izvedela od Zupanove hčere, ne vem pa, ali je morda videla katere od dokumentov, za katere so mi rekli, da so bili uničeni. Stopiti v stik z avtorico in njenim mentorjem - če imam veliko sreče, bi se lahko izkazalo, da so kopirali katerega od dokumentov. Če imam še veliko več sreče, bi lahko bilo zdaj domnevno uničeno gradivo, puščeno PK Ilirija, v resnici oddano v arhiv... To kar sem doslej našel v Ilustriranem Slovencu, je bil le kolaž stavb gradbenika Miroslava Zupana na strani 60, ki pa res vsebuje tudi pročelje kopališča Ilirija. <ref name="Slovenec">{{navedi časopis |last1= |first1= |last2= |first2= | ISSN=1580-7967 |year=15.2.1931 |title=Ljubljanska gradbena družba gradi |journal=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca |volume=7 |issue=7 |pages=49-60 |publisher=Ljubljana : F. Kulovec |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-XWQWZFUW |accessdate= |cobiss=1097728350 }}</ref> == References == {{tl|sklici}}{{tl|navedi disertacijo}} sicz6prffotqgprqv3gi8tjuc2u4hsl 6721336 6721334 2026-07-29T03:08:37Z Marjan Tomki SI 190558 /* Uničenje primarnih pisnih virov */ google AI našel načrte kopališča v katalogu enega arhivov, ki ga je temu zaupal PK Olimpija, tako da tokrat morda niso izgubljeni 6721336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Miroslav Zupan (1899-1970) <ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resite-vendar-ilirijo |title=Kopališče Ilirija, od ikonične preteklosti do nove prihodnosti |last=Jaklič |first=Tanja |publisher= Delo |accessdate=25. 7. 2025 |date=18. 3. 2025 |format= |work= }}</ref> == Še brez sklicev za podporo == * žena Ela (Mihaela) roj. Verovšek (rodbina veletrgovcev, firma Schneider-Verovšek, podržavljeno Trgovsko podjetje Železnina, kasneje Metalka)<ref name="VerovšekJ">{{SloBio|id=776734|ime=Verovšek, Jurij |avtor=Valenčič, Vlado}}</ref><ref name="DeloKdoM">{{navedi splet |last1=Rotovnik|first1=Martin |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-od-karla-do-metalke.html |title=Nekoč v Ljubljani: Od Karla do Metalke |publisher=Delo |accessdate=16. november 2025 |date=8. januar 2015 |format= |work= }}</ref> <!-- Ti sklici še ne podpirajo, da sta bila poročena... --> <ref name="N1ZMetalke">{{navedi splet |last1=Petelin|first1=David Martin |last2=Ma. R. |url=https://n1info.si/novice/slovenija/legendarna-stolpnica-in-simbol-ljubljane-ki-je-nastala-po-vzoru-iz-new-yorka/ |title=Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka |publisher=N1 (CNN?) |accessdate=16. november 2025 |date=18. marec 2023 |format= |work= }}</ref> <!-- * Za več virov Google Schneider-Verovšek in iskanje, če je omenjen tudi gradbenik Zupan --> Bil je član združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino, med izpraševalci gradbenikov pri izpitih in podobno. Njegovo gradbeno podjetje Zupan so po II. svetovni vojni podržavili in preimenovali v GP Tehnika, a ga je še vedno vodil. * Med drugim zgradil: ** Kopališče Ilirija (naj bi prejel mednarodno nagrado) ** Zgradil je tudi svoj dom in poslovno stavbo na Vošnjakovi ulici (seveda z okroglimi okni na stopnišču), v katere kleti je bilo stanovanje hišnika poleg večnamenskih kleti, pod tem zaklonišče, nad tem nadstropje pisarn in nadstropje arhitektov in gradbenih inženirjev - torej načrtovanja, nad tem dvonadstropno stanovanje in nad tem pralnica in sušilnica na podstrehi. Na dvoriščni strani pa je na višini pisarn bil balkon z stopnicami na obeh koncih hiše, kjer so izplačevali delavce, pa pri okencu enostavno ni bilo prostora, da bi tam nastala gneča. ** Most čez Savo Bohinjko pri izhodu iz Soteske nad Bohinjsko Belo ** Sodeloval pri gradbenih delih za skakalnice (verjetno tudi v Lj v Šiški, gotovo tudi v Planici ** Več drugih stavb v Ljubljani, ki so praviloma imeli njegov arhitektonski podpis - okrogla okna (največkrat na stopnišče). == Odprti problemi == === Problem zaupanja vrednih virov === Problem je kot običajno problem virov, ki jih WP priznava kot verodostojne (praviloma vrstniško pregledani, objavljeni s strani priznanih izdajateljev). Zato si (pojasnilo: vnuk Miroslava Zupana) listine, ki si jih lahko našel, (kot mislim) digitalno zajete dal na razpolago Zupančiču; te bi lahko kot raziskovalno delo (ali osnovo za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo) obdelal kak kandidat zgodovine ali arhitekture in bi potem bi potem taka objava lahko veljal za vrstniško pregledano formalno priznano kompetentnega avtorja, s tem pa bi imeli WP:Reliable vir za članek v WP. Mene sta pa ti (Zupanov vnuk) in Zupančič (mislim da 2024) naprosila, če bi lahko našel še kake s tem povezane dokumente, a mi tedaj prejšnji vmesnik Googlovega iskalnika ni našel nič uporabnega, ampak le sporočal, da ni uporabnih zadetkov, da naj ponovno definiram zahteve, enostavno zanemaril parametre iz vmesnika za napredno iskanje (katere besede upoštevati v katerih zvezah in katerih ne) in prikazoval animacijo, kako lovi ribe (in ni bilo videti povezave na AI iskalni vmesnik). Dokler je bilo tako, nisem mogel dosti pomagati. Pred mesecem ali dvema pa sem pobrisal zgodovino brskanj in iskanj v brskalniku in vsakič, ko je google vmesnik kje (recimo na straneh youtube) predlagal, da to spet vklopim, to zavrnil. Od tedaj dalje je povezava na AI vmesnik iskalnika, kolikor se spomnim, prikazana vsakič ko jo potrebujem (ko "klasični" vmesnik gre lovit ribe). Domnevam, da je ta vmesnik prej domneval, da sem "standardni neuki uporabnik", ki ne ve kaj dela, ima naključna iskanja brez logike in kateremu je potrebno pomagati, da bo "pravilno" vnesel iskalno zahtevo, kakršne statistično najpogosteje dajejo uporabniki te vrste. Dokler je bilo tako, mi ni uspelo najti nič novega. Domnevam da ko ni bilo več zgodovine prejšnjih iskanj, ki bi zavajala iskalnik da samo naključno odpiram strani, se redno pojavlja povezava na AI vmesnik tudi, če še kdaj dobim animacijo lovca na ribe - in potem se običajno kaj najde, česar sam ne bi našel (je v kaki bazi, do katere običajno nimam dostopa, google jo pa ima ali jo je imel...). In hitrost, kako se stvari najdejo, se veča, ker se oba - iskalnik in jaz - vse bolje "razumeva". Zdajle imam na tem računalniku lokalno dostopne (na hitri SD kartici, ki trenutno ni potrebna za fotoaparat/kamero in je v čitalcu, in kjer je hkrati 32 GB predpomnilniška datoteka storitve ReadyBoost OSistema Windows, kolikor to pač lahko pomaga) skanograme papirnih dokumentov, ki mi jih je dal Zupančič (verjetno jih je njemu v scan in OCR zajem za oceno dal Zupanov vnuk, Zupančič pa meni da vem, kaj je že najdeno in kakšne reči iskati). Ti dokumenti so primarni vir in ne-vrstniško-pregledani s strani (formalno) kompetentnih oseb, s tem pa ne veljaven (zaupanja vreden) vir za članek v Wikipediji. Če to zdaj lahko naredim dostopno AI iskalniku, zna ta z dodatnimi informacijami najti doslej neznane ali ne dostopne vire, ki bi jih Zupančič lahko ovrednotil in objavil (ali napravil dostopne drugemu avtorju za objavo) v vrstniško pregledani publikaciji, taka objava pa bi bila veljaven vir za WP (WP pa brezplačen in splošni javnosti dostopen, v veliki meri preverljiv in/ali preverjen vir znanja - o odnosu med znanjem in informacijo pa bo treba še kaj reči). Naslednji korak domnevam da je, da omogočim da te dokumente lahko vidi AI iskalnik, za kar pa je potrebno začasno shraniti (kot bližnjice na povezane URL v brskalniku) in deaktivirati še nekaj sto z več deset drugimi raziskavami povezanih strani v brskalniku, tako da bo v ne več ko treh oknih brskalnika hkrati odprtih ne več ko 500-600 url-jev, kar je trenutno (poleti 2026) v teku. In tole je tu hkrati na vpogled AI iskalniku, da bo lahko upošteval pri naslednji iskalni seji. === Uničenje primarnih pisnih virov === Zdaj kaže, da morda tudi ne bodo več rešljivi. Zupanova hči je hranila dokumente delno z namenom uveljavljati kot osnovo za denacionalizacijo. Ko se je odločila, da tega ne bo uveljavljala, je tiste, ki se nanašajo na kopališče Ilirija prepustila plavalnemu klubu Ilirija, ki je - domnevam - tedaj upravljal kopališče Ilirija. Vprašanje je tudi, kaj se je po tem zgodilo z dokumenti o Gradbenem podjetju Zupan, ki je - poenostavljeno - po nacionalizaciji postalo Gradbeno podjetje Tehnika, po združitvi z GP Slovenija ceste pa SCT. Domnevam, da po dogovoru, da se v okviru odstranitve starega in izgradnje novega kopališča Ilirija ohrani pročelje starega, kaže da (zlasti za čas gradnje) plavalni klub ni imel prostorov za ohranitev teh listin (in morda tudi svojega arhiva) in za zdaj kaže, da so to zavrgli. Bilo bi potrebno, da pred podiranjem prejšnjega kopališča narede 3D scan stanja, vendar se bojim, da se to ni zgodilo. Edit julij 2026: Google AI kaže da je pri včerajšnji seji našel načrte kopališča Ilirija, ki jih je verjetno PK Ilirija dal javnemu arhivu, ko so podirali del starih stavb, kjer je PK Ilirija prej hranil tudi svoj arhiv - in je mogoče in verjetno, da so to dokumenti, ki jih je PK Ilirija prepustila Zupanova hči - in če je tako, niso izgubljeni/uničeni, ampak jih bo mogoče uporabiti. : Zavrženje/uničenje se zgodi pogosto, največkrat ko spremembe opravljajo sicer bistri in sposobni ljudje, ki jih zanima in so specializirani za ozko področje in se ne zavedajo pomena zgodovine - in virov zanjo - manj pogosto pa kdo s tem tudi namenoma skrije kako dejstvo, ki je zanj neugodno. :Tako se zaradi nepoučenosti vpletenih često ne obdržijo (in/ali ne oddajo v arhiv) listine ob menjavi vodstva športnih in drugih društev, ko novo vodstvo ne vidi koristi starih listin za nadaljnje operativno delo. Še pogosteje se to zgodi prenehanju dejavnosti kluba ali društva (v nekoliko manjši meri ob združitvah in razdružitvah). Tak primer so viri za zgodovino avto-moto športa (državni prvaki, mednarodni uspehi, priznanja kot Zlata čelada...), s čimer sem se (doslej neuspešno) že ukvarjal. Podobno je tudi ob upokojitvah nosilcev kake dejavnosti (naslednik je lahko bister, a neuk ga bodo izkušnje šele izmodrile, lahko pa naslednika sploh ni). :Tak primer je bil, ko je bilo na Statističnem uradu RS ukinjeno delovno mesto knjižničarja, pa tudi nekaj drugih oddelkov, in če k temu dodamo še upokojitve (in kasneje smrti) vpletenih, in ker je bilo v tem času zamenjano tudi nekaj vodstev, je sploh težko ugotoviti, kaj se je dogajalo in kdo je kaj odredil in kdo to - karkoli že - storil. :Pri tem ima SURS še srečo, da se je z njegovo preteklostjo ukvarjala gospa, ki je njegovo delo neposredno poznala, v pomembni meri (tudi sproti, ko so se reči dogajale) zagotovila vire in - kot šolana zgodovinarka - poznala tudi ta problem, pa vendar jaz nimam veljavnih virov za članek o Franti Komelu, po mojem enem pomembnejših za njegov razvoj. Kolikor sem lahko izvedel doslej, je še ohranjena fizična plaketa mednarodnega priznanja, ki ga je za to delo prejel Zupan, ne pa tudi listine o tem. === Do sedaj najdeni viri === Na hitro danes pogledani zadetki niso dali dobrih virov :Za poglobljeno delo moram dokončati nekaj desetin drugih reči v delu, da lahko zaprem s tem povezanih nekaj sto odprtih strani - ker če odprem še nove, se bosta brskalnik in računalnik (windowsi s samo 8 GB + hitra kartica v čitalniku kartic z datoteko za pospeševanje virtualnega pomnilnika + Firefox - vsi drugi poskušeni brskalniki požro memorijo že davno prej) prenehala odzivati. :Trenutno se simptomi že kažejo (ne dela nekaj predogledov, ne dela več vrstica na dnu zaslona, ampak tole bo še shranil). :: Pri Vikipediji delam le občasno - vmes tudi zdravstvene težave - to je eden od razlogov, da je tu neke vrste pojasnilo, zakaj je tale osnutek tak kot je. Magistrska naloga <ref name="Anja">{{navedi disertacijo|last1=Zorko |first1=Anja |last2=Pavlin |first2=Tomaž | ISSN= |year=2017 |title=Zgodovina kopališča Ilirija : magistrsko delo |website=Repozitorij unverze v Ljubljani |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= FŠ - Fakulteta za šport |doi= |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96408 |accessdate=1. avgust 2025 |cobiss=5228721 }}</ref> : Magistrska naloga vsebuje informacije, ki jih je avtorica izvedela od Zupanove hčere, ne vem pa, ali je morda videla katere od dokumentov, za katere so mi rekli, da so bili uničeni. Stopiti v stik z avtorico in njenim mentorjem - če imam veliko sreče, bi se lahko izkazalo, da so kopirali katerega od dokumentov. Če imam še veliko več sreče, bi lahko bilo zdaj domnevno uničeno gradivo, puščeno PK Ilirija, v resnici oddano v arhiv... To kar sem doslej našel v Ilustriranem Slovencu, je bil le kolaž stavb gradbenika Miroslava Zupana na strani 60, ki pa res vsebuje tudi pročelje kopališča Ilirija. <ref name="Slovenec">{{navedi časopis |last1= |first1= |last2= |first2= | ISSN=1580-7967 |year=15.2.1931 |title=Ljubljanska gradbena družba gradi |journal=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca |volume=7 |issue=7 |pages=49-60 |publisher=Ljubljana : F. Kulovec |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-XWQWZFUW |accessdate= |cobiss=1097728350 }}</ref> == References == {{tl|sklici}}{{tl|navedi disertacijo}} r5j416ll0fgkes1vxx3er0ipky2agmt 6721337 6721336 2026-07-29T03:24:42Z Marjan Tomki SI 190558 /* Problem zaupanja vrednih virov */ poudarek naključnim bralcem, zakaj ta del še ni povzet v obliko, primerno za običajne bralce WP, namenjen je google iskalniku za pomoč pri iskanju virov. 6721337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Miroslav Zupan (1899-1970) <ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resite-vendar-ilirijo |title=Kopališče Ilirija, od ikonične preteklosti do nove prihodnosti |last=Jaklič |first=Tanja |publisher= Delo |accessdate=25. 7. 2025 |date=18. 3. 2025 |format= |work= }}</ref> == Še brez sklicev za podporo == * žena Ela (Mihaela) roj. Verovšek (rodbina veletrgovcev, firma Schneider-Verovšek, podržavljeno Trgovsko podjetje Železnina, kasneje Metalka)<ref name="VerovšekJ">{{SloBio|id=776734|ime=Verovšek, Jurij |avtor=Valenčič, Vlado}}</ref><ref name="DeloKdoM">{{navedi splet |last1=Rotovnik|first1=Martin |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-od-karla-do-metalke.html |title=Nekoč v Ljubljani: Od Karla do Metalke |publisher=Delo |accessdate=16. november 2025 |date=8. januar 2015 |format= |work= }}</ref> <!-- Ti sklici še ne podpirajo, da sta bila poročena... --> <ref name="N1ZMetalke">{{navedi splet |last1=Petelin|first1=David Martin |last2=Ma. R. |url=https://n1info.si/novice/slovenija/legendarna-stolpnica-in-simbol-ljubljane-ki-je-nastala-po-vzoru-iz-new-yorka/ |title=Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka |publisher=N1 (CNN?) |accessdate=16. november 2025 |date=18. marec 2023 |format= |work= }}</ref> <!-- * Za več virov Google Schneider-Verovšek in iskanje, če je omenjen tudi gradbenik Zupan --> Bil je član združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino, med izpraševalci gradbenikov pri izpitih in podobno. Njegovo gradbeno podjetje Zupan so po II. svetovni vojni podržavili in preimenovali v GP Tehnika, a ga je še vedno vodil. * Med drugim zgradil: ** Kopališče Ilirija (naj bi prejel mednarodno nagrado) ** Zgradil je tudi svoj dom in poslovno stavbo na Vošnjakovi ulici (seveda z okroglimi okni na stopnišču), v katere kleti je bilo stanovanje hišnika poleg večnamenskih kleti, pod tem zaklonišče, nad tem nadstropje pisarn in nadstropje arhitektov in gradbenih inženirjev - torej načrtovanja, nad tem dvonadstropno stanovanje in nad tem pralnica in sušilnica na podstrehi. Na dvoriščni strani pa je na višini pisarn bil balkon z stopnicami na obeh koncih hiše, kjer so izplačevali delavce, pa pri okencu enostavno ni bilo prostora, da bi tam nastala gneča. ** Most čez Savo Bohinjko pri izhodu iz Soteske nad Bohinjsko Belo ** Sodeloval pri gradbenih delih za skakalnice (verjetno tudi v Lj v Šiški, gotovo tudi v Planici ** Več drugih stavb v Ljubljani, ki so praviloma imeli njegov arhitektonski podpis - okrogla okna (največkrat na stopnišče). == Odprti problemi == === Problem zaupanja vrednih virov === Problem je kot običajno problem virov, ki jih WP priznava kot verodostojne (praviloma vrstniško pregledani, objavljeni s strani priznanih izdajateljev). Zato si (pojasnilo: vnuk Miroslava Zupana) listine, ki si jih lahko našel, (kot mislim) digitalno zajete dal na razpolago Zupančiču; te bi lahko kot raziskovalno delo (ali osnovo za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo) obdelal kak kandidat zgodovine ali arhitekture in bi potem bi potem taka objava lahko veljal za vrstniško pregledano formalno priznano kompetentnega avtorja, s tem pa bi imeli WP:Reliable vir za članek v WP. Mene sta pa ti (Zupanov vnuk) in Zupančič (mislim da 2024) naprosila, če bi lahko našel še kake s tem povezane dokumente, a mi tedaj prejšnji vmesnik Googlovega iskalnika ni našel nič uporabnega, ampak le sporočal, da ni uporabnih zadetkov, da naj ponovno definiram zahteve, enostavno zanemaril parametre iz vmesnika za napredno iskanje (katere besede upoštevati v katerih zvezah in katerih ne) in prikazoval animacijo, kako lovi ribe (in ni bilo videti povezave na AI iskalni vmesnik). Dokler je bilo tako, nisem mogel dosti pomagati. Pred mesecem ali dvema pa sem pobrisal zgodovino brskanj in iskanj v brskalniku in vsakič, ko je google vmesnik kje (recimo na straneh youtube) predlagal, da to spet vklopim, to zavrnil. Od tedaj dalje je povezava na AI vmesnik iskalnika, kolikor se spomnim, prikazana vsakič ko jo potrebujem (ko "klasični" vmesnik gre lovit ribe). Domnevam, da je ta vmesnik prej domneval, da sem "standardni neuki uporabnik", ki ne ve kaj dela, ima naključna iskanja brez logike in kateremu je potrebno pomagati, da bo "pravilno" vnesel iskalno zahtevo, kakršne statistično najpogosteje dajejo uporabniki te vrste. Dokler je bilo tako, mi ni uspelo najti nič novega. Domnevam da ko ni bilo več zgodovine prejšnjih iskanj, ki bi zavajala iskalnik da samo naključno odpiram strani, se redno pojavlja povezava na AI vmesnik tudi, če še kdaj dobim animacijo lovca na ribe - in potem se običajno kaj najde, česar sam ne bi našel (je v kaki bazi, do katere običajno nimam dostopa, google jo pa ima ali jo je imel...). In hitrost, kako se stvari najdejo, se veča, ker se oba - iskalnik in jaz - vse bolje "razumeva". Zdajle imam na tem računalniku lokalno dostopne (na hitri SD kartici, ki trenutno ni potrebna za fotoaparat/kamero in je v čitalcu, in kjer je hkrati 32 GB predpomnilniška datoteka storitve ReadyBoost OSistema Windows, kolikor to pač lahko pomaga) skanograme papirnih dokumentov, ki mi jih je dal Zupančič (verjetno jih je njemu v scan in OCR zajem za oceno dal Zupanov vnuk, Zupančič pa meni da vem, kaj je že najdeno in kakšne reči iskati). Ti dokumenti so primarni vir in ne-vrstniško-pregledani s strani (formalno) kompetentnih oseb, s tem pa - še - ne veljaven (zaupanja vreden) vir za članek v Wikipediji. Če to zdaj lahko naredim dostopno AI iskalniku, zna ta z dodatnimi informacijami najti doslej neznane ali ne dostopne vire, ki bi jih Zupančič lahko ovrednotil in objavil (ali napravil dostopne drugemu avtorju za objavo) v vrstniško pregledani publikaciji, taka objava pa bi bila veljaven vir za WP (WP pa brezplačen in splošni javnosti dostopen, v veliki meri preverljiv in/ali preverjen vir znanja - o odnosu med znanjem in informacijo pa bo treba še kaj reči). Naslednji korak domnevam da je, da omogočim da te dokumente lahko vidi AI iskalnik, za kar pa je potrebno začasno shraniti (kot bližnjice na povezane URL v brskalniku) in deaktivirati še nekaj sto z več deset drugimi raziskavami povezanih strani v brskalniku, tako da bo v ne več ko treh oknih brskalnika hkrati odprtih ne več ko 500-600 url-jev, kar je trenutno (poleti 2026) v teku. ''In tole je tu hkrati na vpogled AI iskalniku, da bo lahko upošteval pri naslednji iskalni seji.'' === Uničenje primarnih pisnih virov === Zdaj kaže, da morda tudi ne bodo več rešljivi. Zupanova hči je hranila dokumente delno z namenom uveljavljati kot osnovo za denacionalizacijo. Ko se je odločila, da tega ne bo uveljavljala, je tiste, ki se nanašajo na kopališče Ilirija prepustila plavalnemu klubu Ilirija, ki je - domnevam - tedaj upravljal kopališče Ilirija. Vprašanje je tudi, kaj se je po tem zgodilo z dokumenti o Gradbenem podjetju Zupan, ki je - poenostavljeno - po nacionalizaciji postalo Gradbeno podjetje Tehnika, po združitvi z GP Slovenija ceste pa SCT. Domnevam, da po dogovoru, da se v okviru odstranitve starega in izgradnje novega kopališča Ilirija ohrani pročelje starega, kaže da (zlasti za čas gradnje) plavalni klub ni imel prostorov za ohranitev teh listin (in morda tudi svojega arhiva) in za zdaj kaže, da so to zavrgli. Bilo bi potrebno, da pred podiranjem prejšnjega kopališča narede 3D scan stanja, vendar se bojim, da se to ni zgodilo. Edit julij 2026: Google AI kaže da je pri včerajšnji seji našel načrte kopališča Ilirija, ki jih je verjetno PK Ilirija dal javnemu arhivu, ko so podirali del starih stavb, kjer je PK Ilirija prej hranil tudi svoj arhiv - in je mogoče in verjetno, da so to dokumenti, ki jih je PK Ilirija prepustila Zupanova hči - in če je tako, niso izgubljeni/uničeni, ampak jih bo mogoče uporabiti. : Zavrženje/uničenje se zgodi pogosto, največkrat ko spremembe opravljajo sicer bistri in sposobni ljudje, ki jih zanima in so specializirani za ozko področje in se ne zavedajo pomena zgodovine - in virov zanjo - manj pogosto pa kdo s tem tudi namenoma skrije kako dejstvo, ki je zanj neugodno. :Tako se zaradi nepoučenosti vpletenih često ne obdržijo (in/ali ne oddajo v arhiv) listine ob menjavi vodstva športnih in drugih društev, ko novo vodstvo ne vidi koristi starih listin za nadaljnje operativno delo. Še pogosteje se to zgodi prenehanju dejavnosti kluba ali društva (v nekoliko manjši meri ob združitvah in razdružitvah). Tak primer so viri za zgodovino avto-moto športa (državni prvaki, mednarodni uspehi, priznanja kot Zlata čelada...), s čimer sem se (doslej neuspešno) že ukvarjal. Podobno je tudi ob upokojitvah nosilcev kake dejavnosti (naslednik je lahko bister, a neuk ga bodo izkušnje šele izmodrile, lahko pa naslednika sploh ni). :Tak primer je bil, ko je bilo na Statističnem uradu RS ukinjeno delovno mesto knjižničarja, pa tudi nekaj drugih oddelkov, in če k temu dodamo še upokojitve (in kasneje smrti) vpletenih, in ker je bilo v tem času zamenjano tudi nekaj vodstev, je sploh težko ugotoviti, kaj se je dogajalo in kdo je kaj odredil in kdo to - karkoli že - storil. :Pri tem ima SURS še srečo, da se je z njegovo preteklostjo ukvarjala gospa, ki je njegovo delo neposredno poznala, v pomembni meri (tudi sproti, ko so se reči dogajale) zagotovila vire in - kot šolana zgodovinarka - poznala tudi ta problem, pa vendar jaz nimam veljavnih virov za članek o Franti Komelu, po mojem enem pomembnejših za njegov razvoj. Kolikor sem lahko izvedel doslej, je še ohranjena fizična plaketa mednarodnega priznanja, ki ga je za to delo prejel Zupan, ne pa tudi listine o tem. === Do sedaj najdeni viri === Na hitro danes pogledani zadetki niso dali dobrih virov :Za poglobljeno delo moram dokončati nekaj desetin drugih reči v delu, da lahko zaprem s tem povezanih nekaj sto odprtih strani - ker če odprem še nove, se bosta brskalnik in računalnik (windowsi s samo 8 GB + hitra kartica v čitalniku kartic z datoteko za pospeševanje virtualnega pomnilnika + Firefox - vsi drugi poskušeni brskalniki požro memorijo že davno prej) prenehala odzivati. :Trenutno se simptomi že kažejo (ne dela nekaj predogledov, ne dela več vrstica na dnu zaslona, ampak tole bo še shranil). :: Pri Vikipediji delam le občasno - vmes tudi zdravstvene težave - to je eden od razlogov, da je tu neke vrste pojasnilo, zakaj je tale osnutek tak kot je. Magistrska naloga <ref name="Anja">{{navedi disertacijo|last1=Zorko |first1=Anja |last2=Pavlin |first2=Tomaž | ISSN= |year=2017 |title=Zgodovina kopališča Ilirija : magistrsko delo |website=Repozitorij unverze v Ljubljani |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= FŠ - Fakulteta za šport |doi= |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96408 |accessdate=1. avgust 2025 |cobiss=5228721 }}</ref> : Magistrska naloga vsebuje informacije, ki jih je avtorica izvedela od Zupanove hčere, ne vem pa, ali je morda videla katere od dokumentov, za katere so mi rekli, da so bili uničeni. Stopiti v stik z avtorico in njenim mentorjem - če imam veliko sreče, bi se lahko izkazalo, da so kopirali katerega od dokumentov. Če imam še veliko več sreče, bi lahko bilo zdaj domnevno uničeno gradivo, puščeno PK Ilirija, v resnici oddano v arhiv... To kar sem doslej našel v Ilustriranem Slovencu, je bil le kolaž stavb gradbenika Miroslava Zupana na strani 60, ki pa res vsebuje tudi pročelje kopališča Ilirija. <ref name="Slovenec">{{navedi časopis |last1= |first1= |last2= |first2= | ISSN=1580-7967 |year=15.2.1931 |title=Ljubljanska gradbena družba gradi |journal=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca |volume=7 |issue=7 |pages=49-60 |publisher=Ljubljana : F. Kulovec |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-XWQWZFUW |accessdate= |cobiss=1097728350 }}</ref> == References == {{tl|sklici}}{{tl|navedi disertacijo}} hqljunpcp8r9qh5z7ey0gwm8tz8qqst 6721338 6721337 2026-07-29T03:38:58Z Marjan Tomki SI 190558 /* Problem zaupanja vrednih virov */ popravek spola, potem še nekaj razjasnitev in poudarkov 6721338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Miroslav Zupan (1899-1970) <ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/resite-vendar-ilirijo |title=Kopališče Ilirija, od ikonične preteklosti do nove prihodnosti |last=Jaklič |first=Tanja |publisher= Delo |accessdate=25. 7. 2025 |date=18. 3. 2025 |format= |work= }}</ref> == Še brez sklicev za podporo == * žena Ela (Mihaela) roj. Verovšek (rodbina veletrgovcev, firma Schneider-Verovšek, podržavljeno Trgovsko podjetje Železnina, kasneje Metalka)<ref name="VerovšekJ">{{SloBio|id=776734|ime=Verovšek, Jurij |avtor=Valenčič, Vlado}}</ref><ref name="DeloKdoM">{{navedi splet |last1=Rotovnik|first1=Martin |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-od-karla-do-metalke.html |title=Nekoč v Ljubljani: Od Karla do Metalke |publisher=Delo |accessdate=16. november 2025 |date=8. januar 2015 |format= |work= }}</ref> <!-- Ti sklici še ne podpirajo, da sta bila poročena... --> <ref name="N1ZMetalke">{{navedi splet |last1=Petelin|first1=David Martin |last2=Ma. R. |url=https://n1info.si/novice/slovenija/legendarna-stolpnica-in-simbol-ljubljane-ki-je-nastala-po-vzoru-iz-new-yorka/ |title=Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka |publisher=N1 (CNN?) |accessdate=16. november 2025 |date=18. marec 2023 |format= |work= }}</ref> <!-- * Za več virov Google Schneider-Verovšek in iskanje, če je omenjen tudi gradbenik Zupan --> Bil je član združenja pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino, med izpraševalci gradbenikov pri izpitih in podobno. Njegovo gradbeno podjetje Zupan so po II. svetovni vojni podržavili in preimenovali v GP Tehnika, a ga je še vedno vodil. * Med drugim zgradil: ** Kopališče Ilirija (naj bi prejel mednarodno nagrado) ** Zgradil je tudi svoj dom in poslovno stavbo na Vošnjakovi ulici (seveda z okroglimi okni na stopnišču), v katere kleti je bilo stanovanje hišnika poleg večnamenskih kleti, pod tem zaklonišče, nad tem nadstropje pisarn in nadstropje arhitektov in gradbenih inženirjev - torej načrtovanja, nad tem dvonadstropno stanovanje in nad tem pralnica in sušilnica na podstrehi. Na dvoriščni strani pa je na višini pisarn bil balkon z stopnicami na obeh koncih hiše, kjer so izplačevali delavce, pa pri okencu enostavno ni bilo prostora, da bi tam nastala gneča. ** Most čez Savo Bohinjko pri izhodu iz Soteske nad Bohinjsko Belo ** Sodeloval pri gradbenih delih za skakalnice (verjetno tudi v Lj v Šiški, gotovo tudi v Planici ** Več drugih stavb v Ljubljani, ki so praviloma imeli njegov arhitektonski podpis - okrogla okna (največkrat na stopnišče). == Odprti problemi == === Problem zaupanja vrednih virov === Problem je kot običajno problem virov, ki jih WP priznava kot verodostojne (praviloma vrstniško pregledani, objavljeni s strani priznanih izdajateljev). Zato si (pojasnilo: vnuk Miroslava Zupana) listine, ki si jih lahko našel, (kot mislim) digitalno zajete dal na razpolago Zupančiču; te bi lahko kot raziskovalno delo (ali osnovo za diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo) obdelal kak kandidat zgodovine ali arhitekture in bi potem bi potem taka objava lahko veljala za vrstniško pregledano formalno priznano kompetentnega avtorja, s tem pa bi imeli WP:Reliable vir za članek v WP. Mene sta pa ti (Zupanov vnuk) in Zupančič (mislim da 2024) naprosila, če bi lahko našel še kake s tem povezane dokumente, a mi tedaj prejšnji vmesnik Googlovega iskalnika ni našel nič uporabnega, ampak le sporočal, da ni uporabnih zadetkov, da naj ponovno definiram zahteve, enostavno zanemaril parametre iz vmesnika za napredno iskanje (katere besede upoštevati v katerih zvezah in katerih ne) in prikazoval animacijo, kako lovi ribe (in ni bilo videti povezave na AI iskalni vmesnik). Dokler je bilo tako, nisem mogel dosti pomagati. Pred mesecem ali dvema pa sem pobrisal zgodovino brskanj in iskanj v brskalniku in vsakič, ko je google vmesnik kje (recimo na straneh youtube) predlagal, da to spet vklopim, to zavrnil. Od tedaj dalje je povezava na AI vmesnik iskalnika, kolikor se spomnim, prikazana vsakič ko jo potrebujem (ko "klasični" vmesnik gre lovit ribe). Domnevam, da je ta vmesnik prej domneval, da sem "standardni neuki uporabnik", ki ne ve kaj dela, ima naključna iskanja brez logike in kateremu je potrebno pomagati, da bo "pravilno" vnesel iskalno zahtevo, kakršne statistično najpogosteje dajejo uporabniki te vrste. Dokler je bilo tako, mi ni uspelo najti nič novega. Domnevam da ko ni bilo več zgodovine prejšnjih iskanj, ki bi zavajala iskalnik da samo naključno odpiram strani, se redno pojavlja povezava na AI vmesnik tudi, če še kdaj dobim animacijo lovca na ribe - in potem se običajno kaj najde, česar sam ne bi našel (je v kaki bazi, do katere običajno nimam dostopa, google jo pa ima ali jo je imel...). In hitrost, kako se stvari najdejo, se veča, ker se oba - iskalnik in jaz - vse bolje "razumeva". In domnevam da bo zdaj google iskalnik lažje prepoznal druge meni podobne iskalce, ki nimajo "slabo formuliranih" statistično najverjetnejših vprašanj, ki jim narediš uslugo, če njihovo vprašanje razumeš kot najpogostejše podobno vprašanje, ampak takim daš odgovor kot so vprašali in ne namesto tega na večini prilagojeno "popravljeno" povpraševanje (query). Zdajle imam na tem računalniku lokalno dostopne (na hitri SD kartici, ki trenutno ni potrebna za fotoaparat/kamero in je v čitalcu, in kjer je hkrati 32 GB predpomnilniška datoteka storitve ReadyBoost OSistema Windows, kolikor to pač lahko pomaga) skanograme papirnih dokumentov, ki mi jih je dal Zupančič (verjetno jih je njemu v scan in OCR zajem za oceno dal Zupanov vnuk, Zupančič pa meni da vem, kaj je že najdeno in kakšne reči iskati). Ti dokumenti so primarni vir in ne-vrstniško-pregledani s strani (formalno) kompetentnih oseb, s tem pa - še - ne veljaven (zaupanja vreden) vir za članek v Wikipediji. Če to zdaj lahko naredim dostopno AI iskalniku, zna ta z dodatnimi informacijami najti doslej neznane ali ne dostopne vire, ki bi jih Zupančič lahko ovrednotil in objavil (ali napravil dostopne drugemu avtorju za objavo) v vrstniško pregledani publikaciji, taka objava pa bi bila veljaven vir za WP (WP pa brezplačen in splošni javnosti dostopen, v veliki meri preverljiv in/ali preverjen vir znanja - o odnosu med znanjem in informacijo pa bo treba še kaj reči). Naslednji korak domnevam da je, da omogočim da te dokumente lahko vidi AI iskalnik, za kar pa je potrebno začasno shraniti (kot bližnjice na povezane URL v brskalniku) in deaktivirati še nekaj sto z več deset drugimi raziskavami povezanih strani v brskalniku, tako da bo v ne več ko treh oknih brskalnika hkrati odprtih ne več ko 500-600 url-jev, kar je trenutno (poleti 2026) v teku. ''In tole je tu hkrati na vpogled in namenjeno AI iskalniku, da bo lahko upošteval pri najini naslednji iskalni seji.'' === Uničenje primarnih pisnih virov === Zdaj kaže, da morda tudi ne bodo več rešljivi. Zupanova hči je hranila dokumente delno z namenom uveljavljati kot osnovo za denacionalizacijo. Ko se je odločila, da tega ne bo uveljavljala, je tiste, ki se nanašajo na kopališče Ilirija prepustila plavalnemu klubu Ilirija, ki je - domnevam - tedaj upravljal kopališče Ilirija. Vprašanje je tudi, kaj se je po tem zgodilo z dokumenti o Gradbenem podjetju Zupan, ki je - poenostavljeno - po nacionalizaciji postalo Gradbeno podjetje Tehnika, po združitvi z GP Slovenija ceste pa SCT. Domnevam, da po dogovoru, da se v okviru odstranitve starega in izgradnje novega kopališča Ilirija ohrani pročelje starega, kaže da (zlasti za čas gradnje) plavalni klub ni imel prostorov za ohranitev teh listin (in morda tudi svojega arhiva) in za zdaj kaže, da so to zavrgli. Bilo bi potrebno, da pred podiranjem prejšnjega kopališča narede 3D scan stanja, vendar se bojim, da se to ni zgodilo. Edit julij 2026: Google AI kaže da je pri včerajšnji seji našel načrte kopališča Ilirija, ki jih je verjetno PK Ilirija dal javnemu arhivu, ko so podirali del starih stavb, kjer je PK Ilirija prej hranil tudi svoj arhiv - in je mogoče in verjetno, da so to dokumenti, ki jih je PK Ilirija prepustila Zupanova hči - in če je tako, niso izgubljeni/uničeni, ampak jih bo mogoče uporabiti. : Zavrženje/uničenje se zgodi pogosto, največkrat ko spremembe opravljajo sicer bistri in sposobni ljudje, ki jih zanima in so specializirani za ozko področje in se ne zavedajo pomena zgodovine - in virov zanjo - manj pogosto pa kdo s tem tudi namenoma skrije kako dejstvo, ki je zanj neugodno. :Tako se zaradi nepoučenosti vpletenih često ne obdržijo (in/ali ne oddajo v arhiv) listine ob menjavi vodstva športnih in drugih društev, ko novo vodstvo ne vidi koristi starih listin za nadaljnje operativno delo. Še pogosteje se to zgodi prenehanju dejavnosti kluba ali društva (v nekoliko manjši meri ob združitvah in razdružitvah). Tak primer so viri za zgodovino avto-moto športa (državni prvaki, mednarodni uspehi, priznanja kot Zlata čelada...), s čimer sem se (doslej neuspešno) že ukvarjal. Podobno je tudi ob upokojitvah nosilcev kake dejavnosti (naslednik je lahko bister, a neuk ga bodo izkušnje šele izmodrile, lahko pa naslednika sploh ni). :Tak primer je bil, ko je bilo na Statističnem uradu RS ukinjeno delovno mesto knjižničarja, pa tudi nekaj drugih oddelkov, in če k temu dodamo še upokojitve (in kasneje smrti) vpletenih, in ker je bilo v tem času zamenjano tudi nekaj vodstev, je sploh težko ugotoviti, kaj se je dogajalo in kdo je kaj odredil in kdo to - karkoli že - storil. :Pri tem ima SURS še srečo, da se je z njegovo preteklostjo ukvarjala gospa, ki je njegovo delo neposredno poznala, v pomembni meri (tudi sproti, ko so se reči dogajale) zagotovila vire in - kot šolana zgodovinarka - poznala tudi ta problem, pa vendar jaz nimam veljavnih virov za članek o Franti Komelu, po mojem enem pomembnejših za njegov razvoj. Kolikor sem lahko izvedel doslej, je še ohranjena fizična plaketa mednarodnega priznanja, ki ga je za to delo prejel Zupan, ne pa tudi listine o tem. === Do sedaj najdeni viri === Na hitro danes pogledani zadetki niso dali dobrih virov :Za poglobljeno delo moram dokončati nekaj desetin drugih reči v delu, da lahko zaprem s tem povezanih nekaj sto odprtih strani - ker če odprem še nove, se bosta brskalnik in računalnik (windowsi s samo 8 GB + hitra kartica v čitalniku kartic z datoteko za pospeševanje virtualnega pomnilnika + Firefox - vsi drugi poskušeni brskalniki požro memorijo že davno prej) prenehala odzivati. :Trenutno se simptomi že kažejo (ne dela nekaj predogledov, ne dela več vrstica na dnu zaslona, ampak tole bo še shranil). :: Pri Vikipediji delam le občasno - vmes tudi zdravstvene težave - to je eden od razlogov, da je tu neke vrste pojasnilo, zakaj je tale osnutek tak kot je. Magistrska naloga <ref name="Anja">{{navedi disertacijo|last1=Zorko |first1=Anja |last2=Pavlin |first2=Tomaž | ISSN= |year=2017 |title=Zgodovina kopališča Ilirija : magistrsko delo |website=Repozitorij unverze v Ljubljani |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= FŠ - Fakulteta za šport |doi= |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=96408 |accessdate=1. avgust 2025 |cobiss=5228721 }}</ref> : Magistrska naloga vsebuje informacije, ki jih je avtorica izvedela od Zupanove hčere, ne vem pa, ali je morda videla katere od dokumentov, za katere so mi rekli, da so bili uničeni. Stopiti v stik z avtorico in njenim mentorjem - če imam veliko sreče, bi se lahko izkazalo, da so kopirali katerega od dokumentov. Če imam še veliko več sreče, bi lahko bilo zdaj domnevno uničeno gradivo, puščeno PK Ilirija, v resnici oddano v arhiv... To kar sem doslej našel v Ilustriranem Slovencu, je bil le kolaž stavb gradbenika Miroslava Zupana na strani 60, ki pa res vsebuje tudi pročelje kopališča Ilirija. <ref name="Slovenec">{{navedi časopis |last1= |first1= |last2= |first2= | ISSN=1580-7967 |year=15.2.1931 |title=Ljubljanska gradbena družba gradi |journal=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca |volume=7 |issue=7 |pages=49-60 |publisher=Ljubljana : F. Kulovec |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-XWQWZFUW |accessdate= |cobiss=1097728350 }}</ref> == References == {{tl|sklici}}{{tl|navedi disertacijo}} 8w2pc5fkf046mnw9ygtggyzdwelfbg0 2 590815 6721438 6718250 2026-07-29T10:58:01Z MaksiKavsek 244409 /* 2. Jezikovno-etnična konstanta */ dp 6721438 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''Etnogenéza [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju [[Alpe|alpsko]]-[[Jadransko morje|jadranske]] regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Njena genetska raznolikost je verjetno posledica številnih zgodovinskih selitev in stikov med različnimi populacijami na tem območju. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji. Genetska razlika med italijanskim prostorom in slovensko Primorsko, tj. stik romanskega in slovanskega sveta, se kaže tudi v domačih genetskih raziskavah.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi indoevropskimi selitvami. Na današnjo genetsko podobo so vplivali tudi poznejše migracije in stiki med različnimi evropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta vzorec se genetsko ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva. K njeni razširjenosti so skozi zgodovino prispevale tudi dolgotrajne pomorske povezave in migracije med različnimi območji Sredozemlja.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Ta naj bi že kazal narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so pisali, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil šele pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === Pri etnogenezi Slovencev je pomembno upoštevati, da Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bil že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti).{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> Te so postopoma asimilirali.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem ''panonski Slovenci'',<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa ''panonski Slověni''.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (''Slovenijeh'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili Osmani in [[turški vpadi|njihovi vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'').<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga razširili takmajšnjim prebivalcem, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''slovinski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede te problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim Slovenec na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> Leta 1814 je Janez Nepomuk Primic napisal ''Novi némshko-slovénshki bukvar'', v katerem je razumel pod Slovenijo ali Slovensko deželo (''Slovenien, Slovensko, Slovénſka semlja'') Kranjsko ter slovenske oziroma vindske dele Koroške in Štajerske (''die Slovenischen (Windischen) Theile von Kärnten und Steyermark'').Janez Nepomuk Primic se je spraševal, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''.<ref>{{cite book |last=Primic |first=Janez Nepomuk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14Y4BPTK |title=Novi némshko-slovénshki bukvar |publisher=Joseph Miller |year=1814 |place=Gradec |pages=122 |language=sl, de |cobiss=86004736}}</ref> Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovinci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,<ref>prim. npr.: {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1909|title=Književna poročila. Klaić Vjekoslav dr. prof.: ''Antonii Vramecz, Kronika''|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSGV96RB|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=slovenščina|volume=6|issue=1/2|pages=109–110}}</ref> s čimer se je literatura panonsko-slovenskih avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Teoretska podlaga === ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovenski izraz je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />'' medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je uporaba izraza, ki je izpričan kot '''''*slověninъ''','' postopoma zožila na prebivalce slovenskega etničnega prostora. Na slovenskem etničnem prostoru sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazuje [[Primož Trubar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Prva in starejša varianta neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref>{{cite book |last=Gutsman |first=Ožbalt |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |place=Celovec |page=284 |language=de, sl |cobiss=13950727}}</ref> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar je mdr. opozoril Igor Grdina.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''Slovan''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''Beneški Slovenc.''<ref>[[Stane Granda|Granda]], [[Stane Granda|Stane]] (1999). ''[https://www.sistory.si/publication/45031 Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili]''. Ljubljana: Korenine. str. 526-7.</ref> Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''Slovenec''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acess-date=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}}'' iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}}'' Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}}'' === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}'' ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].''{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}'' V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}'' Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka''{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}}'' do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}'' Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}'' Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].''{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}'' Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526''{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}'' in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}'' Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}'' ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,''{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}'' na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«''{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}'' Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}'' Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je Antol Vramec poznal pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}'' Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}'' Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}'' Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}'' Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}'' [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajerska in prekmurska različica. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}'' Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}'' Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava''{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}'' »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}'' Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}'' Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.''{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}'' == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. 7z9i1plkcz2ufpg219q3okk1gv48t9n 10 590884 6721233 6519790 2026-07-28T13:59:03Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka AIN_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:FU|Fair use]] material is not permitted on Wikimedia Commons ([[:c:COM:CSD#F2|F2]]): surpasses [[:c:COM:TOO|threshold of originality]]. Odstranjevanje. 6721233 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|prikažipodatke države</noinclude>}}} | alias = Posamični nevtralni športnik | flag alias = Flag of the Individual Neutral Athletes at the 2024 Summer Olympics.svg | flag alias-univ = | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | altlink = {{{altlink|}}} | altvar = {{{altvar|}}} | var1 = univ | variant = {{{variant|}}} </noinclude> }}<noinclude></noinclude> 2opru9609053gvci1gzxfwe29kdn3e4 2 591420 6721239 6721080 2026-07-28T14:21:16Z MaksiKavsek 244409 /* Priimki in povezano */ 6721239 wikitext text/x-wiki === Geografija dežele Slovencev === * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233}} * {{navedi knjigo|author=Černe|year=1997|title=Priročni krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS d.d.|isbn=|cobiss=72111104|pages=|first=Andrej}} * {{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} * {{Cite book|author=Savnik|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1968–1980|first=Roman|last2=Planina|first2=France|last3=Šifrer|first3=Živko|cobiss=18172417}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{Cite book|title=Krajevni repertorij za Slovenijo|publisher=Naslovni oddelek Anončnega in informačnega zavoda, D. Beseljak & Drug|location=Ljubljana|year=1922|cobiss=94341632|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/24001-25000/24792/krajevni_repertorij_za_Slovenijo.pdf}} * {{cite book |last1=Kopitar |first1=Jernej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO |title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner |last2=Woltersdorf |first2=Ernst Gabriel |publisher=Camesinaschen Buchhandlung |year=1812 |location=Dunaj |language=de |cobiss=85974016}} * {{Navedi knjigo |last=Kindermann |first=Joseph Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51 |title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie |publisher=Franz Xav. Miller |year=1798 |location=Gradec}} * [[:Slika:Ortsverzeichnis Kärnten 1860, zweisprachig, Digitalisat (c) Bojan Schnabl.pdf|Alphabetisches Verzeichniß sämmtlicher Orte im Herzogthume Kärnten mit Bezeichnung ihrer Eigenschaft, Angabe der Häuser- und Seelen-Zahl, dann mit der Darstellung ihrer Einreihung in katastral- und Ortsgemeinden, Pfarr-Sprengel, Bezirks-Aemter und Untersuchungs-Gerichte]], Celovec 1860. * {{Cite book|title=Specialni krajevni repertorij za Štajersko|publisher=C. kr. dvorna in državna tiskarna|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666305|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Kärnten|publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666049|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34885/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Korotan.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Krain|publisher=Deutschösterreichische Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1919|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34884/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Carniola.pdf}} * {{Cite book|title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 6, Krain|publisher=K.k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=491125|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34847/TN-218291_v07abby.pdf}} *{{Cite book|title=Orts-Repertorium des Herzogthums Krain. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission|publisher=I. v. Kleinmayr & F. Bamberg|location=Ljubljana|year=1874|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf}} *{{Cite book|author=Andrejka|title=Splošni pregled Dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma|publisher=Kraljevska banska uprava Dravske banovine|location=Ljubljana|year=1939|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/4001-5000/4768/Splosni_pregled_Dravske_banovine_1939.pdf|first=Rudolf|cobiss=17593857}} *{{Cite book|title=Gemeindelexikon von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900|publisher=K. K. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=655949|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/26001-27000/26801/GEMEINDELEXIKON_VON_KRAIN_1900.pdf}} * https://sistory5.sistory.si/search?su=popis%20prebivalstva&me=Krajevni%20leksikoni === Drugo === * {{Cite book|author=Ivanič|title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|first=Martin, ur.|cobiss=257461504}} === Zgodovina, etnologija, domoznanstvo, kronologija === * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2007 |location=Ljubljana |cobiss=234826496}} * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT |title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758) |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=262477056}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=39058944}} * {{cite book |last1=Cvirn |first1=Janez |title=Ilustrirana zgodovina Slovencev |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Ivanič |first3=Martin |last4=Longyka |first4=Igor |last5=Prunk |first5=Janko |last6=Simoniti |first6=Vasko |last7=Štih |first7=Peter |publisher=Mladinska knjiga |year=2003 |location=Ljubljana |language= |cobiss=124887808}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |publisher=Cembridge University |year=2001 |isbn=978-1-139-42888-0 |authorlink=Florin Curta}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ |title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700) |publisher=Routledge |year=2020 |isbn=978-0-203-70125-6 |location=London |doi=10.4324/9780203701256}} * {{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |location=Ljubljana |cobiss=11498497}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |last2=Snoj |first2=Marko |last3=Kotar |first3=Jernej |last4=Golec |first4=Boris idr. |publisher=ZRC SAZU |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=106174467}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR |title=Slovenija in Slovenci |publisher=Slovenska straža |year=1940 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book |title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini |last5=Granda |first5=Stane |last6=Grdina |first6=Igor |last7=Höfler |first7=Janez |publisher=Družina |year=2025 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |location=Ljubljana |cobiss=254372867}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{Cite book |author=Grivec |title=Slovenski knez Kocelj |publisher=Jugoslovanska knjigarna |location=Ljubljana |year=1938 |first=Franc |cobiss=103157248 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTYHVRUG}} * Grdina, Igor (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje«".] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 121-124. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana: Študentska založba. * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |last3=Granda |first3=Stane |last4=Müller |first4=Jakob |last5=Snoj |first5=Marko |last6=Torkar |first6=Silvo |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo |title=Proti nezgodovini |publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo |year=2014a |editor-last=Grdina |editor-first=Igor |location=Ljubljana |cobiss=272910336}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20748 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1914 |volume=3 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |date= |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |pages=135–140 |language=sl |volume=44 |issue=1/2 |cobiss=298468608}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://sistory.si/publication/38498 |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |year=2009 |location=Ljubljana |cobiss=245213440}} * {{cite book |last=Jambrešič |first=Andrija |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lexicon_latinum_interpretatione_Illyrica,_germanica_et_hungarica_locuples_-_Andrija_Jambre%C5%A1i%C4%87,_Franjo_Su%C5%A1nik_(1742.).pdf |title=Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples |publisher=Typis academicis Societatis Jesu, per Adalbertum Wilh. Wesseli |year=1742 |place=Zagrabiae |cobiss=50096640}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/843/1238/12527 |title=Slovenski kraji spomina |publisher=FF UL |year=2025 |place=Ljubljana |pages=339–462 |language=sl |chapter=O slovenskem narodu : protokol stoletne razprave |cobiss=260903683}} * {{cite journal |last=Juvan Kmetec |first=Andreja |year=2003 |title=Charles Nodier in Ilirija |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/ |journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino |language=sl |volume=51 |issue=2 |pages=179–196 |cobiss=512364671}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=1/2 |pages=88–116}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2020 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=74 |issue=1/2 |pages=38–95}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2021 |title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY |journal=Stati inu obstati |language=sl |volume=33 |issue=17 |pages=13–46 |cobiss=75210499}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2024 |title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=428–461 |cobiss=216015363}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2026 |title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja |url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja |journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja |language=sl |pages=45–89 |doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1906 |volume=II |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1911 |volume=III |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1915 |volume=IV |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1928 |editor-last=Kos |editor-first=Milko |volume=V |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |last2=Stergar |first2=Rok |publisher=Sophia |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{Navedi knjigo |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov. |last=Korun |first=Borut, ur. |publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=263262208}} * {{Cite book |author=Korun |first=Borut |title=Slovenci: naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kurelac |first=Fran |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y |title=Recimo koju |publisher=Slova Prettnerova |year=1860 |location=Karlovac |language=hr}} * {{Cite book |author=Krnel-Umek |first=Duša |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |author2=Vianello |first2=Tullio |author3=Valentinčič |first3=Maša |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1993 |location=Ljubljana |cobiss=35253504}} * {{Cite book |author=Lapajne |title=Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev |publisher=I. Lapajne |location=Ljubljana |year=1884 |first=Ivan |cobiss=657153 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBTG3XW}} * {{cite book |last=Miklošič |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV |title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen |publisher=W. Braumüller |year=1874 |location=Dunaj |language=de, cu |cobiss=70201856}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{Cite book |author=Orožen |title=Celska kronika |publisher=J. Jeretin |location=Celje |year=1854 |first=Ignacij |cobiss=30380289 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0IR7V0ZY}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM85XTOZ |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=F. V. Lavant. Ordinariates |year=1875 |volume=1 |place=Maribor |language=de |cobiss=30011393}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52MQ0B9X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1877 |volume=2 |place=Maribor |language=de, la |cobiss=30012929}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UK4JXIUC |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1880 |volume=3 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30013441}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLXJ837X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1884 |volume=5 |place=Graz |language=de |cobiss=30015489}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8NPERIN |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1887 |volume=6 |place=Maribor |language=de |cobiss=30015745}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q4GNGSX9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1889 |volume=7 |place=Maribor |language=de |cobiss=30016257}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHNL7DT9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1893 |volume=8 |place=Maribor |language=de |cobiss=30017281}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |date= |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |pages=295-310 |language=sl |volume=36 |issue=4}} * {{cite book |last=Pivec Stele |first=Melita |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712 |title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique |publisher=Bossard |year=1930 |location=Pariz |language=fr |cobiss=62960128}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |date= |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |pages=315–361 |language=sl |volume=42 |issue=3 |cobiss=14696448}} * {{Cite journal |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1893 |location=Dunaj |cobiss=5088440}} * {{cite book |last=Šešelj |first=Vojislav |url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf |title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације |publisher=Српска радикална странка |year=2010 |isbn=978-86-7886-025-6 |edition=4. izd. |location=Београд |language=sr |cobiss=176020236}} * {{cite book |last=Šanda |first=Dragan |title=Slovencem |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2016 |location=Maribor |language=sl |cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM |title=Die Slovenen |publisher=K. Prochaska |year=1881 |location=Wien; Teschen |language=de |cobiss=1157}} * {{Navedi knjigo |last=Šiško |first=Andrej |title=Anton Vramec in Slovenci |last2=Krnel-Umek |first2=Duša |last3=Premk |first3=Francka |publisher=Lipa |year=2014 |location=Maribor |cobiss=274332928}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2021 |place=Maribor |language=slovenščina |cobiss=72648195}} * {{cite book |last1=Šterbenc Svetina |first1=Barbara |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG |title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc |last2=Godeša |first2=Matija |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=269259520}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |last3=Vodopivec |first3=Peter |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}} * {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book |last=Trdina |first=Janez |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Matica slovenska |year=1866 |location=Ljubljana |cobiss=31243777}} * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek) |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}} * {{cite book |last=Vodopivec |first=Peter |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://sistory.si/publication/35191 |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |publisher=Cankarjeva založba |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=hr|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo |last=Vramec |first=Antol |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD |title=Kronika |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |publisher=Kremayr & Scheriau |year=1987 |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * Wolfram, Herwig (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. * {{Cite book |last=Zajc |first=Marko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=230250240}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |year=2014 |location=Ljubljana |cobiss=797815}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW |title=Prva koncepcija slovenske zgodovine |publisher=[s. n.] |year=1939 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=96849152}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO |title=O slovenskem narodnem vprašanju |publisher=Slovenska matica |year=1990 |location=Ljubljana |cobiss=21199360}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2010 |editor-last1=Krajnc-Vrečko |editor-first1=Fanika |volume=6 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament 1582 |doi=10.32320/978-961-270-041-6 |editor-last2=Vinkler |editor-first2=Jonatan}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2014 |editor-last=Krajnc-Vrečko |editor-first=Fanika |volume=7 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament II 1582 |doi=10.32320/978-961-270-212-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2012 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=8 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557); En regišter, ena kratka postila (1558) |doi=10.32320/978-961-270-142-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vinkler |editor-first1=Jonatan |volume=9 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Hišna postila (1595) |doi=10.32320/978-961-270-233-5 |editor-last2=Šetinc |editor-first2=Maja |editor-last3=Javornik |editor-first3=Blaž}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vrečko |editor-first1=Edvard |volume=10 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Pisma |doi=10.32320/978-961-270-230-4 |editor-last2=Krajnc-Vrečko |editor-first2=Fanika}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2011 |editor-last=Vrečko |editor-first=Edvard |volume=11 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Nemški spisi 1550–1581 |doi=10.32320/978-961-270-098-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2017 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=12 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555); Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (1557) |doi=10.32320/978-961-270-269-4}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=13 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560; Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561; Svetiga Paula lystuvi 1567 |doi=10.32320/978-961-270-294-6}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=14 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Noviga testamenta pusledni deil 1577 |doi=10.32320/978-961-270-299-1}} === Rodoslovje === * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{Cite journal|author=Hohkraut|first=Matej|year=2020|title=Rodoslovni eSlovar|journal=Drevesa: bilten slovenskih rodoslovcev|volume=25|issue=71|pages=53}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov: kako izdelati družinski rodovnik|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} === Priimki in povezano === * {{cite journal|last=Andrejka|first=Rudolf|year=1939|title=Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini|journal=Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo|language=sl|volume=20|pages=310–332|cobiss=2151478}} * {{cite book|last=Bezlaj|first=France|year=1956–1961|title=Slovenska vodna imena I–II|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=1763585}} * {{cite book|year=1974|title=Začasni slovar slovenskih priimkov|location=Ljubljana|publisher=SAZU|language=sl|editor=Bezlaj, France|url=https://www.hawlina.com/Reference/ZSSP.pdf|cobiss=18772737}} * {{cite journal |last=Blaznik |first=Pavle |year=2018 |title=Priimek Rant v območju Loškega gospostva v letih 1500–1714 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PC3PAQV |journal=Loški razgledi |language=sl |issue=65 |pages=79–82 |cobiss=13127583}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|year=2004|title=Cognomi triestini: origini, storia, etimologia|location=Trst|language=it|publisher=Lint|cobiss=9937713}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|title=I cognomi triestini e goriziani : origini, storia, etimologia dall'Istria al Basso Friuli|year=2013|publisher=Lint|location=Trst|language=it|cobiss=6891500}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1951|title=Pogled v slovensko onomastiko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVZC43N8|journal=SRL|language=sl|volume=4|issue=1–2|pages=77–86|cobiss=2151734}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1963|title=O nastanku, razvoju in pomenu priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QKMIAOTP|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=8|issue=6|pages=174–177|cobiss=14582061}} * {{cite book|last=Burić|first=Antun|year=1983|title=Povijesna antroponimija Gorskog kotara|location=Rijeka|language=hr|cobiss=1374985|url=https://books.google.si/books/about/Povijesna_antroponimija_Gorskog_kotara_u.html?id=4EEZAAAAMAAJ&redir_esc=y}} * {{cite journal|last=Čop|first=Dušan|year=1975|title=Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in vzhodnem Tirolskem|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=5|pages=21–33}} * {{cite book|last=Dapit|first=Roberto|year=2001|title=Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre|location=Lusevera|language=it|publisher=Comune}} * {{cite journal|last=Debeljak|first=Anton|year=1946|title=Živalski priimki v Slovencih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAXKLGXL|journal=Lovec|language=sl|volume=29|issue=1|page=4–11}} * {{cite book|last1=Feinig|first1=Anton|last2=Feinig|first2=Tatjana|title=Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen|year=2015|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|language=de, sl|cobiss=38290477}} * {{cite book |last=Frančić |first=Anđela |title=Međimurska prezimena |publisher=Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje |place=Zagreb |year=2002 |cobiss=22776621 |language=hr}} * {{cite book|last=Gašperšič|first=Jože|title=Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja|publisher=Občina|place=Radovljica|year=1998|cobiss=72215808|language=slovenščina}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2009 |title=Trubar ali Trobar? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVT9HCEH |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=15 |issue=1/2 |pages=43–62}} * {{cite journal|last=Goričar|first=Maks|year=1939|title=Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci|url=https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_12_1939_goricar_doneski.pdf|journal=Etnolog|language=sl|volume=12|pages=82–122}} * {{Navedi splet|url=https://earth.google.com/web/@46.09806403,15.1474333,203.31511553a,24784.00799154d,35y,0h,0t,0r/data=CgRCAggBMikKJwolCiExMjVwR19aZDFyUEUzZ294T2RJZi0zV1l6WE9yc2pxdlkgAToDCgEwQgIIAEoICKSCkLYDEAE|title=Interaktivni atlas domačij in ledinskih imen na področju Zidanega Mosta|date=2024|accessdate=2026-03-30|publisher=Google Earth|last=Hohkraut|first=Matej}} * {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=1992|title=Starejši priimki v vitanjski okolici|url=https://www.sistory.si/publication/9074|journal=ČZN|language=sl|volume=28|issue=2|pages=255–268}} * {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1937|title=Neke kajkavske (slovenačke i hrv.-kajkavske) jezičke pojave, naročito u prezimenima|url=https://dais.sanu.ac.rs/handle/123456789/5374|journal=Južnoslovenski filolog|language=sh|volume=16|pages=99–143}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1974|title=O priimku Čop|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOQ12L5E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=19|issue=4|pages=137|cobiss=8098349}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Od kod izvira priimek Broz?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TWS30P3G|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=31|issue=1|pages=24–25|cobiss=18136877}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Slovenski priimek Sovrè|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VDCDS73E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=21|issue=5|pages=172–173|cobiss=8051501}} * {{Cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Tavčar v statistični luči|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V0MT60Z|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=20|issue=6|pages=167–168|cobiss=8051245}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Škerlj v sestavi današnjih slovenkih priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJ25S9V|journal=Linguistica|language=sl|volume=15|pages=73–78|cobiss=8052269}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Vprašanje naglaševanja priimkov v slovenščini|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=6|pages=217–240}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Od kod priimek Pezdirc?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HP9ASDHK|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=22|pages=119–120|cobiss=8100653}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CHO1N3S1|journal=Slavistična revija|language=sl|volume=25|pages=5–25}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Vprašanje priimkov na -man v slovenščini|journal=Papers in Slavic Philology|language=en|volume=1|pages=146–156}} * {{cite journal |last=Jakopin |first=Franc |year=1977 |title=Od kod priimek Pezdirc? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HP9ASDHK |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=22 |issue=4 |pages=119–120}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1984|title=Osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stoletje|journal=Zbornik predavanj 20. SSJLK|language=sl|pages=275–284|cobiss=62003298}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|date=1995|title=Od kod priimek Žele?|journal=Nedeljski dnevnik|language=sl|volume=34|pages=7|cobiss=11921709}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=2001|title=Od kod je priimek Krpan?|journal=Bloški korak: glasilo občine Bloke|language=sl|volume=2|issue=4|pages=17|cobiss=16944482}} * {{cite thesis|last=Jakopin|first=Primož|title=Entropija priimkov in imen v Sloveniji|type=magistrsko delo|year=1981|publisher=[P. Jakopin]|location=Zagreb|language=sl|cobiss=12168281|url=https://www.jakopin.net/primoz/magisterij/Magisterij_Primoz_Jakopin.pdf}} * {{cite journal|last=Jurančič|first=Janko|year=1977|title=O priimkih pri južnih Slovanih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZ6EX8X3|journal=SRL|language=sl|volume=25|pages=27–39|cobiss=15315501}} * {{Cite book|author=Keber|title=Leksikon priimkov|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2021|first=Janez|cobiss=86508035}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|year=2006|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si? Kako se pišeš? : raziskava krstnih knjig I.–VII. župnije Slavina 1631–1878|location=Slavina|language=sl|publisher=Kulturno društvo Kernel|cobiss=229232128}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si prišla? Kako si se pisala? : poročne knjige župnije Slavina|year=2025|publisher=Kulturno društvo Kernel|location=Slavina|language=sl|cobiss=241122563}} * {{cite journal |last=Kos |first=Franc |year=1893 |title=Črtice o priímkih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXTN7DPD |journal=Ljubljanski zvon |language=sl |volume=13 |issue=3 |cobiss=30001665}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1904|title=Nekaj o naših imenih (Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGY1DQM|journal=Dom in svet|language=sl|volume=17|issue=9|cobiss=31722241}} * {{cite article|last=Koštial|first=Ivan|title=Rodbinski priimki na Slovenskem (Napravljeni iz krajepisnih imen)|journal=Dom in svet (Ljubljana)|volume=18|issue=2|year=1905|language=sl|cobiss=31722241|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZN6XZ8Y}} * {{Cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1906|title=Rodbinski priimki iz rastlinskih imen|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BG7JM07S|journal=Dom in svet|language=Slovene|location=Ljubljana|volume=19|issue=8}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1927|title=O naših priimkih|url=https://sl.wikisource.org/wiki/O_na%C5%A1ih_priimkih|journal=Mladika|language=sl|volume=8}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 1, Občina Bilčovs |publisher=Mohorjeva družba |place=Celovec |year=1992 |cobiss=206139 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 2, Občina Kotmara vas |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=1993 |cobiss=790332 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 3, Občina Bistrica v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1995 |cobiss=1306172 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 4, Občina Rožek |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1996 |cobiss=72069 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 5, Občina Št. Jakob v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=1997 |cobiss=5413197 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Opetnik |first2=Franc |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 6, Župnija Šmihel pri Pliberku |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1999 |cobiss=7422285 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Krištof |first2=Janko |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 7, Občina in župnija Šmarjeta v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2001 |cobiss=13583419 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Čertov |first2=Christina |last3=Kropivnik |first3=Franci |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 8, Občina Sele |publisher=Mohorjeva |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=2002 |cobiss=977364 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 9, Župniji Globasnica in Šteben |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2004 |cobiss=215653888 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Tolmajer |first2=Nužej |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 10, Župnije Radiše, Golšovo in Podgrad |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2006 |cobiss=7876660 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Korpitsch |first2=Peter |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 11, Župniji Žitara vas in Št. Lipš |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2007 |cobiss=230665728 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 12, Spodnja Zila |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=238938624 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 13, Župnija Pliberk in okolica |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=242433024 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Triessnig |first2=Simon |title=Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 14, Pražupnija Marija na Zilji |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2009 |cobiss=248179456 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 15, Tržna občina Železna Kapla |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2011 |cobiss=257061632 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Geschichte der Häuser der Marktgemeinde Rosegg/Rožek |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2022 |cobiss=132856067 |language=sl, de}} * {{cite book|last=Kronsteiner|first=Otto|title=Die alpenslawischen Personennamen|year=1975|publisher=Österreichische Gesellschaft für Namenforschung|location=Dunaj|language=de|cobiss=66974209}} * {{cite book|last=Lenarčič|first=Simon|title=Imam ime!: slovar imen, ki so v rabi med Slovenci: več kot 7000 gesel, 8000 opisov, 20000 imen|year=2015|publisher=S. Lenarčič|location=Ješovec pri Kozjem|language=sl|cobiss=281422592}} * {{Navedi splet |last=Lenarčič |first=Simon |date=2022 |title=Odziv na pisanje Marko Snoja v reviji Slovenski jezik |url=https://www.popravopis.si/odziv_slovenski_priimki.html |website=www.popravopis.si}} * {{cite journal|last=Maček|first=Janko|year=1936|title=Prebivalstvo mesta Ljubljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW5D8N2W|journal=Kronika slovenskih mest|language=sl|pages=160–163, 218–223|cobiss=4689155}} * {{cite book|last=Makovec|first=Juš|year=1987|title=Korenine. Priimki na Murskem polju (1669–1900)|location=Murska Sobota|language=sl|publisher=Pomurska založba|cobiss=722434|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORGQAAEL}} * {{cite book|last=Malnar|first=Slavko|title=Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća : 1498.-1997|publisher=Matica hrvatska, Ogranak|place=Čabar|year=2010|cobiss=32019245|language=hrvaščina}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki: njih izvor in pomen. 1, Primorska|year=2020|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=10747372}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki : njih izvor in pomen. 2, Gorenjska|publisher=Družinska drevesa|place=Koper|year=2024|cobiss=208901123|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1982|title=Slovenski priimki na zahodni meji|location=Trst|language=sl|cobiss=19913985}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1994|title=Il “Libro di perticationi” del Notaro Giusto Ravizza (1525)|location=Trst|language=it, la|publisher=Devin|cobiss=44584960}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=1300 primorskih priimkov|publisher=Mladika|place=Trst|year=2004|cobiss=2073068|language=sl}} * {{cite journal |last=Merku |first=Pavle |year=2008 |title=Priimek Vram |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR4NOG2U |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=14 |issue=1 |pages=167–168}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste|publisher=Deputazione della storia patria per la Venezia Giulia|place=Trieste|year=2013|cobiss=5829100|language=it, la}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|year=1927|title=Die Bildung der slavischen Personen- und Ortsnamen|location=Heidelberg|language=de|cobiss=62425954|publisher=C. Winters Univesitätsbuchhandlung}} * {{cite journal |last= |first= |year=1959 |title=Moritz Zmuegg |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YUCRIGCQ |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=5 |issue=1 |page=28}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|year=1988|title=Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in širši okolici|location=Ravne na Koroškem|language=sl|publisher=Kulturna skupnost Ravne na Koroškem|cobiss=6724864}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|title=Krajevna in domača imena v Mežiški dolini|year=2001|publisher=ČZP Voranc|location=Ravne na Koroškem|language=sl|cobiss=46457089}} * {{cite book|last=Ocvirk|first=Matej|title=Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah|year=2015|publisher=M. Ocvirk|location=Teharje|language=sl|cobiss=278509824}} * {{cite thesis|last=Petek|first=Nina|title=Črnjanski rokopis - jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve|type=diplomsko delo|year=2012|publisher=[N. Petek]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=48278882|url=https://www.slov.si/dipl/petek_nina.pdf|pages=43-504}} * {{cite web|title=Slovenska hišna imena|website=SHI|url=https://www.hisnaimena.si/|access-date=28. marec 2026|language=sl|first=Veronika|last=Perko}} * {{cite book|last=Peršolja|first=Jasna Majda|year=2009|title=Rodiški rodovi|location=Sežana|language=sl|publisher=Kulturno društvo Vilenica|cobiss=246316544}} * {{cite journal |last=Ramovš |first=Fran |year=1975 |title=Od kod rodbinsko ime slovenskih Kraigherjev? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUFSJK1P |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=21 |issue=1 |pages=17–19 |cobiss=18137133}} * {{cite journal|last=Simonič|first=Ivan|year=1934|title=Migracije na Kočevskem v luči priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHKKX93F|journal=Etnolog|language=sl|volume=7|pages=107–138|cobiss=239440640}} * {{cite journal |last=Smolej |first=Viktor |year=1980 |title=Kugy, dežej, Smolle ipd. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1BCJKVB |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=25 |issue=4/5 |pages=150–151 |cobiss=243814656}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2002 |title=Slovenski priimki na -goj |url=https://hrcak.srce.hr/file/266002 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=11 |pages=203–210 |cobiss=21919021}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2003–2004 |title=Slovenski priimki iz biblijskega imena Šimeon |url=https://hrcak.srce.hr/file/36653 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=12–13 |pages=449–454 |cobiss=26858285}} * {{cite book|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2021 |title=O priimku Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8ZZI2IN |journal=Slavia Centralis |language=sl |volume=14 |issue=2 |page=9 |cobiss=82084867}} * {{cite article|last=Snoj|first=Marko|title=O slovenskih priimkih enkrat za trikrat|journal=Slovenski jezik|volume=14|year=2022|pages=235–252|language=sl|cobiss=135803139|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KER801F1}} * {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=15–17 |language=sl |chapter=O priimku Bohorič |doi=10.3986/9789612680855_01 |cobiss=108648963}} * {{cite book|last=Stres|first=Peter|title=Priimki v Brdih: izvor in razvoj do 1. svetovne vojne|year=2005|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=223731200}} * {{cite journal|last=Šimonić|first=Mate|year=1973|title=Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena|url=https://www.sistory.si/publication/7384|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=hr|volume=5|pages=14–46|cobiss=80386817}} * {{cite book|last=Šimunović|first=Petar|title=Hrvatska prezimena : podrijetlo, značenje, rasprostranjenost|publisher=Golden marketing|place=Zagreb|year=1995|cobiss=38027777|language=hrvaščina}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1981|title=Slovenski priimki na -en|journal=Četrta jugoslovanska onomastična konferenca|language=sl|pages=507–518|cobiss=33525346}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1982|title=Južnoslovanski priimki s pripono -(j)ava|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=10|pages=239–246|cobiss=33526370}} * {{cite journal |last=Šivic-Dular |first=Alenka |year=1984 |title=Od kod priimek Tulščak? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TWE80RS |journal=Slavistična revija |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=288–291 |cobiss=33486178}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1985|title=Slovenski priimki na -et in -ent|journal=Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomastičke konferencije|language=hr|pages=167–177|cobiss=33527394}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Kalski priimki do začetka 20. stoletja: (Kal nad Hrastnikom)|year=2023|publisher=[B. Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=147555331}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Šmohorski priimki do začetka 20. stoletja: raziskava|year=2024|publisher=[Bojan Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=189700611}} * {{cite web|title=Rodoslovje.com|website=Rodoslovje.com|url=https://www.rodoslovje.com/|access-date=28. marec 2026|language=sl|editor=Toplišek, Janez}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini|journal=Razprave|language=sl|volume=15|pages=125–136|cobiss=62953728}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=To in ono o priimku Švarckobler|journal=Delo|language=slovenščina|volume=38|issue=117|pages=16|cobiss=5347890}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=1998|title=Odmevi: o priimku Čufer/Čufar|url=https://sistory.si/publication/9032|journal=Drevesa|language=sl|volume=5|issue=1–2|pages=41|cobiss=7066157}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2000|title=K slovenskim priimkom na -ar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR5OO2NP|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|issue=6|pages=209–211|cobiss=17172013}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2002|title=Priimki na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWOLL7B3|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=8|issue=2|pages=71–79|cobiss=20517933}} * {{cite thesis|last=Torkar|first=Silvo|title=Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske|type=magistrsko delo|year=2003|place=Ljubljana|cobiss=25733474|language=slovenščina}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2004|title=Dediščina predkrščanskih slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen v priimkih in zemljepisnih imenih s posebnim ozirom na slovenski zahod|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2004-02-4.pdf|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=11|issue=2/4|pages=4–12|cobiss=238760448}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2003|title=Bizjaki|journal=Brecljev zbornik|language=slovenščina|pages=133–140|cobiss=21067565}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2006|title=Košanski (proto)priimki leta 1498 in priimek Kette|journal=Dolnja Košana in okolica|language=slovenščina|pages=147–152|cobiss=25245229}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2008|title=Priimek Kumperščak|url=https://sistory.si/publication/9036|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=15|issue=2|pages=33|cobiss=27999277}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=2009|title=Značilni pograjski in na Pograjskem razširjeni priimki|url=https://sistory.si/publication/9037|journal=Drevesa|language=sl|volume=16|issue=2|pages=4–8|cobiss=31073069}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2011|title=Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTZIAQ6R|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=17|issue=2|pages=69–75|cobiss=33604909}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2012|title=Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNHAFQJA|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=18|issue=1|pages=89–97|cobiss=34562093}} * {{cite book |last=Torkar |first=Silvo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634 |title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske |year=2020 |publisher=Založba ZRC |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=23420931}} * {{Navedi časopis|last=Torkar|first=Silvo|title=Ocena knjige Leksikon priimkov|url=https://srl.si/ojs/srl/article/view/4041/3540|journal=Slavistična revija|volume=22|issue=3|pages=411–420|date=2022}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|year=1981–1996|title=Hišna imena in priimki v Sovodenjski občini|location=Čedad|language=sl|publisher=Dom}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|title=Slovenski priimki v občini Garmak|year=1981–1984|publisher=Dom|location=Čedad|language=sl}} * {{cite web|title=FamilySearch Surnames|website=FamilySearch|url=https://www.familysearch.org/en/surname|access-date=28. marec 2026|language=en}} * {{cite web|title=Forebears Surnames Database|website=Forebears.io|url=https://forebears.io/surnames|access-date=28. marec 2026}} === Slovenska književnost, literatura, slovstvo === * {{Cite book|author=Ahačič|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2024|first=Kozma|cobiss=191856643}} * {{cite book|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}} * {{Cite book|author=Dalmatin|title=Biblia|publisher=Hans Kraffts Erben|location=Wittenberg|year=1584|first=Jurij|cobiss=34268160|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NAJPUXS}} * {{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}} === Jezikoslovje & slovaropisje === * {{Cite book|author=Bohorič|title=Arcticae horulae succisivae|publisher=Haeredes Iohannis Cratonis|location=Witebergae|year=1584|first=Adam|cobiss=71886080|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6OI77TYR}} * {{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}} * {{Cite book|author=Habdelič|title=Dictionar ili réchi szlovenszke z vexega ukup zebrane i red postaulyene...na pomoch napredka u diachkom navuku skolneh mladenczeu horvatszkoga i szlovenszkoga naroda|year=1670|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dictionar_ili_re%C4%8Di_slovenske_-_Juraj_Habdeli%C4%87_(1670.).pdf|first=Jurij|publisher=Widmanstadiuſſa|location=Gradec}} * {{Cite book|author=Kopitar|title=Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|year=1808|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHA8ZZD1|first=Jernej|publisher=Wilhelm Heinrich Korn|location=Ljubljana|cobiss=36724992}} * {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLZFZIH4 |title=Slovenski pravopis |publisher=C. kr. založba šolskih knjig |year=1899 |language=sl |cobiss=37828609}} * Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU. * {{Cite book|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf}} * Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} jwpy4yjtlr70x3u1lobm89jdkqalkk8 0 597015 6721409 6699659 2026-07-29T09:31:21Z Ljuba24b 92351 np 6721409 wikitext text/x-wiki [[Image:Map of Sunda and Sahul.svg|300px|thumb|Zemljevid Sahula in Sunde]] Geološko je '''Sundska polica''' (/ˈsʌndə/) jugovzhodni podaljšek [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]] celinske jugovzhodne Azije. Med večje kopenske mase na polici spadajo indonezijski otoki [[Bali]], [[Borneo]], [[Java]], [[Madura]] in [[Sumatra]] ter njihovi okoliški manjši otoki.<ref>Zvi Ben-Avraham, "Structural framework of the Sunda Shelf and vicinity" ''Structural Geology'' (January 1973) [http://hdl.handle.net/1912/1265 abstract]; {{cite book |last=Monk |first=K.A. |author2=Fretes, Y. |author3=Reksodiharjo-Lilley, G. |title=The Ecology of Nusa Tenggara and Maluku |publisher=Periplus Editions Ltd. |year=1996 |pages=10|location=Hong Kong |isbn=962-593-076-0}}</ref> Pokriva površino približno 1,85 milijona km².<ref name="Bemmelen, R.W. 1949">va Bemmelen, R.W. (1949). ''The Geology of Indonesia.'' Vol. IA'': General Geology of Indonesia and Adjacent Archipelagoes.'' Matinus Nithoff, The Hague, 723 pp.</ref> Globina morja nad polici redko presega 50 metrov, obsežna območja pa so manjša od 20 metrov, kar povzroča močno trenje ob dnu in močno trenje plimovanja.<ref name="EcoSeas1">{{cite book |last=Tomascik |first=T |author2=Mah, J.A. |author3=Nontji, A. |author4=Moosa, M.K. |title=The Ecology of the Indonesian Seas – Part One |url=https://archive.org/details/ecologyofindones0000unse |publisher=Periplus Editions Ltd. |year=1996 |location=Hong Kong |pages=[https://archive.org/details/ecologyofindones0000unse/page/74 74]|isbn=962-593-078-7}}</ref> Strmi podmorski gradienti ločujejo Sundsko polico od [[Filipini|Filipinov]], [[Sulavezi]]ja in [[Mali Sundski otoki|Malih Sundskih otokov]] (brez Balija). == Definicija == Biogeografsko je [[Sundaland]] izraz za regijo jugovzhodne Azije, ki obsega tista območja azijske celinske police, ki so bila izpostavljena med zadnjo ledeno dobo. Sundaland je vključeval Malajski polotok na azijski celini, pa tudi velike otoke Borneo, Javo in Sumatro ter njihove okoliške otoke. Isti strmi podvodni nakloni, ki označujejo vzhodno mejo Sundalanda, so biogeografsko opredeljeni z [[Wallaceova linija|Wallaceovo linijo]], ki jo je določil Alfred Russel Wallace in označuje vzhodno mejo azijske favne kopenskih sesalcev ter je meja med indomalajskim in avstralazijskim kraljestvom. Polica je nastala zaradi tisočletij vulkanske aktivnosti in erozije azijske celinske mase ter kopičenja in utrjevanja naplavin vzdolž robov, ko se je morska gladina dvigovala in padala.<ref name="Monk 1996 10">{{cite book |last=Monk |first=K.A. |author2=Fretes, Y. |author3=Reksodiharjo-Lilley, G. |title=The Ecology of Nusa Tenggara and Maluku |publisher=Periplus Editions Ltd. |year=1996 |pages=10|location=Hong Kong |isbn=962-593-076-0}}</ref> [[File:Sundaland-at-the-Last-Glacial-Maximum-showing-the-modern-distribution-of-land-in-dark.png|thumb|250px|Sundaland med zadnjim ledeniškim maksimumom]] Morje med otoki pokrivajo relativno stabilni starodavni [[peneplen]]i, za katere so značilne nizka seizmičnost, nizke izostatične gravitacijske anomalije in brez aktivnih vulkanov, z izjemo Sumatre, Jave in Balija, ki so sicer povezani s Sundsko polico, geološko pa pripadajo mlademu orogenemu sistemu Sunda Arc (tj. Sundskemu gorskemu sistemu). Med ledeniškimi obdobji se morska gladina zniža in velika območja Sundskega šelfa so izpostavljena kot močvirna ravnina. Dvig morske gladine med pulzom taline pred 14.600 do 14.300 leti pred sedanjostjo je bil kar 16 metrov v 300 letih.<ref>Till Hanebuth, Karl Stattegger and Pieter M. Grootes, "Rapid Flooding of the Sunda Shelf: A Late-Glacial Sea-Level Record", ''Science'' ''288'' 12 May 2000:1033–35.</ref> Sedanje morske gladine potopijo številne pleistocenske paleo rečne sisteme, ki so med zadnjim ledeniškim maksimumom pred 18.000 do 20.000 leti odcedili velik del Sundalanda.<ref>{{cite book |last=Tomascik |first=T |author2=Mah, J.A. |author3=Nontji, A. |author4=Moosa, M.K. |title=The Ecology of the Indonesian Seas – Part One |url=https://archive.org/details/ecologyofindones0000unse |publisher=Periplus Editions Ltd. |year=1996 |location=Hong Kong |pages=[https://archive.org/details/ecologyofindones0000unse/page/580 580]–581|isbn=962-593-078-7}}</ref> Vzhodno od Sundskega šelfa je Sahulski šelf. Ti dve regiji plitvih morij ločuje Wallacea, ki obsega Sulavezi in tisoče manjših otokov, ki sestavljajo [[Nusa Tenggara]] in [[Moluki]]. Znotraj Wallacee ležijo nekatera najgloblja morija na svetu, z globino do 7000 metrov. Wallaceo, ki poteka med Balijem in [[Lombok]]om ter Borneom in Sulavezijem, zaznamuje prehodno območje flore in favne, ki ga je prvi opisal Alfred Russel Wallace. Zapletena zgodovina nastajanja otokov na Sundski polici in spreminjajoče se kopenske povezave s celinsko jugovzhodno Azijo so povzročile visoko stopnjo endemizma in lokalnih diskontinuitet razširjenosti, o katerih so razpravljali v Sundalandu, biogeografski provinci, ki je nastala zaradi teh sprememb. Izpostavljenost Sundske police med evstatičnimi spremembami morske gladine vpliva na nihanje El Niña.<ref>Andrew B. G. Bush and Richard G. Fairbanks, "Exposing the Sunda shelf: Tropical responses to eustatic sea level change", ''Journal of Geophysical Research'' '''108''' (2003).</ref> W. Earle je leta 1845 prvi opisal splošne značilnosti Sundske in Sahulske police, ki ju je poimenoval ''Velika azijska plitvina'' oziroma ''Velika avstralska plitvina''.<ref>Earle, W. (1845). On the physical structure and arrangement of the Indonesian Archipelago. ''Journal of the Geographical Society of London'' 15: 358:365</ref> == Potopljeni rečni sistemi == [[File:SEA submerged River Systems.svg|thumb|Risba domnevnih obalnih linij v jugovzhodni Aziji in zdaj potopljenih rečnih sistemov. Ta risba predpostavlja morsko gladino −120 m v primerjavi z današnjim dnem. Ta gladina je bila dosežena približno 17.000 let pred današnjim dnem. Predpostavljene rečne struge temeljijo na površinskih konturah morskega dna na tem območju.]] Paleo rečni sistemi Sundske police so obsežni potopljeni rečni sistemi, ki podaljšujejo današnje rečne sisteme in jih je mogoče razlagati tako, da sledijo topografskim nižinam v smeri navzdol po pobočju. V najsušnejšem obdobju pleistocena (približno 17.000 let pred našim štetjem) so rečni sistemi Malaka, Siam in Sunda tvorili štiri različna porečja.<ref>{{cite journal |last=Voris |first=Harold K. |date=September 2000 |title=Maps of Pleistocene sea levels in Southeast Asia shorelines, river systems and time durations. |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-biogeography_2000-09_27_5/page/1152 |journal=Journal of Biogeography |publisher=Field Museum of Natural History, Chicago, Illinois, USA |volume=27 |issue= 5|pages=1153–1167 |doi=10.1046/j.1365-2699.2000.00489.x }} </ref> Rečni sistem Siam je sestavljen iz severnega in zahodnega rokava. Severni rokav podaljšuje reko Chao Phraya in odvaja vodo iz Tajskega zaliva. Zahodni krak, ki nastane iz nekaterih rek v osrednji Sumatri, teče skozi Singapurski preliv, preden se združi s severnim krakom in se izliva v estuarij in Južnokitajsko morje severno od otoka Severni Natuna. Rečni sistem Malajskega preliva nastane z združitvijo voda severovzhodne Sumatre in zahodnega Malajskega polotoka, ki se izlivajo v Andamansko morje. Rečni sistem Severne Sunde, znan tudi kot rečni sistem Velike Sunde ali rečni sistem Molengraaff, je bil poimenovan po nizozemskem biologu in geologu, ki je konec 19. stoletja veliko potoval po regiji in prvi predlagal obstoj tega rečnega sistema na podlagi svojih opazovanj na Borneu.<ref>{{cite book |last1=Molengraaff |first1=G. A. F. |last2=Hinde |first2=George Jennings |date=1902 |title=Borneo-expedition. Geological explorations in Central Borneo (1893–94) |url=https://archive.org/details/borneoexpeditionunse |pages=189–196 |publisher=Leyden, E.J. Brill }}</ref> Reka, ki izvira med otokom Belitung in Borneom, je tekla v severovzhodni smeri, kjer je zbirala vode iz nekaterih rek v osrednji Sumatri in rek v zahodnem in severnem Borneu, preden se je izlila v Južnokitajsko morje med otokoma Severni in Južni Natuna.<ref>{{cite journal |last=Hanebuth |first=Till |last2=Stattegger |first2=Karl |last3=Grootes |first3=Pieter M. |date=11 October 1999 |title=Rapid Flooding of the Sunda Shelf: A Late-Glacial Sea-Level Record |url=http://userpage.fu-berlin.de/geodyn/tutorials/Physik_der_ErdeII/pdf/Hanebuth-etal2000_science.pdf |journal=Science |publisher=www.sciencemag.org |volume=288 |issue=12 MAY 20 |pages=1034 |doi=10.1126/science.288.5468.1033 |pmid=10807570 |access-date=29 June 2016 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081447/http://userpage.fu-berlin.de/geodyn/tutorials/Physik_der_ErdeII/pdf/Hanebuth-etal2000_science.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>Tjia, H.D. (1980). The Sunda Shelf, Southeast Asia. ''Z. Geomorph.'' 24: 405–427. (23.3.6)</ref> Končno je vzhodni rečni sistem Sunda izpraznil severno Javo in južni Borneo ter tekel v vzhodni smeri med Borneom in Javo v Javansko morje.<ref>{{cite book |last=Whitten |first=T |author2=Soeriaatmadja, R. E. |author3=Suraya A. A. |title=The Ecology of Java and Bali |publisher=Periplus Editions Ltd |year=1996 |location=Hong Kong |pages=118 |isbn=978-9625938882}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave s== * Voris, H., and C. Simpson, 2000 and 2006, [http://www.fieldmuseum.org/explore/pleistocene-sea-level-maps] The Field Museum, Chicago, Illinois. [[Kategorija:Geografija Indonezije]] [[Kategorija:Fizična oceanografija]] i168f5rn9vh4movgy4vnytal9y8ypum 0 601026 6721171 6686577 2026-07-28T12:41:38Z Dušan Kreheľ 196549 mesto, automatic statistics 6721171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Casarsa della Delizia | official_name = Città di Casarsa della Delizia | native_name = {{native name|fur|Cjasarse}} | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Casarsa.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = <!-- Commented out because image was deleted: | image_shield = Casarsa_della_Delizia-Stemma.png --> | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|57|N|12|51|E|type:city(8,235)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] (PN) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Lavinia Clarotto | area_footnotes = | population_demonym = Casarsesi | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33072 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/}} | footnotes = }} '''Casarsa della Delizia''' ({{Jezik-fur|Cjasarse}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Cjasarsa'') je občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})<ref name="IT-P"/> v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km vzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Casarsa della Delizia meji na naslednje občine: [[Valvasone - Arzene]], [[Fiume Veneto]], [[San Vito al Tagliamento]] in [[Zoppola]]. V njej se nahaja grob pesnika in pisatelja [[Pier Paolo Pasolini|Piera Paola Pasolinija]], pa tudi izobraževalni center, ki deluje v hiši njegove matere. == Ime == Ime je prvič omenjeno leta 1182 kot »Casam arsam«, kar dobesedno pomeni »požgana hiša«. To bi lahko bil spomin na ogrske vpade v 10. stoletju, vendar druga hipoteza temu imenu pripisuje pomen »suha hiša« zaradi značilnosti tal. Toponomastična opredelitev »della Delizia« je bilo dodano s kraljevim odlokom št. 3893 z dne 18. avgusta 1867 (objavljenim v ''[[Uradni list|Uradnem listu]]'' 23. septembra 1867), da bi se kraj razlikoval od [[Casarza Ligure|Casarze Ligure]]. Ime je bilo izpeljano iz imena kraja, ki leži na vzhodu, v bližini istoimenskega mostu (''Ponte della Delizia'') čez reko [[Tilment]]; to krajevno ime pomeni »blagostanje in sreča«. == Osebnosti == *[[Elio Ciol]] *[[Bryan Cristante]] *[[Jacuzzi|bratje Jacuzzi]] *[[Gioacchino Muccin]] *[[Nico Naldini]] *[[Pier Paolo Pasolini]] *[[Zefferino Tomè]] *[[Ezio Vendrame]] == Prevoz == [[Železniška postaja Casarsa]] leži na prometni [[Železniška proga Benetke-Videm|železniški progi Benetke-Videm]]. Železniške povezave potekajo v smeri [[Benetke|Benetk]], [[Treviso|Trevisa]], [[Videm, Italija|Vidma]], [[Trst|Trsta]], [[Portogruaro|Portogruara]], [[Padova|Padove]], [[Bologna|Bologne]] in [[Rim|Rima]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.comune.casarsadelladelizia.pn.it/ Uradna spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Casarsa Della Delizia}} [[Kategorija:Casarsa della Delizia| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] m1q36w2q9m6q20qgavvif7igs0wynlh 0 604367 6721406 6710640 2026-07-29T09:12:02Z Pv21 142817 /* Julij 2026 */ Sahel dopolnitev 6721406 wikitext text/x-wiki [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše (55314404198).jpg|sličica|Prva seja 16. vlade Republike Slovenije, 4. junij 2026]] '''Delovanje 16. vlade Republike Slovenije''' se je pričelo s prisego ministrske ekipe 4. junija 2026. Gre za četrto vlado pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Odločitve in delo vlade == === Junij 2026 === Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref> Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> 10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}</ref> Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}</ref> 11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in "sramotno odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Partnerstvo za razvoj ==== 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje v partnerstvu sta kasneje zavrnili tudi [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD: V partnerstvo s sedanjo koalicijo ne bomo vstopili, a vrat za dialog ne zapiramo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-v-partnerstvo-s-sedanjo-koalicijo-ne-bomo-vstopili-a-vrat-za-dialog-ne-zapiramo/786159|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Julij 2026 === [[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]] Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.<ref>{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Janša: "Slovenija bo v Natu odslej držala besedo." Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.<ref name=":1" /> 8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.<ref name=":2" /> Julija 2026 so mediji poročali, da nekdanja zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za [[Sahel]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi postala posebna predstavnica EU-ja v Sahelu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tanja-fajon-naj-bi-postala-posebna-predstavnica-eu-ja-v-sahelu/787373|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Prvotno načrtovano glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo nato zamaknjeno, novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, prav tako vanj ni vključena vlada, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv na poročanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-11-odziv-na-porocanja-v-zvezi-s-kandidaturo-tanje-fajon-za-polozaj-posebne-predstavnice-eu-za-sahel/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-11|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref><ref name=":02">{{Navedi splet|title=Pri imenovanju Tanje Fajon za predstavnico EU-ja za Sahel se zapleta. Je posredoval Janez Janša?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/pri-imenovanju-tanje-fajon-za-predstavnico-eu-ja-za-sahel-se-zapleta-je-posredoval-janez-jansa/787805|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/minister-kajzer-pricakuje-pojasnila-glede-postopka-izbire-fajon-za-posebno-predstavnico-eu-ja/787970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer terja pojasnila: Sporna ni Fajonova, ampak postopek izbire - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/tanja-fajon-posebna-predstavnica-sahel-tone-kajzer-1912353|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno.<ref name=":02" /> Domnevno po posredovanju nove vlade je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas kandidaturo Tanje Fajon umaknila, zaradi sumov na nepravilnosti pa je zunanje ministrstvo podalo kazensko ovadbo zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj.<ref>{{Citat |last=Radio Slovenija |first= |title=Vladi uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175237550 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo MZEZ: Generalna sekretarka predlagala Tanjo Fajon, zakonitost postopka pod vprašajem |url=https://siol.net/novice/slovenija/porocilo-mzez-generalna-sekretarka-predlagala-tanjo-fajon-zakonitost-postopka-pod-vprasajem-696872 |access-date=2026-07-29 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=MZEZ: Z ovadbo smo opravili svojo dolžnost. Evropska komisija trdi, da je spoštovala pravila. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzez-z-ovadbo-smo-opravili-svojo-dolznost-evropska-komisija-trdi-da-je-spostovala-pravila/789377 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=A. K. |title=Zunanje ministrstvo vložilo kazensko ovadbo zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunanje-ministrstvo-vlozilo-kazensko-ovadbo-zoper-tanjo-fajon-in-barbaro-zvokelj/789190 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] iayqayr2nopbfu2c57bqr6fwiiy362f 100 604977 6721284 6721079 2026-07-28T17:04:07Z Yerpo 8417 Španci niso več na sliki 6721284 wikitext text/x-wiki [[File:2026-07-17 17-39-10 TDF-Belfort (cropped).jpg|180px|right|Tadej Pogačar na Tour de France 2026]] * '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(na sliki)</small> je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo. *[[Slovenska moška U20 košarkarska reprezentanca|Slovenska košarkarska reprezentanca do 20 let]] je v finalu [[U20 Evropsko prvenstvo v košarki 2026|27. evropskega prvenstva]] s 84&nbsp;:&nbsp;65 premagala [[Srbska moška U20 košarkarska reprezentanca|srbsko]] in osvojila naslov evropskega prvaka. *'''[[Španska nogometna reprezentanca]]''' je v finalu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovnega prvenstva]] z 1&nbsp;:&nbsp;0 premagala [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko]] in osvojila naslov svetovnega prvaka. *[[Evropski parlament]] je izglasoval izjemo, ki spletnim platformam začasno omogoči '''[[Chat Control|nadzorovanje zasebnih sporočil]]'''. *Slovenski evroposlanec '''[[Branko Grims]]''' je bil izključen iz [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupine EPP]]. *[[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla '''[[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]]''' z magnitudama 7,2 in 7,5. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec; [[Hamad bin Kalifa Al Tani]] ({{abbr|74|umrl 12. julija}}), katarski emir; [[Lindsey Graham]] ({{abbr|71|umrl 11. julija}}), ameriški politik; [[Bonnie Tyler]] ({{abbr|75|umrla 8. julija}}), valižanska pevka aes06ytdznef2cc9vo4q9e8ltq5hlay 0 605841 6721285 6717926 2026-07-28T17:09:12Z Ihana Aneta 242446 6721285 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje oseba|image=|caption=Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja|spouse=[[Avgust Praprotnik]] (poročena 1937– umrl 1942)}} '''Terezija Thaler Praprotnik''', znana kot '''Rezika Thaler''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna pevka]] in [[Sopran|sopranistka]], * [[15. oktober]] [[1888]], [[Ljubljana]], † [[30. maj]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 15. oktobra 1888 v slovenski družini na Tržaški ulici v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-trnovo/04009/?pg=65|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|language=De|date=1883-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|trans-title=Krstna knjiga - 04009 {{!}} Ljubljana - Trnovo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref> Njena mati je bila delavka v tobačni tovarni Marijana Pogačnik (1852–1930) iz [[Zaloše|Zaloš]],{{Efn|V slovenski biografiji in zapisu o Rezki Thaler v krstni knjigi župnije Ljubljana - Trnovo je njena mati vpisana kot Ana Pogačnik, v zapisu o poroki njenih staršev v poročni župnije Dobrova in popisih pa kot Marjiana Pogačnik.}} njen oče pa železničar in kasnejši branjevec Gregor Thaler iz [[Spodnja Sorica|Spodnje Sorice]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi696018/|title=Thaler, Rezika (1888–1984)|date=1980|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Moravec|first=Dušan|publication-date=2013|language=Sl|authorlink=Dušan Moravec}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/b7196e2e-ab1c-4979-ba94-cd97557ef6da/enota/0/2fc04c67-0dec-48b3-b933-311f81ffce9a|title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1890 / Tržaška cesta, 37|date=|website=sistory.si|language=Sl|last=Čuček|first=Filip|last2=Banfi|first2=Jaka|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Mesarič|first4=Tomaž}}</ref><ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrava/03815/?pg=11|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-20|date=1860-1904|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|trans-title=Poročna knjiga - 03815 {{!}} Dobrava {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref>Obiskovala je osn. šolo 1894–902 v Lj. (Vrtača); Želja njenih staršev je bila, da bi se Rezika izučila in zaposlila kot uradnica.<ref>{{Navedi novice |last=Govekar |first=Fran |author-link=Fran Govekar |date=september 1927 |title=Rezika Thalerjeva |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=272-274 |language=Sl |issue=9}}</ref> prvi gledal. pouk je dobila 1904/5 pri igralki A. Danilovi-Cerar (SBL I, 75) v šoli Dram. društva, solopetje štud. pri M. Hubadu (ib., 357) na šoli GM. [[Slika:Rezika Thaler (2).jpg|sličica|275x275_pik|Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja]] == Delo == Po uspelem nastopu gojencev Dram. šole spomladi 1905 (arena Nar. doma) je bila i. l. angažirana pri Dež. gledal. v Lj., sprva igrala manjše vloge v drami (prva: kmetiško dekletce v L. Anzengruber, Samski dvor) in pela v opernem zboru, a »njena narava in temperament, zlasti pa njena velika muzikalnost in zvonki sopran so jo končno odločili za pevsko kariero« (SŽ 1926, 150). Do sezone 1911/2 je bila angažirana v gled. v Lj., 1912/3 v slov. gled. v Trstu (njeg. dejavnost na operne in operetne predstave je razširil M. Polič), 1913/4 v Žatcu (Češka), 1914/5 v Libercu (Češka), 1915/6 v Gradcu, od 1918 v lj. operi kot operetna pevka, a je v sezoni 1919/20 opustila opereto in pela le v operah vse do 1927, ko je morala zaradi bolezni opustiti gledal. kariero. Že prva nastopanja so T-jevi dodeljevala solistične vloge najprej v operetah, npr. 1908 kot Friderika (O. Strauss, Valčkov čar) in princ Orlowski (J. Strauss ml., Netopir); 1908/9 pa že v operah kot Frasquita (G. Bizet, Carmen), Zofija (J. Massenet, Werther). Pela je štev. glavne vloge mdr.: Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba); Pamina (isti, Čarobna piščal); Manon (J. Massenet, 1919); Thais (isti, 1921); Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta); Madame Butterfly (G. Puccini, 1921/2); Musette (isti, La Boheme, 1921/2, 1924/5). T-jeva je kot lirski in pozneje melodramski sopran oblikovala več kakor 30 velikih vlog, od teh nekatere, npr. Ellen (L. Delibes, Lakmé 1921/2), Thais (1921), prvič na Slov. == V umetnosti == Večkrat jo je upodobil kipar Lojze Dolinar.<ref>{{Navedi splet|title=Stoječa ženska figura (Thaïs)|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/stojeca-zenska-figura-thais-lojze-dolinar?workId=3440|website=www.ng-slo.si|accessdate=2026-07-20|language=sl|publisher=Narodna galerija}}</ref> V prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja ji je izdelal Ex Libris, ki ga danes hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in Univerzitetna Knjižnjica]] (NUK).<ref>{{Navedi splet |title=Ex libris [Rezka Thaler] |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/258324224 |access-date=2026-07-25 |website=plus.cobiss.net |publisher=Cobiss Plus |language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Leta 1927 se je morala zaradi bolezni upokojiti. Deset let pozneje, 18. maja 1937 se je v Svetem Križu nad Jesenicami poročila z industrijalcem [[Avgust Praprotnik|Avgustom Praprotnikom]] (1891–1942).<ref name=":0" /> Umrla je 30. maja 1984 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svoje matere na pokopališču Vič v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Rezika Thaler Praprotnik|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/3689/rezika-thaler-praprotnik|website=www.najdigrob.si|accessdate=2026-07-20|date=12.9.2025|publisher=Slovenski grobovi|language=Sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Thaler, Rezika}} [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] g4thwmbk4hvnybyyvdavx1dvfsfd7bx 0 605854 6721255 6721073 2026-07-28T15:09:17Z Stebunik 55592 /* Smrt in pogreb */ 6721255 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je prišel domov umret, ko je bil Gojko star tri leta; mati Ana pa se je nato ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani štirirazredni osnovni šoli je odšel v nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzlo]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], o čemer pripoveduje sam: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Maturiral je na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 2zppl9iszxlzoqmbwmilxpz9ilanvyk 6721283 6721255 2026-07-28T17:02:55Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6721283 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo, mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Po končani štirirazredni osnovni šoli v domači vasi je odšel v nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzlo]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], o čemer pripoveduje sam: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Maturiral je na gimnaziji v Beogradu, nato pa študiral v semenišču v Sarajevu. Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je opustil, a je leta 1942 diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]] in se pozneje preselil v Beograd. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v hladno vodo, da bi mu pomagal. Kmalu je hudo zbolel "na pljučih" in zdravniki so ugotovili takrat neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], in so mu napovedali še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] p59b1giasbgtf460iwm8dieywly94i5 6721288 6721283 2026-07-28T17:33:25Z Stebunik 55592 /* Poreklo, mladost in šolanje */ 6721288 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo, mladost in šolanje === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] lvthelh2fszs3wdlps6mjcfbi3dwshx 6721289 6721288 2026-07-28T17:34:49Z Stebunik 55592 /* Poreklo, mladost in šolanje */ 6721289 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dpw44r0i0qyyaiv8jbi8mv8ykcyiqei 6721292 6721289 2026-07-28T17:52:23Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721292 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] purnb5vquh43fhtzb7a4adjnm8momop 6721294 6721292 2026-07-28T18:02:36Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721294 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]]. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 9k81ldoxjsdvcuezf2ps3r4mw4rl57w 6721296 6721294 2026-07-28T18:23:42Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721296 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti so bili navzoči tudi drugi patriarhi in predsednik [[Putin]] </ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]]. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1rsr6erwosrfwirtzbgoxic86fjerlg 6721297 6721296 2026-07-28T18:26:36Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721297 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]]. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1oj1x9hifxyl484nzthmkatyfsrf5t6 6721298 6721297 2026-07-28T18:28:35Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721298 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]]. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 2if1p52aqfwn6lpy5fxqpsnf61l7wd7 6721299 6721298 2026-07-28T18:30:21Z Stebunik 55592 /* Obiski in srečanja */ 6721299 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata Dušana; nato pa se je ponovno poročila, rodila tri hčerke in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in mlajšega brata Dušana vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] h8zs3snzo1e7925x9bcp8k9gk2btin2 6721359 6721299 2026-07-29T06:58:05Z Stebunik 55592 /* Poreklo in mladost */ 6721359 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata; nato pa se je ponovno poročila, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot se reče, kot svoji ... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8hwapam5c09g9ltc0b3cyodjoezthrm 6721360 6721359 2026-07-29T07:00:24Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje šolanje */ 6721360 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan <br> Ana | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana sama skrbela zanj in za mlajšega brata; nato pa se je ponovno poročila, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] g4enpfjanftsf2dfvox2gouzlxmyl97 6721365 6721360 2026-07-29T07:08:25Z Stebunik 55592 6721365 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] oziroma [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je ponovno poročila, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] iyvbv0746kirujdsiflr0q2djmwpy84 6721368 6721365 2026-07-29T07:10:13Z Stebunik 55592 /* Poreklo in mladost */ 6721368 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorki škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je ponovno poročila, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] cusqyjyt0oz1sqxomqfamokn6mlteyd 6721402 6721368 2026-07-29T09:02:34Z Stebunik 55592 6721402 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Nekaj časa je mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je ponovno poročila, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] hqhe2vkrjqwtdrgistkztk93sagostv 6721408 6721402 2026-07-29T09:27:28Z Stebunik 55592 /* Poreklo in mladost */ 6721408 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki in še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 76wes5ly8h98wqpx2i4sftb54k47h58 6721410 6721408 2026-07-29T09:31:44Z Stebunik 55592 /* Poreklo in mladost */ 6721410 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino; do otrok je bil strog, vendar pravičen. Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ngvqh6uvng0exen1qp1is6mk9b90vzc 6721418 6721410 2026-07-29T09:45:05Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje šolanje */ 6721418 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino osem otrok. :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," - je zapisano v knjigi "Bodimo ljudje". Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel je redno praznoval Lazarjevo soboto kot krstno slavo, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] bosu60ffn08tzrevdpqaa4ns1j0v88a 6721420 6721418 2026-07-29T09:48:17Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje šolanje */ 6721420 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[1957]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. <ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' ("Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German"). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," - je zapisano v knjigi "Bodimo ljudje". Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev".<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje koljejo Srbe".<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/ |title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]</center> <ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.<ref>{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> == Črtice in nauki == O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|German Đorić}} {{DEFAULTSORT:Đorić, German}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s3ybxgus9gsli8fw5qw5wk18uppj66l 0 606026 6721394 6717863 2026-07-29T08:51:57Z Erardo Galbi 166658 6721394 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Politik }} '''Luigi Faidutti''', [[Furlani|furlanski]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[11. april]] [[1861]], [[Podutana]], † [[18. december]] [[1931]], [[Königsberg, Prusija|Königsberg]] (danes Kaliningrad). == Življenje == Faidutti je bil leta 1884 posvečen v duhovnika, nato pa je na [[Dunaj|Dunaju]] diplomiral iz [[Teologija|teologije]]. Bil je profesor na teološkem semenišču v [[Gorica|Gorici]]. V zadnjem desetletju 19. stoletja je Faidutti postal vodilna osebnost krščansko-socialnega gibanja, ki je doseglo prevladujoč položaj med furlanskim podeželskim prebivalstvom [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]]. Sam je izhajal iz etnično slovenskega območja in je bil eden od zagovornikov politike približevanja slovenskim katolikom; ta politika je kljub nekaterim težavam uspela vzpostaviti ozračje dejanskega sobivanja med obema narodoma. Tudi na področju gospodarske in socialne politike je Faidutti sledil zgledu slovenskih katoličanov z Goriškega, ki so začeli odločno delovati v okviru zadrug. 22. marca 1896 je duhovnik Giuseppe Maria Camuffo s Faiduttijevo odobritvijo ustanovil Kmetijsko blagajno (''Cassa rurale'') v [[Koprivno, Gorica|Koprivnem]], leta 1899 Zvezo kmetijskih zadrug Furlanije (''Federazione dei consorzi agricoli del Friuli''), leta 1900 pa Furlansko banko (''Banca friulana''), katere je bil prvi predsednik. Successivamente divenne consigliere comunale di [[Gorizia]], dove però il suo partito si trovava in netta minoranza rispetto alle forze liberal-nazionali, e quindi deputato della Dieta provinciale. Grazie alla coalizione con i cattolici sloveni, fu nominato capitano provinciale nel [[1913]]. Nelle prime elezioni a suffragio universale del [[1907]], fu eletto deputato al Parlamento di [[Vienna]]. Negli anni di crescente tensione tra slavi e italiani nel [[Litorale]] (denominazione comune dei territori di Gorizia, [[Trieste]] e [[Istria]]), Faidutti mantenne le proprie posizioni anti-nazionaliste e anti-[[Irredentismo|irredentiste]]. Anche nei documenti pubblici si definiva «deputato friulano al Parlamento di Vienna», lottando per il riconoscimento del popolo friulano da parte delle autorità [[Austria-Ungheria|austriache]]. Durante la [[prima guerra mondiale]], quando il Parlamento di Vienna venne chiuso, si prodigò nell'assistenza ai profughi friulani internati in vari campi austriaci. Con la vittoria dell'[[esercito austro-ungarico]] a [[Battaglia di Caporetto|Caporetto]] e i campi di battaglia ormai lontani ai confini dell'Impero, riprese in Austria la vita politica: dopo la riapertura del parlamento di [[Vienna]], ebbe inizio una vivace stagione politica, nella quale i rappresentanti dei vari popoli dell'Impero si batterono per la democratizzazione della Monarchia e della sua trasformazione in uno [[Confederazione di Stati|stato confederato]] che garantisse ampie autonomie ai singoli popoli. In questo clima Faidutti, assieme all'altro deputato del Friuli orientale, [[Giuseppe Bugatto]], diede avvio a una campagna politica per l'autonomia del Friuli all'interno di un'Austria rinnovata. Sul finire della guerra la preoccupazione d'un accordo con gli sloveni, che avevano ormai optato per la costruzione di uno [[Stato degli Sloveni, dei Croati e dei Serbi|stato jugoslavo]], si accompagnava alla speranza di conservare l'autonomia tradizionale a [[Gorizia e Gradisca|Gorizia]]. A tale scopo si costituì un ''Consiglio nazionale friulano'', proprio per iniziativa del Partito cattolico popolare del Friuli e dello stesso Faidutti. Il 20 ottobre [[1918]] Faidutti e Bugatto scrissero una dichiarazione nella quale rispondevano al manifesto con cui l'Imperatore [[Carlo I d'Austria|Carlo I]] concedeva l'autonomia ai propri popoli (senza specificarne minimamente i contenuti). La dichiarazione comprendeva cinque punti: nel primo, veniva auspicata la formazione di una federazione europea soggetta a arbitrato internazionale che escludesse in avvenire l'uso delle armi nei conflitti tra i governi; nel secondo, si prendeva atto del manifesto imperiale; nel terzo, veniva reclamata la completa autonomia per il Friuli austriaco, comprendente la città di [[Gorizia]], i distretti politici di [[Gradisca d'Isonzo]] e [[Monfalcone]], meno i comuni di [[Duino]] e [[Doberdò del Lago|Doberdò]] e tre comuni del [[Collio (regione fisica)|Collio]] ([[Medana]], [[Bigliana]], [[Cosbana nel Collio|Cosbana]]); nel quarto, si dichiarava che il centro di gravitazione economica per il Friuli era la città di [[Trieste]] e che l'eventuale posizione privilegiata che si intendeva conferire alla città entro la confederazione austriaca fosse estesa anche al Friuli, "le cui marine fanno parte del Golfo di Trieste"; nel quinto, veniva reclamata la piena libertà di autodeterminazione del popolo friulano "qualora nelle trattative internazionali si volesse procedere a qualsiasi mutamento nella sua pertinenza statale". Il Friuli Orientale come proposto da Faidutti e Bugatto avrebbe avuto, secondo i dati del censimento austriaco del [[1910]], intorno a 122.000 abitanti, dei quali poco più di 16.000 sloveni e circa 3.000 [[Lingua tedesca|germanofoni]]. Negli stessi giorni Faidutti vide sgretolarsi la sua lunga alleanza con i cattolici sloveni che aderirono al ''Consiglio nazionale sloveno per il Goriziano'', costituito alla fine d'ottobre del [[1918]]. Il 1º novembre questi si ridusse a dichiarare l'adesione del Goriziano allo [[Stato degli Sloveni, dei Croati e dei Serbi]] (senza la parte friulana, ma con la città di [[Gorizia]], aprendo così un punto di netta contrapposizione territoriale tra i due schieramenti). Ambedue le iniziative di autodeterminazione popolare restarono però sulla carta, soppiantate dalla vittoria [[Regno d'Italia (1861-1946)|italiana]] e l'entrata delle truppe italiane a Gorizia, avvenuta il 3 novembre dello stesso anno, mentre Faidutti era ancora a Vienna. Con l'unificazione all'Italia della [[Venezia Giulia]], il partito cattolico friulano fu soppresso. Faidutti venne accusato da parte dei nuovi circoli dominanti di essere un "traditore della patria". Non poté più tornare in Friuli (anche per quello che aveva fatto il primo novembre) poiché le autorità italiane gli proibirono di far ritorno a Gorizia. Faidutti continuò comunque ad interessarsi vivamente della propria causa pubblicando, in collaborazione con [[Giuseppe Bugatto]], il volume ''L'attività del Partito cattolico popolare friulano negli ultimi venticinque anni (1894-1918)''.<ref>P. Caucig, ''Attività sociale e politica di Luigi Faidutti (1861/1931)'' Udine, 1977</ref> L'[[Arcidiocesi di Gorizia|arcivescovo di Gorizia]], lo sloveno [[Francesco Borgia Sedej]], cercò di difenderlo ed auspicò il suo ritorno a capo del Capitolo metropolitano, ma fu a sua volta minacciato di espulsione dalla diocesi. Neppure la disponibilità dello stesso [[Benito Mussolini|Mussolini]] riuscì a rimuovere l'ostracismo nei suoi riguardi. Faidutti non rimise più piede nella sua città. Visse qualche anno a [[Roma]] dove si avvicinó parzialmente al [[Fascismo]], poi nel [[1924]] la [[Santa Sede]] lo mandò alla [[nunziatura]] di [[Lituania]], ma senza il titolo di nunzio né l'elevazione all'episcopato. Nella sua funzione di semplice uditore a [[Kaunas]] fu l'artefice del concordato siglato nel [[1927]] con quel paese. Successivamente lasciò la Lituania per stabilirsi in [[Repubblica di Weimar|Germania]], dove morì nel [[1931]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Giuseppe Bugatto]] * [[Furlanija]] {{DEFAULTSORT:Faidutti, Luigi}} [[Kategorija:Rojeni leta 1861]] [[Kategorija:Umrli leta 1931]] [[Kategorija:Krščanski kleriki v 19. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski kleriki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] b0cwgg5dm99hx15daiykfei8a3hkokr 6721405 6721394 2026-07-29T09:09:04Z Erardo Galbi 166658 6721405 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Politik }} '''Luigi Faidutti''', [[Furlani|furlanski]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[11. april]] [[1861]], [[Podutana]], † [[18. december]] [[1931]], [[Königsberg, Prusija|Königsberg]] (danes Kaliningrad). == Življenje == Faidutti je bil leta 1884 posvečen v duhovnika, nato pa je na [[Dunaj|Dunaju]] diplomiral iz [[Teologija|teologije]]. Bil je profesor na teološkem semenišču v [[Gorica|Gorici]]. V zadnjem desetletju 19. stoletja je Faidutti postal vodilna osebnost krščansko-socialnega gibanja, ki je doseglo prevladujoč položaj med furlanskim podeželskim prebivalstvom [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]]. Sam je izhajal iz etnično slovenskega območja in je bil eden od zagovornikov politike približevanja slovenskim katolikom; ta politika je kljub nekaterim težavam uspela vzpostaviti ozračje dejanskega sobivanja med obema narodoma. Tudi na področju gospodarske in socialne politike je Faidutti sledil zgledu slovenskih katoličanov z Goriškega, ki so začeli odločno delovati v okviru zadrug. 22. marca 1896 je duhovnik Giuseppe Maria Camuffo s Faiduttijevo odobritvijo ustanovil Kmetijsko blagajno (''Cassa rurale'') v [[Koprivno, Gorica|Koprivnem]], leta 1899 Zvezo kmetijskih zadrug Furlanije (''Federazione dei consorzi agricoli del Friuli''), leta 1900 pa Furlansko banko (''Banca friulana''), katere je bil prvi predsednik. Kasneje je postal mestni svetnik v Gorici, kjer pa je bila njegova stranka v jasni manjšini v primerjavi z liberalno-nacionalnimi silami, nato pa poslanec v pokrajinskem zboru. Zahvaljujoč koaliciji s slovenskimi katoliki je bil leta 1913 imenovan za pokrajinskega kapetana. Na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|prvih volitvah s splošno volilno pravico leta 1907]] je bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajski parlament]]. V letih naraščajočih napetosti med Slovani in Italijani v [[Avstrijsko primorje|Primorju]] (skupno poimenovanje za Goriško, Tržaško in Istro) je Faidutti ohranil svoja protinacionalistična in proti[[Iredentizem|iredentistična]] stališča. Tudi v javnih dokumentih se je opredeljeval kot »furlanški poslanec v dunajskem parlamentu« in se boril za priznanje [[Furlanski narod|furlanskega naroda]] s strani avstrijskih oblasti. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je bil dunajski parlament zaprt, se je zavzemal za pomoč furlanskim beguncem, interniranim v različnih avstrijskih taboriščih (Wagna, Pottendorf, Bruck an der Leitha, Gmünd, Steinklamm). Z zmago [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske vojske]] pri [[Kobariška bitka|Kobaridu]] in bojišči, ki so se zdaj nahajala daleč na mejah cesarstva, se je v Avstriji ponovno začelo politično življenje: po ponovnem odprtju dunajskega parlamenta se je začelo živahno politično obdobje, v katerem so se predstavniki različnih narodov cesarstva borili za demokratizacijo monarhije in njeno preoblikovanje v konfederacijsko državo, ki bi posameznim narodom zagotavljala široko avtonomijo. V tem vzdušju je Faidutti skupaj z drugim poslancem iz vzhodne Furlanije, [[Giuseppe Bugatto|Giuseppejem Bugattom]], začel politično kampanjo za avtonomijo Furlanije znotraj prenovljene Avstrije. Sul finire della guerra la preoccupazione d'un accordo con gli sloveni, che avevano ormai optato per la costruzione di uno [[Stato degli Sloveni, dei Croati e dei Serbi|stato jugoslavo]], si accompagnava alla speranza di conservare l'autonomia tradizionale a [[Gorizia e Gradisca|Gorizia]]. A tale scopo si costituì un ''Consiglio nazionale friulano'', proprio per iniziativa del Partito cattolico popolare del Friuli e dello stesso Faidutti. Il 20 ottobre [[1918]] Faidutti e Bugatto scrissero una dichiarazione nella quale rispondevano al manifesto con cui l'Imperatore [[Carlo I d'Austria|Carlo I]] concedeva l'autonomia ai propri popoli (senza specificarne minimamente i contenuti). La dichiarazione comprendeva cinque punti: nel primo, veniva auspicata la formazione di una federazione europea soggetta a arbitrato internazionale che escludesse in avvenire l'uso delle armi nei conflitti tra i governi; nel secondo, si prendeva atto del manifesto imperiale; nel terzo, veniva reclamata la completa autonomia per il Friuli austriaco, comprendente la città di [[Gorizia]], i distretti politici di [[Gradisca d'Isonzo]] e [[Monfalcone]], meno i comuni di [[Duino]] e [[Doberdò del Lago|Doberdò]] e tre comuni del [[Collio (regione fisica)|Collio]] ([[Medana]], [[Bigliana]], [[Cosbana nel Collio|Cosbana]]); nel quarto, si dichiarava che il centro di gravitazione economica per il Friuli era la città di [[Trieste]] e che l'eventuale posizione privilegiata che si intendeva conferire alla città entro la confederazione austriaca fosse estesa anche al Friuli, "le cui marine fanno parte del Golfo di Trieste"; nel quinto, veniva reclamata la piena libertà di autodeterminazione del popolo friulano "qualora nelle trattative internazionali si volesse procedere a qualsiasi mutamento nella sua pertinenza statale". Il Friuli Orientale come proposto da Faidutti e Bugatto avrebbe avuto, secondo i dati del censimento austriaco del [[1910]], intorno a 122.000 abitanti, dei quali poco più di 16.000 sloveni e circa 3.000 [[Lingua tedesca|germanofoni]]. Negli stessi giorni Faidutti vide sgretolarsi la sua lunga alleanza con i cattolici sloveni che aderirono al ''Consiglio nazionale sloveno per il Goriziano'', costituito alla fine d'ottobre del [[1918]]. Il 1º novembre questi si ridusse a dichiarare l'adesione del Goriziano allo [[Stato degli Sloveni, dei Croati e dei Serbi]] (senza la parte friulana, ma con la città di [[Gorizia]], aprendo così un punto di netta contrapposizione territoriale tra i due schieramenti). Ambedue le iniziative di autodeterminazione popolare restarono però sulla carta, soppiantate dalla vittoria [[Regno d'Italia (1861-1946)|italiana]] e l'entrata delle truppe italiane a Gorizia, avvenuta il 3 novembre dello stesso anno, mentre Faidutti era ancora a Vienna. Con l'unificazione all'Italia della [[Venezia Giulia]], il partito cattolico friulano fu soppresso. Faidutti venne accusato da parte dei nuovi circoli dominanti di essere un "traditore della patria". Non poté più tornare in Friuli (anche per quello che aveva fatto il primo novembre) poiché le autorità italiane gli proibirono di far ritorno a Gorizia. Faidutti continuò comunque ad interessarsi vivamente della propria causa pubblicando, in collaborazione con [[Giuseppe Bugatto]], il volume ''L'attività del Partito cattolico popolare friulano negli ultimi venticinque anni (1894-1918)''.<ref>P. Caucig, ''Attività sociale e politica di Luigi Faidutti (1861/1931)'' Udine, 1977</ref> L'[[Arcidiocesi di Gorizia|arcivescovo di Gorizia]], lo sloveno [[Francesco Borgia Sedej]], cercò di difenderlo ed auspicò il suo ritorno a capo del Capitolo metropolitano, ma fu a sua volta minacciato di espulsione dalla diocesi. Neppure la disponibilità dello stesso [[Benito Mussolini|Mussolini]] riuscì a rimuovere l'ostracismo nei suoi riguardi. Faidutti non rimise più piede nella sua città. Visse qualche anno a [[Roma]] dove si avvicinó parzialmente al [[Fascismo]], poi nel [[1924]] la [[Santa Sede]] lo mandò alla [[nunziatura]] di [[Lituania]], ma senza il titolo di nunzio né l'elevazione all'episcopato. Nella sua funzione di semplice uditore a [[Kaunas]] fu l'artefice del concordato siglato nel [[1927]] con quel paese. Successivamente lasciò la Lituania per stabilirsi in [[Repubblica di Weimar|Germania]], dove morì nel [[1931]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Giuseppe Bugatto]] * [[Furlanija]] {{DEFAULTSORT:Faidutti, Luigi}} [[Kategorija:Rojeni leta 1861]] [[Kategorija:Umrli leta 1931]] [[Kategorija:Krščanski kleriki v 19. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski kleriki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] 8p9x46517qurfugbw74evkcthcy16vl 0 606093 6721415 6720338 2026-07-29T09:39:19Z Ljuba24b 92351 /* Razširjenost in habitat */ np 6721415 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Dugong | fossil_range = {{fossilrange|Miocene|recent}}<ref>{{navedi splet|url=https://paleobiodb.org/classic/checkTaxonInfo?taxon_no=53124|title=Dugong|website=[[Paleobiology Database]]|access-date=17 December 2021|archive-date=13 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211213005617/http://www.fossilworks.org/cgi-bin/bridge.pl?a=taxonInfo&taxon_no=53124|url-status=live}}</ref> | image = Dugong.JPG | image_caption = A dugong photographed underwater | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn|author1=Marsh, H.|author2=Sobtzick, S.|year=2019|title=''Dugong dugon''|amends=2015|article-number=e.T6909A160756767|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T6909A160756767.en|access-date=20 June 2025}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{navedi splet|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org|archive-date=3 February 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070203100154/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml|url-status=live}}</ref> | display_parents = 2 | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclassis = [[Placentalia]] (višji sesalci) | familia = [[Dugongidae]] | parent_authority = [[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1799<ref name=MSW3>{{MSW3 Sirenia |id=11600005 |page=92}}</ref> | ordo = [[Sirenia]] (morske krave) | genus = '''''Dugong''''' | species = '''''D. dugon''''' | binomial = ''Dugong dugon'' | binomial_authority = ([[Philipp Ludwig Statius Muller|Müller]], 1776) | range_map = Dugong-range.png | range_map_caption = Dugong range }} '''''Dugong''''' (/ˈd(j)uːɡɒŋ/; '''''Dugong dugon''''') je [[morski sesalec]]. Je ena od štirih živečih vrst [[red (biologija)|reda]] ''[[Sirenia]]'', ki vključuje tudi tri vrste morskih krav. Je edini živeči predstavnik nekoč raznolike družine ''[[Dugongidae]]''; njegov najbližji sodobni sorodnik, Stellerjeva morska krava (''Hydrodamalis gigas''), je bil v 18. stoletju iztrebljen z lovom. Dugong je edina ''Sirenia'' na svojem območju razširjenosti, ki se razteza čez vode približno 40 držav in ozemelj po celotnem indo-zahodnem Pacifiku. Dugong je za preživetje v veliki meri odvisen od združb morske trave in je zato omejen na obalne [[habitat]]e, ki podpirajo travnike z morsko travo, pri čemer se največje koncentracije dugongov običajno pojavljajo na širokih, plitvih, zaščitenih območjih, kot so zalivi, mangrovski kanali, vode velikih obalnih otokov in vode med grebeni. Severne vode [[Avstralija|Avstralije]] med zalivom [[Shark Bay]] in zalivom [[Moreton Bay]] veljajo za sodobno trdnjavo dugongov. Kot vsi sodobni ''Sirenia'' ima tudi dugong vretenasto telo brez hrbtne plavuti ali zadnjih okončin. Sprednje okončine ali plavuti so podobne veslom. Dugonga zlahka ločimo od morskih krav po repu z plavutmi, podobnem delfinu; ima tudi edinstveno lobanjo in zobe. Njegov gobec je ostro navzdol obrnjen, kar je prilagoditev za hranjenje v bentoških združbah morske trave. Kočniki so preprosti in podobni klinom, za razliko od bolj dovršenega kočnika pri morskih kravah. Dugonga lovijo že tisočletja zaradi mesa in olja. Tradicionalni lov ima še vedno velik kulturni pomen v več delih njegovega sodobnega območja razširjenosti, zlasti v severni Avstraliji in na pacifiških otokih. Trenutna razširjenost dugonga je razdrobljena in verjame se, da so številne populacije blizu izumrtja. [[IUCN]] dugonga uvršča med vrste, ki jim grozi izumrtje, medtem ko Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami [[CITES]] omejuje ali prepoveduje trgovino s proizvodi. Kljub temu, da je v mnogih državah zakonsko zaščiten, so glavni vzroki za upad populacije še vedno antropogeni in vključujejo smrtne žrtve, povezane z ribolovom, degradacijo habitatov in lov. Zaradi dolge življenjske dobe, ki traja 70 let ali več in počasnega razmnoževanja je dugong še posebej ranljiv za izumrtje. == Evolucija == Dugongi so del reda placentnih sesalcev ''Sirenia'', ki ga sestavljajo sodobne 'morske krave' ([[lamantin]]i in [[dugong]]i) in njihovi izumrli sorodniki. Morske krave so edini obstoječi rastlinojedi morski sesalci in edina skupina rastlinojedih sesalcev, ki je postala popolnoma vodna. Domneva se, da imajo 50 milijonov let star fosilni zapis (zgodnji [[eocen]] - danes). V [[oligocen]]u in [[miocen]]u so dosegle skromno raznolikost, nato pa so zaradi podnebnega ohlajanja, oceanografskih sprememb in človeškega vmešavanja upadle.<ref>{{navedi knjigo|title=Return to the Sea: The Life and Evolutionary Times of Marine Mammals|last=Berta|first=Annalisa|publisher=University of California|year=2012|isbn=978-0-520-27057-2|location=Berkeley|page=5}}</ref> == Etimologija in taksonomija == {{Multiple image | align = left | direction = vertical | image1 = Dugong_skeleton_displayed_at_Philippine_National_Museum.jpg | caption1 = Okostje dugonga, razstavljeno v filipinskem narodnem muzeju | image2 = Dugong dugon 3d scan Natural History Museum University of Pisa C 527.stl | caption2 = 3D-model okostja dugonga }} Beseda ''dugong'' izhaja iz besede jezika Visayan (verjetno Cebuano) ''{{lang|ceb|dugung}}''.<ref name="buffon">{{navedi knjigo|author=Leclerc, Georges-Louis |author-link=Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon |title=Histoire Naturelle, Générale et Particuliére, avec la Description du Cabinet du Roi|publisher=L'Imprimerie Royal|year=1765|page=374|url=https://books.google.com/books?id=QN5bTgkbOBwC&pg=PA374|quote=Dugon, ''Dugung'', nom de cet anìmal à l'île de Lethy ou Leyte, l'une des Philippines,& que nous avons adopté.}}</ref><ref name="mw">{{navedi splet |title=Dugong |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/dugong |website=Merriam-Webster |access-date=18 December 2018 |archive-date=19 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181219000854/https://www.merriam-webster.com/dictionary/dugong |url-status=live }}</ref><ref name="weekley">{{navedi knjigo|author=Weekley, Ernest |title=An Etymological Dictionary of Modern English|publisher=Courier Corporation|year=2013|page=484|isbn=978-0-486-12287-8|url=https://books.google.com/books?id=fj_CAgAAQBAJ}}</ref> Ime je prvi sprejel in populariziral francoski naravoslovec Georges-Louis Leclerc, grof Buffon, kot ''dugon'' v delu ''Histoire Naturelle'' (1765), po opisih živali z otoka Leyte na Filipinih.<ref name="burnell">{{navedi knjigo |editor=Burnell, A.C. |editor2=Yule, Henry |title=Hobson-Jobson: Glossary of Colloquial Anglo-Indian Words and Phrases|publisher=Routledge|year=1995|page=330|isbn=978-1-136-60331-0|url=https://books.google.com/books?id=Mnl0DwAAQBAJ}}</ref> Ime na koncu izhaja iz proto-malajsko-polinezijskega ''*duyuŋ''. Kljub pogostemu zmotnemu prepričanju izraz ne izvira iz malajske besede ''duyung'' in ne pomeni 'gospa morja' (sirena).<ref name="Blust">{{navedi splet |last1=Blust |first1=Robert |last2=Trussel |first2=Stephen |title=*duyuŋ₂ – dugong |url=https://www.trussel2.com/acd/acd-s_d.htm?zoom_highlight=dugong |website=Austronesian Comparative Dictionary, web edition |access-date=22 May 2021}}</ref> Druga pogosta lokalna imena vključujejo 'morska krava', 'morski prašič' in 'morska kamela'.<ref name="Audubon">Reeves, R. R. (2002). ''National Audubon Society Guide to Marine Mammals of the World''. Alfred A. Knopf. {{ISBN|0375411410}}. pp. 478–481</ref> Ljudstvo Vunambal z območja planote Mitchell v Kimberleyju v Zahodni Avstraliji ga pozna kot ''balguja''.<ref name="Bush Heritage Australia">{{navedi splet | title=Wunambal Gaambera Partnership | website=Bush Heritage Australia | url=https://www.bushheritage.org.au/places-we-protect/western-australia/wunambal-gaambera | access-date=11 November 2020 | archive-date=20 October 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201020231725/https://www.bushheritage.org.au/places-we-protect/western-australia/wunambal-gaambera | url-status=live }}</ref> ''Dugong dugon'' je edina ohranjena vrsta iz družine ''Dugongidae'' in ena od le štirih ohranjenih vrst iz reda ''Sirenia'', ostale pa tvorijo družino morskih krav.<ref name="IUCNpdf">Marsh, H. ''et al.'' (2002). [https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2002-001.pdf Dugong: status reports and action plans for countries and territories] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161007121143/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2002-001.pdf |date=7 October 2016 }}. IUCN.</ref> Müller ga je leta 1776 prvič razvrstil kot ''Trichechus dugon'',<ref name="paleo5">{{navedi splet|url=https://paleobiodb.org/classic/checkTaxonInfo?taxon_no=65051|title=Dugong dugon|website=paleodb.org|publisher=Fossilworks|access-date=22 July 2007|archive-date=26 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090526024638/http://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=checkTaxonInfo&taxon_no=65051&is_real_user=0|url-status=live}}</ref> člana rodu morskih krav, ki ga je prej opredelil [[Carl Linnaeus|Linnaeus]].<ref name="paleo2">{{navedi splet|url=https://paleobiodb.org/classic/checkTaxonInfo?taxon_no=64973|title=Trichechinae|website=paleodb.org|publisher=Fossilworks|access-date=22 July 2007|archive-date=26 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090526023449/http://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=checkTaxonInfo&taxon_no=64973&is_real_user=0|url-status=live}}</ref> Kasneje ga je Lacépède<ref name=paleo3>[https://paleobiodb.org/classic/checkTaxonInfo?taxon_no=53124 Dugong] . The Paleobiology Database. Retrieved on 22 July 2007.</ref> označil za tipsko vrsto dugongov, Gray<ref name="paleo4">{{navedi splet|url=https://paleobiodb.org/classic/checkTaxonInfo?taxon_no=43286|title=Dugongidae|website=paleodb.org|publisher=Fossilworks|access-date=22 July 2007|archive-date=26 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090526023416/http://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=checkTaxonInfo&taxon_no=43286&is_real_user=0|url-status=live}}</ref> pa ga je nadalje razvrstil v svojo družino, Simpson pa v svojo poddružino.<ref name="paleo5"/> Dugongi in druge ''Sirenia'' niso tesno povezani z drugimi morskimi sesalci, temveč so tesneje povezani s sloni.<ref name="Sydney"/> ''Sirenia'' in sloni si delijo monofiletično skupino s [[pečinarji]] in [[Podzemna svinjka|podzemno svinjko]], eno najzgodnejših vej [[Višji sesalci|višjih sesalcev]]. Fosilni zapis kaže, da so se ''Sirenia'' pojavile v eocenu, ko so najverjetneje živele v [[Ocean Tetida|oceanu Tetida]]. Domneva se, da sta se dve obstoječi družini ''Sirenia'' razšli sredi eocena, nakar so se dugongi in njihov najbližji sorodnik, Stellerjeva morska krava, v miocenu ločili od skupnega prednika. Stellerjeva morska krava je izumrla v 18. stoletju. Fosilov drugih članov družine ''Dugongidae'' ne obstaja.<ref name=AussieFauna/> Molekularne študije populacij dugongov so bile izvedene z uporabo mitohondrijske DNK. Rezultati kažejo, da se populacija v jugovzhodni Aziji razlikuje od drugih. Avstralija ima dve različni materinski liniji, od katerih ena vsebuje tudi dugonge iz Afrike in Arabije. Med tistimi v jugovzhodni Aziji in tistimi v Avstraliji je prišlo do omejenega genetskega mešanja, večinoma okoli Timorja.<ref name="IUCNpdf"/> Ena od linij se razteza od zaliva Moreton do Zahodne Avstralije, druga pa le od zaliva Moreton do Severnega teritorija.<ref name="Sydney"/> Še ni dovolj genetskih podatkov, da bi jasno določili meje med različnimi skupinami. == Anatomija in morfologija == [[File:DugongForelimbSkel.jpg|thumb|Kosti v sprednjem udu se lahko s starostjo različno zlijejo]] Telo dugonga je veliko, valjaste oblike, ki se na obeh koncih zoži. Ima debelo, gladko kožo, ki je ob rojstvu bledo kremne barve, vendar s starostjo potemni na hrbtu in stranih do rjavkasto-temno sive barve. Barva dugonga se lahko spremeni zaradi rasti alg na koži.<ref name="ADW">{{navedi splet |last=Fox |first=David L. |title=Dugong dugon: Information |work=Animal Diversity Web |publisher=University of Michigan Museum of Zoology |year=1999 |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dugong_dugon.html |access-date=29 April 2007 |archive-date=8 April 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110408231831/http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dugong_dugon.html |url-status=live }}</ref> Dolžina odraslega le redko presega 3 metre. Pričakuje se, da bo tako dolg posameznik tehtal približno 420 kilogramov. Teža odraslih je običajno več kot 250 kilogramov in manj kot 900 kilogramov.<ref name="Burnie">Burnie D and Wilson DE (Eds.), ''Animal: The Definitive Visual Guide to the World's Wildlife''. DK Adult (2005), {{ISBN|0789477645}}</ref> Največji zabeleženi posameznik je bil dolg 4,06 metra in je tehtal 1016 kilogramov,<ref name=AussieFauna/> najden pa je bil ob obali Sauraštre v zahodni Indiji.<ref>Wood, Gerald (1983) ''The Guinness Book of Animal Facts and Feats''. Sterling Pub Co Inc. {{ISBN|978-0851122359}}</ref> Samice so običajno večje od samcev. Telo je redko prekrito s kratkimi dlakami, kar je pogosta značilnost ''sirenia'' in lahko omogoča taktilno interpretacijo okolja.<ref name="BBE">{{cite journal|doi=10.1159/000064161 |pmid=12119533 |last1=Reep |first1=R.L. |year=2002 |title=Tactile Hairs on the Postcranial Body in Florida Manatees: A Mammalian Lateral Line? |url=http://www.tamug.edu/marb/Marshall_Publications/mammalian%20lateral%20line.pdf |journal=Brain, Behavior and Evolution |volume=59 |issue=3 |pages=141–154 |last2=Marshall |first2=C.D. |last3=Stoll |first3=M.L. |s2cid=17392274 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111093402/http://www.tamug.edu/marb/Marshall_Publications/mammalian%20lateral%20line.pdf |archive-date=11 January 2012 }}</ref> Te dlake so najbolj razvite okoli ust, ki imajo veliko zgornjo ustnico v obliki podkve, ki tvori zelo gibljiv gobec. Ta mišičasta zgornja ustnica pomaga dugongu pri iskanju hrane. [[File:Dugong dugon fin egypt.jpg|thumb|right|Dugonova repna peraja]] Dugongove repne peraje<ref name="NatGeo">{{navedi splet|url=http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/dugong.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070705001928/http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/dugong.html |archive-date=5 July 2007 |title=Dugong |work=National Geographic |access-date=26 March 2011}}</ref> in plavuti<ref name="Sydney">{{Citation|title=Dugongs in the Great Barrier Reef: Current State of Knowledge |url=http://www.reef.crc.org.au/publications/brochures/dugong_2002.pdf |year=2002 |author=Lawler |display-authors=etal |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221185455/http://www.reef.crc.org.au/publications/brochures/dugong_2002.pdf |publisher=Cooperative Research Centre (CRC) for The Great Barrier Reef World Heritage Area |archive-date=21 February 2014 }}</ref> so podobne tistim pri delfinih. Te peraje se dvigajo in spuščajo v dolgih zamahih, da žival premikajo naprej in jih je mogoče zasukati za obračanje. Sprednje okončine so plavuti, podobne veslu, ki pomagajo pri obračanju in upočasnjevanju. Dugong nima krempljev na plavutih, ki predstavljajo le 15 % dolžine telesa dugonga. Rep ima globoke zareze.<ref name=animaldiversity>Myers, P. (2002). [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dugongidae.html Dugongidae] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805223259/http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dugongidae.html |date=5 August 2011 }}. University of Michigan Museum of Zoology. Retrieved on 10 March 2007.</ref> Možgani dugonga tehtajo največ 300 g, kar je približno 0,1 % telesne teže živali. Z zelo majhnimi očmi<ref name="CaseStudy">{{navedi splet|url=http://www1.american.edu/ted/persian.htm |title=Case Study |publisher=American.edu |access-date=7 April 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100610020406/http://www1.american.edu/TED/persian.htm |archive-date=10 June 2010 }}</ref> imajo dugongi omejen vid, vendar oster sluh znotraj ozkih zvočnih pragov. Njihova ušesa, ki nimajo ušnic, so ob straneh glave. Nosnice so na vrhu glave in jih je mogoče zapreti z zaklopkami.<ref name="Sydney"/> Dugongi imajo dva seska, enega za vsako plavutjo.<ref name=AussieFauna/> Med spoloma je malo razlik; telesne zgradbe so skoraj enake.<ref name="ADW"/> Testisa samca niso nameščena zunaj, glavna razlika med samci in samicami pa je lokacija genitalne odprtine do popka in anusa.<ref>{{cite journal |last1=Marsh |first1=H. |last2=Heinsohn |first2=G. E. |last3=Glover |first3=T. D. |year=1984 |title=Changes in the male reproductive organs of the dugong, Dugong dugon (Sirenia: Dugondidae) with age and reproductive activity |url=http://dugong.id.au/publications/JournalPapers/1984/Marsh%20et%20al%201984%20Aus%20J%20Zoo%2032.pdf |journal=Australian Journal of Zoology |volume=32 |issue=6 |pages=721–742 |doi=10.1071/zo9840721 |access-date=5 July 2017 |archive-date=24 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924034512/http://dugong.id.au/publications/JournalPapers/1984/Marsh%20et%20al%201984%20Aus%20J%20Zoo%2032.pdf }}</ref> Pljuča pri dugongu so zelo dolga, segajo skoraj do ledvic, ki so prav tako zelo podolgovate, da se spopadajo s slanim okoljem. Če je dugong ranjen, se mu kri hitro strdi. Lobanja dugonga je edinstvena.<ref name=animaldiversity/> Lobanja je povečana z ostro navzdol obrnjeno predmaksilarno kostjo, ki je pri samcih močnejša. Hrbtenica ima med 57 in 60 vretenc. Za razliko od morskih krav se zobje dugonga ne vraščajo nenehno z vodoravno zamenjavo zob.<ref name="evolutionpdf">{{Citation|title=Evolution of Sirenia|url=http://www.sirenian.org/sirenianevolution.pdf|author=Self-Sullivan, Caryn|publisher=sirenian.org|access-date=10 March 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20061231005452/http://www.sirenian.org/sirenianevolution.pdf|archive-date=31 December 2006}}</ref> Dugong ima dva sekalca (okla), ki se pri samcih pojavita med puberteto. Samici med puberteto še naprej rastejo, ne da bi se pojavili, včasih pa izbruhnejo pozneje v življenju, ko dosežejo bazo predmaksile.<ref name=AussieFauna>Marsh, Helene. [https://web.archive.org/web/20130511221756/http://www.environment.gov.au/biodiversity/abrs/publications/fauna-of-australia/pubs/volume1b/57-ind.pdf "Chapter 57: Dugongidae"]. ''Fauna of Australia'': Vol. 1B ''Mammalia''. CSIRO. {{ISBN|978-0644060561}}.</ref> Število skupin rastnih plasti v oklu kaže na starost dugonga,<ref name="IUCNpdf"/> lični zobje pa se s starostjo premikajo naprej. Celotna zobna formula dugongov je 2.0.3.3, 3.1.3.3, kar pomeni, da imajo na vsaki strani zgornje čeljusti dva sekalca, tri premolarje in tri kočnike, na vsaki strani spodnje čeljusti pa tri sekalce, en podočnik, tri premolarje in tri kočnike.<ref name=animaldiversity/> Tako kot druge ''Sirenia'' tudi dugong trpi za pahiostozo, stanjem, pri katerem so rebra in druge dolge kosti nenavadno trdne in vsebujejo malo ali nič kostnega mozga. Te težke kosti, ki so med najgostejšimi v živalskem kraljestvu,<ref name=SeaLife>Waller, Geoffrey and Dando, Marc (1996). ''Sealife: A Complete Guide to the Marine Environment''. Smithsonian Institution. {{ISBN|1560986336}}. pp. 413–420</ref> lahko delujejo kot balast, ki pomaga sirene ohranjati nekoliko pod gladino vode.<ref name="ADW2">{{navedi splet |last=Myers |first=Phil |title=ADW: Sirenia: Information |work=Animal Diversity Web |publisher=University of Michigan Museum of Zoology |year=2000 |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Sirenia.html |access-date=13 May 2007 |archive-date=3 September 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903154855/http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Sirenia.html |url-status=live }}</ref> == Razširjenost in habitat == [[File:Dugong - underside.jpg|thumb|220px||Dugong na morskem dnu pri Marsa Alamu v Egiptu]] Dugongi so v toplih obalnih vodah od zahodnega [[Tihi ocean|Tihega oceana]] do vzhodne obale [[Afrika|Afrike]], vzdolž približno 140.000 kilometrov obale<ref name="iucn">{{cite iucn |author1= Marsh, H. |author2= Sobtzick, S. |title=Dugong dugon |volume=2019 |amends=2015 |year= 2019 |article-number= e.T6909A160756767 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T6909A160756767.en |access-date=16 February 2022}}</ref> med 26° in 27° severno in južno od [[ekvator]]ja. Njihov zgodovinski areal naj bi ustrezal arealu morskih trav iz družin ''Potamogetonaceae'' in ''Hydrocharitaceae''. Celotna velikost prejšnjega areala ni znana, čeprav se domneva, da trenutne populacije predstavljajo zgodovinske meje areala, ki je zelo razdrobljen.<ref name="ADW"/> Njihova razširjenost v toplejših obdobjih [[holocen]]a je bila morda širša kot danes.<ref>Erich Fitzgerald, 2005, ''Holocene Record of the Dugong (Dugong Dugon) From Victoria, Southeast Australia'', Marine Mammal Science, 21, pp. 355–361</ref> Danes so populacije dugongov v vodah 37 držav in ozemelj.<ref name="Sydney"/> Zabeleženo število dugongov naj bi bilo na splošno nižje od dejanskega števila zaradi pomanjkanja natančnih raziskav. Kljub tej negotovosti naj bi se populacija dugongov krčila, saj se je v zadnjih 90 letih po vsem svetu zmanjšala za 20 odstotkov. Izginili so iz voda [[Hongkong]]a, [[Mavricij]]a in [[Tajvan]]a, pa tudi iz delov [[Kambodža|Kambodže]], [[Japonska|Japonske]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vietnam]]a. Verjetna so nadaljnja izginotja. Dugongi so običajno v toplih obalnih vodah<ref name="NatGeo"/>, veliko število pa je skoncentrirano v širokih in plitvih zaščitenih zalivih. Dugong je edini izključno morski rastlinojed sesalec, saj vse vrste morskih krav do neke mere uporabljajo sladko vodo. Kljub temu lahko prenašajo [[somornica|brakične vode]], ki jih najdemo v obalnih mokriščih,<ref>Naik, Prabir Kumar et al. (2008) [http://www.moef.nic.in/sites/default/files/nlcp/Indian%20Case%20Studies/Q-33.pdf "Conservation of Chilika Lake, Orissa, India"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160528144443/http://www.moef.nic.in/sites/default/files/nlcp/Indian%20Case%20Studies/Q-33.pdf |date=28 May 2016 }} in Sengupta, M. and Dalwani, R. (Editors) ''Proceedings of Taal 2007: The 12th World Lake Conference: 1988–1992''</ref> veliko pa jih najdemo tudi v širokih in plitvih mangrovskih kanalih in okoli zavetrnih strani velikih obalnih otokov, kjer so pogosta morska trava. Običajno s na globini približno 10 m, čeprav je na območjih, kjer je [[kontinentalna polica]] plitva, znano, da dugongi potujejo več kot deset kilometrov od obale in se spuščajo do 37 metrov, kjer najdejo globokomorske morske trave, kot je ''Halophila spinulosa''.<ref name="IUCNpdf"/> Za različne dejavnosti se uporabljajo specifični habitati. Ugotovljeno je bilo, da se plitva voda uporablja kot mesta za kotitev, kar zmanjšuje tveganje plenjenja. Globoka voda lahko pozimi nudi toplotno zatočišče pred hladnejšimi vodami bližje obali. == Ekologija in življenjska zgodovina == [[File:dugong.jpg|thumb|left|Samica in mladič v plitvi vodi]] Dugongi so dolgoživi, ​​najstarejši zabeleženi primerek pa je dosegel starost 73 let. Imajo malo naravnih plenilcev, čeprav živali, kot so [[krokodili]], [[Orka|kiti ubijalci]] in [[morski psi]], predstavljajo grožnjo mladičem, zabeležen pa je bil tudi dugong, ki je poginil zaradi poškodbe, potem ko ga je nabodel ''Myliobatoidei'' (raža). Dugonge prizadene veliko število okužb in parazitskih bolezni. Med odkritimi patogeni so helminti, kriptosporidiji, različne vrste bakterijskih okužb in drugi neidentificirani paraziti. Domneva se, da je 30 % smrti dugongov v Queenslandu od leta 1996 posledica bolezni.<ref name="IUCNpdf"/> Čeprav so družabne živali, so običajno samotne ali v parih zaradi nezmožnosti obsega morske trave, da bi preživljale velike populacije.<ref name="ADW"/> Včasih se zgodijo združbe več sto dugongov, vendar trajajo le kratek čas. Ker so sramežljivi in ​​se ne približujejo ljudem, je o njihovem vedenju znanega malo. Brez dihanja lahko zdržijo šest minut (čeprav je pogosteje približno dve minuti in pol),<ref>{{Cite journal|last1=Chilvers|first1=B. Louise|author-link=Louise Chilvers|last2=Delean|first2=S.|last3=Gales|first3=N. J.|last4=Holley|first4=D. K.|last5=Lawler|first5=I. R.|last6=Marsh|first6=H.|last7=Preen|first7=A. R.|year=2004|title=Diving behaviour of dugongs, ''Dugong dugon''|url=https://www.researchgate.net/publication/222520395|journal=Journal of Experimental Marine Biology and Ecology| volume=304|issue=2|page=203| doi=10.1016/j.jembe.2003.12.010| bibcode=2004JEMBE.304..203L |via=}}</ref> in znano je, da se za dihanje naslanjajo na rep, z glavo nad vodo. Potapljajo se lahko do največje globine 39 metrov; večino svojega življenja preživijo največ 10 metrov globoko. Komunikacija med posamezniki poteka s čivkanjem, žvižganjem, lajanjem in drugimi zvoki, ki odmevajo pod vodo. Opazovani so bili različni zvoki z različnimi amplitudami in frekvencami, kar kaže na različne namene. Vizualna komunikacija je zaradi slabega vida omejena in se uporablja predvsem za dejavnosti, kot je oglašanje za namene dvorjenja. Matere in mladiči so v skoraj nenehnem fizičnem stiku, znano pa je, da mladiči stegnejo roke in se s plavutmi dotaknejo svojih mater, da bi se pomirili. Dugongi so polnomadski, pogosto potujejo na dolge razdalje v iskanju hrane, vendar vse življenje ostanejo znotraj določenega območja. Veliko število se pogosto seli skupaj z enega območja na drugo. Domneva se, da te premike povzročajo spremembe v razpoložljivosti morske trave. Njihov spomin jim omogoča, da se po dolgih potovanjih vrnejo na določene točke. Premiki dugongov se večinoma dogajajo znotraj lokaliziranega območja morske trave, živali v isti regiji pa kažejo individualistične vzorce gibanja. Na dnevno gibanje vplivajo plimovanja. Na območjih z velikim razponom plimovanja dugongi potujejo s plimo, da bi dosegli plitvejša območja za prehranjevanje. V zalivu Moreton dugongi pogosto potujejo med prehranjevališči znotraj zaliva in toplejšimi oceanskimi vodami. Na višjih zemljepisnih širinah dugongi opravljajo sezonska potovanja, da bi pozimi dosegli toplejšo vodo. Občasno posamezni dugongi potujejo na dolge razdalje več dni in lahko potujejo čez globoke oceanske vode. Ena žival je bila opažena celo na jugu v Sydneyju. Čeprav so morska bitja, so dugongi znani po tem, da potujejo po potokih navzgor in v enem primeru so dugonga ujeli petnajst kilometrov navzgor po potoku blizu Cooktowna.<ref name="Sydney"/> === Hranjenje === Dugongi se skupaj z drugimi '' Sirenia'' imenujejo [[morske krave]], ker je njihova prehrana sestavljena predvsem iz morske trave, zlasti iz rodov ''Halophila'' in ''Halodule''.<ref name="ADW"/> Med prehranjevanjem zaužijejo celotno rastlino, vključno s koreninami, čeprav se, kadar to ni mogoče, hranijo le z listi. V vsebini želodcev dugongov so našli veliko različnih morskih trav in obstajajo dokazi, da bodo jedli alge, ko je morske trave malo. Čeprav so skoraj popolnoma rastlinojedi, bodo občasno jedli nevretenčarje, kot so meduze, morski škropilniki in školjke. Dugongi v zalivu Moreton v Avstraliji so vsejedi in se hranijo z nevretenčarji, kot so [[mnogoščetinci]]<ref>Berta, Annalisa; Sumich, James L.; Kovacs, Kit M. (2005) ''Marine Mammals: Evolutionary Biology'', Amesterdam: Elsevier. {{ISBN|0120885522}}</ref> ali morskimi algami, ko se zmanjša zaloga njihovih izbranih trav. V drugih južnih območjih zahodne in vzhodne Avstralije obstajajo dokazi, da dugongi aktivno iščejo velike nevretenčarje. To ne velja za dugonge v tropskih območjih, kjer fekalni dokazi kažejo, da se nevretenčarjev ne je. Večina dugongov se ne hrani na bujnih območjih, temveč tam, kjer je morska trava redkejša. Dodatni dejavniki, kot sta koncentracija beljakovin in regenerativna sposobnost, vplivajo tudi na vrednost morske trave. Kemična struktura in sestava morske trave sta pomembni, vrste trav, ki se najpogosteje jedo, pa imajo malo vlaknin, veliko dušika in so lahko prebavljive. Na [[Veliki koralni greben|Velikem koralnem grebenu]] se dugongi hranijo z morsko travo z malo vlakninami in veliko dušika, kot sta ''Halophila'' in ''Halodule'', da bi povečali vnos hranil namesto uživanja v velikih količinah. Prednost imajo morske trave nižjega seralnega pasu, kjer območje ni popolnoma poraslo z vegetacijo. Le določeni travniki z morsko travo so primerni za uživanje dugongov zaradi njihove visoko specializirane prehrane. Obstajajo dokazi, da dugongi aktivno spreminjajo sestavo vrst morske trave na lokalni ravni. Dugongi lahko iščejo globlje morske trave. Prehranjevalne poti so bile opažene do globine 33 metrov, dugonge pa so videli, kako se hranijo do globine 37 metrov. Dugongi se premikajo relativno počasi in plavajo s hitrostjo približno 10 km/h.<ref name=edge>{{navedi splet |url=http://www.edgeofexistence.org/mammals/species_info.php?id=53 |title=44. Dugong (''Dugong dugon'') |publisher=edgeofexistence.org |access-date=8 April 2011 |archive-date=17 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170517080446/http://www.edgeofexistence.org/mammals/species_info.php?id=53 }}</ref> Ko se premikajo po morskem dnu, da bi se prehranili, hodijo po prsnih plavutih. Prehranjevanje dugongov lahko spodbuja kasnejšo rast morskih trav z nizko vsebnostjo vlaknin in visoko vsebnostjo dušika.<ref name="Preen-1995">{{Cite journal|last=Preen|first=Anthony|date=1995|url=https://www.int-res.com/articles/meps/124/m124p201.pdf|title=Impacts of dugong foraging on seagrass habitats: observational and experimental evidence for cultivation grazing|journal=Marine Ecology Progress Series| volume=124| issue=1/3| pages=201–213|doi=10.3354/meps124201|jstor=24853413|bibcode=1995MEPS..124..201P|doi-access=free|access-date=12 March 2019|archive-date=23 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923190926/https://www.int-res.com/articles/meps/124/m124p201.pdf|url-status=live}}</ref> Vrste, kot je ''Zosteria capricorni'', so bolj prevladujoče v ustaljenih travnikih z morsko travo,<ref name="Heinsohn-1976">{{Cite journal|last1=Heinsohn|first1=GE|last2=Wake|first2=J|last3=Marsh|first3=H|last4=Spain|first4=AV|date=15 September 1976|title=The Dugong (Dugong Dugon (Muller)) in the Seagrass System|url=http://www.helenemarsh.com/publications/JournalPapers/1977/Heinsohn%20et%20al%201977.pdf|journal=Aquaculture|volume=12|issue=3|pages=235–248|via=Google Scholar|doi=10.1016/0044-8486(77)90064-3|access-date=15 July 2017|archive-date=21 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921155101/http://www.helenemarsh.com/publications/JournalPapers/1977/Heinsohn%20et%20al%201977.pdf}}</ref> vendar rastejo počasi, medtem ko ''Halophilia'' in ''Halodule'' hitro rastejo v odprtem prostoru, ki ga pustijo dugongi po hranjenju.<ref name="Preen-1995"/> To vedenje je znano kot kultivacijska paša in daje prednost hitro rastočim morskim travam z več hranili, ki jih imajo dugongi raje. Dugongi se lahko raje hranijo tudi z mlajšimi, manj vlaknatimi prameni morskih trav, cikli kultivacijskega hranjenja na različnih travnikih z morsko travo pa jim lahko zagotovijo večje število mlajših rastlin. Zaradi slabega vida dugongi pogosto uporabljajo vonj za iskanje užitnih rastlin. Imajo tudi močan taktilni čut in s svojimi dolgimi občutljivimi ščetinami čutijo svojo okolico. Izkopljejo celo rastlino in jo nato stresejo, da odstranijo pesek, preden jo pojedo. Znano je, da na enem mestu zberejo kup rastlin, preden jih pojedo. Za izkopavanje rastlin uporabljajo prožno in mišičasto zgornjo ustnico. To na njihovi poti pušča brazde v pesku. <gallery> File:DugongAreaMoretonBay.jpg|Tipično območje hranjenja dugongov v zalivu Moreton File:Untitled - panoramio - karlee ladyk (23).jpg|Hranjenje dugongov File:Dugong Marsa Alam.jpg|Hranjenje dugongov z mladimi ''Gnathanodon speciosus'' blizu Marsa Alama<ref name="TropWATER/dugong">{{navedi splet |title=TropWATER leads new assessment of global dugong populations |url=https://www.tropwater.com/post/tropwater-leads-new-assessment-of-global-dugong-populations |website=TropWATER |access-date=28 November 2025 |language=en |date=17 October 2025}}</ref><ref name="henleyspiers/dugong">{{navedi splet |title=Dugong Debate {{!}} The Shot Chat |url=https://www.henleyspiers.com/iv-dugong-debate |website=Henley Spiers Photography |access-date=28 November 2025}}</ref> File:Dugong in Ritchies archipelago Neil Island Andaman.jpg|Dugong z mladimi ''Gnathanodon speciosus'', otok Neil, Ritchiejev arhipelag File:Dugong mother offspring.jpg|Mati dugong in potomci iz Vzhodnega Timorja </gallery> === Razmnoževanje in starševska skrb === Dugon doseže spolno zrelost med osmim in osemnajstim letom starosti, kar je več kot pri večini drugih sesalcev.<ref name=EoM>{{navedi knjigo|editor=Macdonald, D.|last=Anderson|first=Paul K.|year=1984|title=The Encyclopedia of Mammals|publisher=Facts on File|location=New York|pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofma00mals_0/page/298 298–299]|isbn=978-0-87196-871-5|url=https://archive.org/details/encyclopediaofma00mals_0/page/298}}</ref> Samice vedo, da je samec dosegel spolno zrelost, ko izbruhnejo samčevi okli, saj okli pri samcih izbruhnejo, ko raven testosterona doseže dovolj visoko raven.<ref>{{Cite journal| pmid=22393027| year=2012| last1=Burgess| first1=E. A.|title=Testosterone and tusks: Maturation and seasonal reproductive patterns of live, free-ranging male dugongs (''Dugong dugon'') in a subtropical population|journal=Reproduction|volume=143|issue=5|pages=683–697|last2=Lanyon|first2=J. M.|last3=Keeley|first3=T|doi=10.1530/REP-11-0434|doi-access=free}}</ref> Starost, ko samica prvič skoti, je sporna, nekatere študije pa starost postavljajo med deset in sedemnajst let, druge pa že na šest let. Obstajajo dokazi, da samci dugongov v starejši starosti izgubijo plodnost. Kljub dolgoživosti dugongov, ki lahko živijo 50 let ali več, samice skotijo ​​le nekajkrat v življenju in svojim mladičem posvečajo veliko starševske skrbi.<ref name=EoM/> Čas med rojstvi ni jasen, ocene pa se gibljejo od 2,4 do 7 let. Paritveno vedenje se razlikuje med populacijami, ki so na različnih območjih. V nekaterih populacijah samci vzpostavijo ozemlje, ki ga nato obiščejo samice v estrusu. Na teh območjih samec poskuša narediti vtis na samice, medtem ko brani območje pred drugimi samci. Na drugih območjih se mnogi samci poskušajo pariti z isto samico, včasih pa samici ali drug drugemu povzročijo poškodbe. Med tem dogodkom se samica pari z več samci, ki se borijo, da bi jo vzeli od spodaj. To močno poveča možnosti za zanositev. Samice skotijo ​​po 13- do 15-mesečni brejosti, običajno le enega mladiča. Rojstvo se zgodi v zelo plitvi vodi, znano pa je tudi, da so bile matere skoraj na obali. Takoj ko se mladič rodi, ga mati potisne na površje, da vdihne. Novorojenčki so že dolgi 1,2 metra in tehtajo približno 30 kilogramov. Ko se rodijo, mladiči ostanejo blizu mater, verjetno zato, da lažje plavajo. Mladič se doji 14–18 mesecev, čeprav se kmalu po rojstvu začne prehranjevati z morskimi travami. Mater zapusti šele, ko odraste. == Pomen za ljudi == Dugongi so bili v preteklosti lahka tarča za lovce, ki so jih ubijali zaradi mesa, olja, kože in kosti. Kot je ugotovil antropolog A. Asbjørn Jøn, pogosto veljajo za navdih za morske deklice,<ref name="NatGeo"/><ref>{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/280883413|title=Dugongs and Mermaids, Selkies and Seals|last=Jøn|first=A. Asbjørn|date=1998|journal=Australian Folklore: A Yearly Journal of Folklore Studies|access-date=30 October 2015|publisher=University of New England|issue=13|pages=94–98|archive-date=20 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180920195612/https://www.researchgate.net/publication/280883413|url-status=live}}</ref> in ljudje po vsem svetu so razvili kulture, povezane z lovom na dugonge. Na nekaterih območjih ostaja žival velikega pomena, rastoča industrija ekoturizma okoli dugongov pa je v nekaterih državah imela gospodarsko korist. [[File:Ipoh-tambuncave-dugong.jpg|thumb|Jamska poslikava dugonga – jama Tambun, Perak, Malezija]] V jami Tambun v Ipohu v Maleziji je 5000 let stara stenska poslikava dugonga, ki so jo očitno narisala neolitska ljudstva. To je leta 1959 med rutinsko patruljo odkril poročnik R.L. Rawlings.<ref>{{navedi knjigo |last=Alexander |first=James |url=https://books.google.com/books?id=lB-hvAEACAAJ |title=Malaysia, Brunei, and Singapore |publisher=Cadogan Guides |year=2006 |isbn=978-1-86011-309-3 |location=London |page=185 |oclc=1176258790 |access-date=2 September 2024 |archive-date=2 September 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240902012432/https://books.google.com/books/about/Malaysia_Brunei_and_Singapore.html?id=lB-hvAEACAAJ&redir_esc=y |url-status=live }}</ref> Dugongi so prisotni v jugovzhodnoazijski, zlasti avstronezijski folklori. V jezikih, kot so Ilocano, Mapun, Jakan, Tausug in Kadazan Dusun na Filipinih in v Sabahu, je ime za dugonge sinonim za ''morsko deklico''.<ref name="Blust"/> V malajščini jih včasih imenujejo ''perempuan laut'' ('morska ženska') ali ''putri duyong'' ('morska princesa'), kar vodi do zmotnega prepričanja, da beseda ''dugong'' sama po sebi pomeni 'morska gospa'.<ref name="Marsh"/><ref name="Blust"/><ref name="Medrano">{{navedi splet |last1=Medrano |first1=Anthony |title=Crying Dugongs and Ocean Encounters in Southeast Asia |url=https://edgeeffects.net/crying-dugong/ |website=Edge Effects |date=13 April 2017 |access-date=22 May 2021 |archive-date=22 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522071720/https://edgeeffects.net/crying-dugong/ |url-status=live }}</ref> Na Filipinih, v Maleziji, Indoneziji in na Tajskem je pogosto prepričanje, da so bili dugongi prvotno ljudje ali delno ljudje (običajno ženske) in da jokajo, ko jih zakoljejo ali nasedejo na obalo. Zaradi tega velja za nesrečo, če je dugong ubit ali po nesreči pogine v mrežah ali ribjih ogradah na Filipinih, v nekaterih delih Sabaha (Malezija) ter na severnem [[Sulavezi]]ju in [[Mali Sundski otoki|Malih Sundskih otokih]] (Indonezija). Dugongov v teh regijah tradicionalno ne lovijo za hrano in so ostali v izobilju vse do približno 1970-ih.<ref name="UNEP">{{navedi knjigo |title=Report of the Third Southeast Asian Marine Mammal Symposium (SEAMAM III) |date=2015 |publisher=UNEP/CMS Secretariat |location=Bonn |series=CMS Technical Series No. 32 |url=https://www.informea.org/sites/default/files/imported-documents/SEAMAM_smallfilesize.pdf |access-date=22 May 2021 |archive-date=22 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210522071730/https://www.informea.org/sites/default/files/imported-documents/SEAMAM_smallfilesize.pdf }}</ref> Nasprotno pa dugongove "solze" veljajo za afrodiziake v drugih delih Indonezije, Singapurja, Malezije, Bruneja, Tajske, Vietnama in Kambodže.<ref name="Rajamani">{{cite journal |last1=Rajamani |first1=Leela |last2=Cabanban |first2=Annabel S. |last3=Rahman |first3=Ridzwan Abdul |title=Indigenous Use and Trade of Dugong (Dugong dugon) in Sabah, Malaysia |journal=Ambio: A Journal of the Human Environment |date=August 2006 |volume=35 |issue=5 |pages=266–268 |doi=10.1579/05-s-093.1|pmid=16989512 |bibcode=2006Ambio..35..266R |s2cid=3168817 }}</ref> Dugongovo meso velja za luksuzno hrano in verjame se, da ima tudi afrodizične lastnosti. V teh regijah jih aktivno lovijo, ponekod skoraj do izumrtja.<ref name="Marsh">{{navedi knjigo |last1=Marsh |first1=Helen |last2=Penrose |first2=Helen |last3=Eros |first3=Carole |last4=Hugues |first4=Joanna |title=Dugong: Status Reports and Action Plans for Countries and Territories |publisher=UNEP |isbn=92-807-2130-5 |series=UNEP/DEWA/RS.02-1 |year=2002 |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2002-001.pdf |access-date=13 June 2016 |archive-date=7 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161007121143/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2002-001.pdf |url-status=live }}</ref> Na [[Palav]]u so dugonge tradicionalno lovili s težkimi sulicami iz kanujev. Čeprav je to nezakonito in obstaja široko neodobravanje ubijanja dugongov, ostaja krivolov velik problem. Dugonge pogosto lovijo tudi v [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]], na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]], [[Vanuatu]]ju in [[Nova Kaledonija|Novi Kaledoniji]]; kjer so njihovo meso in okraski iz kosti in okel zelo cenjeni na pojedinah in tradicionalnih obredih. Vendar pa lov na dugonge na nekaterih območjih Vanuatuja velja za tabu.<ref name="Marsh"/> Dugongovo meso in olje sta tradicionalno med najdragocenejšimi živili avstralskih [[ aborigini|aboriginov]] in otočanov [[Torresov preliv|Torresovega preliva]] Nekateri aborigini imajo dugonge za del svoje aboriginske pripadnosti. Lokalni ribiči na jugu Kitajske so tradicionalno častili dugonge in jih imeli za ''čudežne ribe''. Verjeli so, da njihov ulov prinaša nesrečo, in v regiji jih je bilo pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja veliko. Od 1950-ih je val priseljencev iz drugih regij, ki nimajo teh prepričanj, povzročil lov na dugonge za hrano in tradicionalno kitajsko medicino. To je povzročilo strm upad populacij dugongov v [[Tonkinški zaliv|Tonkinškem zalivu]] in morju okoli otoka [[Hainan]]. Na Japonskem se dugongi tradicionalno lovijo na [[Otočje Rjukju|otočju Ryukyu]] že od prazgodovine. Izrezljana rebra dugongov v obliki metuljev (''psihopomp'') najdemo po vsej [[Okinava|Okinavi]]. Pogosto so jih lovili po vsej Japonski vse do približno 1970-ih. Dugongi so igrali vlogo tudi v legendah v [[Kenija|Keniji]], kjer je žival znana kot ''kraljica morja''. Deli telesa se uporabljajo kot hrana, zdravilo in okras. V zalivskih državah dugongi niso služili le kot vir hrane, temveč so njihove okle uporabljali kot ročaje mečev. Dugongovo olje je pomembno kot konzervans in sredstvo za izboljšanje lesenih čolnov za ljudi okoli Kutchskega zaliva v Indiji, ki verjamejo tudi, da je meso afrodiziak. Dugongi imajo ključno vlogo pri upravljanju morja in kulturni identiteti avtohtonih prebivalcev severne Avstralije. Veljajo za del ''morske dežele'', žive mreže odnosov, ki povezujejo ljudi, živali in obalna okolja, sodobni programi upravljanja v Torresovem prelivu in severnem Queenslandu pa vse bolj vključujejo tradicionalno ekološko znanje z znanstvenim spremljanjem in dogovori o soupravljanju.<ref>{{cite journal |last1=Delisle |first1=A. |last2=Kiatkoski Kim |first2=M. |last3=Stoeckl |first3=N. |last4=Watkin Lui |first4=F. |last5=Marsh |first5=H. |date=2018 |title=The socio-cultural benefits and costs of the traditional hunting of dugongs ''Dugong dugon'' and green turtles ''Chelonia mydas'' in Torres Strait, Australia |journal=Oryx |volume=52 |issue=2 |pages=250–261 |doi=10.1017/S0030605317001466}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=McNiven |first=Ian J. |url=https://doi.org/10.1093%2Foxfordhb%2F9780190095611.013.36 |title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Indigenous Australia and New Guinea |publisher=Oxford University Press |year=2024 |editor-last=McNiven |editor-first=Ian J. |chapter=Dugongs and Turtles as Kin: Relational Ontologies and Archaeological Perspectives on Ritualized Hunting by Coastal Indigenous Australians |doi=10.1093/oxfordhb/9780190095611.013.36 |access-date=24 October 2025 |editor2-last=David |editor2-first=Bruno}}</ref> == Ohranjanje == [[File:Stamp of Indonesia - 2005 - Colnect 385149 - Dugong Dugong dugon.jpeg|thumb|Dugongi na indonezijski poštni znamki iz leta 2005]] Število dugongov se je v zadnjem času zmanjšalo. Da bi populacija ostala stabilna, umrljivost odraslih ne sme preseči 5 % letno. Ocenjeni odstotek samic, ki jih lahko ljudje ubijejo, ne da bi izčrpali populacijo, je 1–2 %. To število se zmanjša na območjih, kjer je telitev minimalna zaradi pomanjkanja hrane. Tudi v najboljših pogojih se populacija verjetno ne bo povečala za več kot 5 % na leto, zaradi česar so dugongi ranljivi za prekomerno izkoriščanje. Dejstvo, da živijo v plitvih vodah, jih močno obremenjuje človeška dejavnost. Raziskave dugongov in vplivov človekove dejavnosti nanje so bile omejene in večinoma potekajo v Avstraliji. V mnogih državah število dugongov še nikoli ni bilo raziskano. Zato so trendi negotovi, za celovito upravljanje pa je potrebnih več podatkov. Edini podatki, ki segajo dovolj daleč nazaj, da omenjajo populacijske trende, prihajajo z mestne obale Queenslanda v Avstraliji. Zadnja večja svetovna študija, opravljena leta 2002, je ugotovila, da se število dugongov zmanjšuje in je morda izumrlo v tretjini svojega območja razširjenosti, v drugi polovici pa je status neznan.<ref name="iucn"/> Rdeči seznam IUCN dugonga uvršča med [[Ranljiva vrsta|ranljive vrste]], [[CITES|Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami]] pa ureja in na nekaterih območjih prepoveduje mednarodno trgovino. Večina habitatov dugongov spada med predlagana pomembna območja morskih sesalcev.<ref name="GOBI2020">{{navedi splet |url=http://gobi.org/wp-content/uploads/2020/06/GOBI_newsletter_Jun20_lowres_pages.pdf |title=GOBI Newsletter Summer 2020 |publisher=GOBI |date=2020 |access-date=19 May 2021 |pages=6–8 |archive-date=19 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210519135938/http://gobi.org/wp-content/uploads/2020/06/GOBI_newsletter_Jun20_lowres_pages.pdf |url-status=live }}</ref> Regionalno sodelovanje je pomembno zaradi široke razširjenosti živali, leta 1998 pa je bila izražena močna podpora sodelovanju v jugovzhodni Aziji za zaščito dugongov. Kenija je sprejela zakonodajo, ki prepoveduje lov na dugonge in omejuje ribolov z vlečnimi mrežami, vendar dugong še ni naveden v kenijskem zakonu o prostoživečih živalih kot ogrožena vrsta. [[Mozambik]] ima zakonodajo za zaščito dugongov od leta 1955, vendar se ta ne izvaja učinkovito. Francija ima nacionalni akcijski načrt, ki zajema to vrsto in se izvaja v morskem naravnem parku Mayotte. Na afriški obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]] je bilo ustanovljenih veliko morskih parkov, egiptovski [[Akabski zaliv]] pa je popolnoma zaščiten. [[Združeni arabski emirati]] so prepovedali lov na dugonge v svojih vodah, prav tako [[Bahrajn]]. ZAE so dodatno prepovedali ribolov z visečimi mrežami in izrazili namero, da bodo obnovili obalne ekosisteme, na katere se dugongi zanašajo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.unep.org/news-and-stories/story/abu-dhabis-restoration-efforts-bring-hope-extinction-prone-dugongs |title=Abu Dhabi's restoration efforts bring hope for extinction-prone dugongs |publisher=UN Environment |date=26 August 2022 |access-date=6 September 2022 |archive-date=2 September 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240902023054/https://www.unep.org/news-and-stories/story/abu-dhabis-restoration-efforts-bring-hope-extinction-prone-dugongs |url-status=live }}</ref> [[Indija]] in [[Šrilanka]] prepovedujeta lov in prodajo dugongov in njihovih izdelkov. Japonska je dugonge uvrstila med ogrožene in prepovedala namerno ubijanje in nadlegovanje. [[Ljudska republika Kitajska]] prepoveduje lov, ulov in nadlegovanje. Prvi morski sesalec, ki je bil zaščiten na Filipinih, je bil dugong, čeprav je njegovo spremljanje težko. Palav je sprejel zakonodajo za zaščito dugongov, čeprav se ta ne izvaja dobro in krivolov še vedno obstaja. Indonezija je dugonge leta 1999 uvrstila na seznam zaščitenih vrst, leta 2018 pa je ministrstvo za ribištvo začelo izvajati načrt za ohranjanje.<ref name="Hidayat2024">{{navedi novice |url=https://news.mongabay.com/2024/01/sumatran-dugong-hunter-struggles-to-adapt-to-changing-times/ |title=Sumatran dugong hunter struggles to adapt to changing times |author=Dody Hidayat |work=Mongabay |date=3 January 2024 |access-date=29 March 2024 |archive-date=29 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240329035234/https://news.mongabay.com/2024/01/sumatran-dugong-hunter-struggles-to-adapt-to-changing-times/ |url-status=live }}</ref> Zaščita se ne izvaja vedno in spominki iz delov dugongov so na voljo na tržnicah na [[Bali]]ju.<ref>{{Cite journal|last=Lee & Nijman|year=2015|title=Trade in dugong parts in Southern Bali| url=https://www.researchgate.net/publication/283905609|journal=Journal of the Marine Biological Association of the United Kingdom|volume=95|issue=8|pages=1717–1721| via=ResearchGate|doi=10.1017/s0025315415001423|bibcode=2015JMBUK..95.1717L|s2cid=86309802|access-date=15 February 2017|archive-date=2 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240902023100/https://www.researchgate.net/publication/283905609_Trade_in_dugong_parts_in_Southern_Bali|url-status=live}}</ref> Tradicionalni lovci na dugonge so lovili še vrsto let, nekateri pa so se po prenehanju trudili najti alternativne vire dohodka. Dugong je nacionalna žival Papuanske Nove Gvineje, ki prepoveduje vse razen tradicionalnega lova. Vanuatu in Nova Kaledonija prepovedujeta lov na dugonge. Dugongi so zaščiteni po vsej Avstraliji, čeprav se pravila razlikujejo glede na zvezno državo; na nekaterih območjih je lov na avtohtone živali dovoljen. Dugongi so v avstralski zvezni državi [[Queensland]] v skladu z zakonom o varstvu narave navedeni kot ranljivi. Večina trenutno živi v uveljavljenih morskih parkih, kjer morajo čolni pluti z omejeno hitrostjo, ribolov z mrežami pa je omejen. [[Svetovni sklad za naravo]] je kupil dovoljenja za ribolov z zabodnimi mrežami v severnem Queenslandu, da bi zmanjšal vpliv ribolova.<ref>{{navedi novice |url=https://news.mongabay.com/2022/03/wwf-casts-a-wide-net-to-save-dugongs-in-the-great-barrier-reef/ |title=NGOs block gillnet fishing across 100,000 sq km of Great Barrier Reef |author=Elizabeth Claire Alberts |work=Mongabay |date=30 March 2022 |access-date=27 April 2022 |archive-date=2 September 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240902023054/https://news.mongabay.com/2022/03/wwf-casts-a-wide-net-to-save-dugongs-in-the-great-barrier-reef/ |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Dugong dugon}} * [https://www.britannica.com/animal/dugong-mammal Dugong] - britannica.com {{Taxonbar|from=Q129544}} [[Kategorija:Sesalci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1776]] [[Kategorija:Favna Indijskega oceana]] [[Kategorija:Favna Tihega oceana]] [[Kategorija:Favna Oceanije]] 4iohpx2fji38yd1epxn2ien5a1fx65r 0 606098 6721222 6720640 2026-07-28T13:50:20Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6721222 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Kamniti koralnjaki | fossil_range = {{fossil range|Ladinian | Recent |Middle Triassic - Recent | refs= <ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref>}} | image = Haeckel Hexacoralla.jpg | image_caption = Scleractinian corals, illustration by <br />[[Ernst Haeckel]], 1904 | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref name="CITES">{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] | subphylum = [[Anthozoa]] | class = [[Hexacorallia]] | ordo = [[Scleractinia]] | authority = [[Gilbert Charles Bourne|Bourne]], 1900<ref name=WoRMS>{{cite WoRMS |author=Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Scleractinia Bourne, 1900 |id=1363 |access-date=2015-05-03}}</ref> | subdivision_ranks = Families | subdivision = okoli 35, glej [[#Families|text]]. | synonyms = * Madreporaria }} '''''Scleractinia''''', imenovane tudi '''kamniti koralnjaki''' ali trde korale, so morske živali iz [[Deblo (taksonomija)|debla]] ''[[Ožigalkarji|Cnidaria]]'', ki si zgradijo trdo okostje. Posamezne živali so znane kot [[Polip (zoologija)|polipi]] in imajo valjasto telo, okronano z ustno ploščico, v kateri so usta obrobljena z vencem lovk (tentaklov). Čeprav so nekatere vrste samotarske, večina živi v [[kolonija (biologija)|kolonijah]]. Ustanovni polip se usede in začne izločati [[kalcijev karbonat]], da zaščiti svoje mehko telo. Posamezne [[korala|korale]] so lahko dolge do 25 cm, pri kolonialnih vrstah pa imajo polipi običajno premer le nekaj milimetrov. Ti polipi se nespolno razmnožujejo z brstenjem, vendar ostanejo pritrjeni drug na drugega in tvorijo večpolipno kolonijo klonov s skupnim okostjem, ki lahko glede na vrsto doseže premer ali višino do nekaj metrov. Oblika in videz vsake koralne kolonije nista odvisna le od vrste, temveč tudi od njene lokacije, globine, količine gibanja vode in drugih dejavnikov. Številne plitvovodne korale vsebujejo v svojih tkivih simbiontske enocelične organizme, znane kot ''[[Zooksantela]]''. Te dajejo korali barvo, ki se lahko razlikuje glede na vrsto simbionta, ki ga vsebuje. Kamniti koralnjaki so tesno sorodni [[Morske vetrnice|morskim anemonam]] in so tako kot one oborožene z žarilnimi celicami, znanimi kot [[knidocit]] (''Cnidocyte''). Korale se razmnožujejo spolno in nespolno. Odrasli polipi so lahko dvospolni ali pa le ženski ali moški. Večina vrst sprosti [[gameta|gamete]] - spolne celice v morje, kjer poteka oploditev, ličinke ''[[planula|planul]]'' pa se odpeljejo kot del planktona, nekaj vrst pa izleže jajčeca. Nespolno razmnoževanje poteka večinoma z fragmentacijo, ko se del kolonije loči in ponovno pritrdi drugje. Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Velik del ogrodja sodobnih koralnih grebenov tvorijo skleraktiniji. Korale, ki gradijo grebene, ali hermatipske korale so večinoma kolonialne; večina teh je zooksantelatnih in so v plitvih vodah, v katere prodira sončna svetloba. Druge korale, ki ne tvorijo grebenov, so lahko samotne ali kolonialne; nekatere od teh se pojavljajo v [[Abisal|globinah]], kamor svetloba ne sega. Kamniti koralnjaki so se prvič pojavili v srednjem [[trias]]u, vendar njihova povezava s [[tabulata|tabulati]] in [[rugosa|rugosnim]]i koralami iz [[paleozoik]]a trenutno ni pojasnjena. V sodobnem času se pričakuje, da se bo število kamnitih koralnjakov zmanjšalo zaradi učinkov globalnega segrevanja in zakisljevanja oceanov.<ref>[http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=reef-building-corals-lose-out-to-so ''Reef-Building Corals Lose Out to Softer Cousins Due To Global Warming''] March 24, 2013 Scientific American</ref> == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Slika prikazuje koralni polip, njegov koralit, cenosark in cenosteum]] Kamniti koralnjaki so lahko samotni ali kolonialni. Kolonije lahko dosežejo precejšnjo velikost in so sestavljene iz velikega števila posameznih polipov. === Mehki deli === Kamniti koralnjaki so člani razreda ''Anthozoa'' in tako kot drugi člani skupine nimajo meduznega stadija v svojem življenjskem ciklu. Posamezne živali so znane kot polipi in imajo valjasto telo, okronano z ustnim diskom, obdanim z obročem lovk. Osnova polipa izloča kamnito snov, iz katere je oblikovan koralni skelet. Telesna stena polipa je sestavljena iz mezogleje, stisnjene med dvema plastema povrhnjice. Usta so v središču ustnega diska in vodijo v cevasto žrelo, ki se nekaj časa spušča v telo, preden se odpre v gastrovaskularno votlino, ki zapolnjuje notranjost telesa in lovk. Za razliko od drugih ožigalkarjev pa je votlina razdeljena s številnimi sevalnimi pregradami, tankimi plastmi živega tkiva, znanimi kot mezenterij. Znotraj sten votline so tudi gonade. Polip se lahko uvleče v koralit, kamnito skodelico, v kateri sedi, in ga nazaj potegnejo ploščato podobne mišice za umikanje.<ref name=IZ>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard, S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–137 }}</ref> Polipi so povezani z vodoravnimi plastmi tkiva, znanimi kot cenosark, ki se raztezajo čez zunanjo površino okostja in ga popolnoma prekrivajo. Te plasti so neprekinjene s telesno steno polipov in vključujejo podaljške gastrovaskularne votline, tako da lahko hrana in voda krožita med vsemi različnimi člani kolonije. Pri kolonialnih vrstah ponavljajoča se nespolna delitev polipov povzroči, da so koraliti med seboj povezani in tako tvorijo kolonije. Obstajajo tudi primeri, ko sosednje kolonije iste vrste z zlitjem tvorijo eno samo kolonijo. Večina kolonialnih vrst ima zelo majhne polipe, s premerom od 1 do 3 mm, čeprav so lahko nekatere posamezne vrste velike tudi do 25 cm.<ref name=IZ /> === Okostje === [[File:Brain coral.jpg|thumb|left|''[[Diploria labyrinthiformis]]'', žlebasta možganska korala]] Okostje posameznega skleraktinijskega polipa je znano kot koralit. Izloča ga povrhnjica spodnjega dela telesa in sprva tvori skodelico, ki obdaja ta del polipa. Notranjost skodelice vsebuje radialno poravnane plošče ali septume, ki štrlijo navzgor od dna. Vsako od teh plošč obdaja par mezenterijev. Septe izločajo mezenteriji in se zato dodajajo v istem vrstnem redu kot mezenteriji. Posledično so septume različnih starosti druga ob drugi, simetrija skleraktinijskega okostja pa je radialna ali biradialna. Ta vzorec vstavljanja septumov paleontologi imenujejo 'cikličen'. Nasprotno pa so pri nekaterih fosilnih koralah sosednje septume v vrstnem redu naraščajoče starosti, vzorec, imenovan serijski, in ustvarja bilateralno simetrijo. Skleraktiniji izločajo kamnit eksoskelet, v katerem so septume vstavljene med mezenteriji v večkratnikih šestih. Vsi sodobni skleraktini so sestavljeni iz kalcijevega karbonata v obliki kristalov [[aragonit]]a, vendar je imel prazgodovinski skleraktinij (''Coelosimilia'') nearagonitno skeletno strukturo, ki je bila sestavljena iz [[kalcit]]a.<ref name="Stolarski2007">{{cite journal|last=Stolarski|first=Jaroslaw|author-link=| author2=Anders Meibom, Radoslaw Przenioslo and Maciej Mazur|title=A Cretaceous Scleractinian Coral with a Calcitic Skeleton | journal=Science |volume=318 |issue=5847 |pages=92–94 |publisher=American Association for the Advancement of Science| year=2007 |doi=10.1126/science.1149237 |pmid=17916731 |bibcode=2007Sci...318...92S|last3=Przeniosło |first3=Radosław |last4=Mazur |first4=Maciej|s2cid=22233075 |url=http://infoscience.epfl.ch/record/177112 }}</ref> Struktura tako enostavnih kot sestavljenih skleraktinij je lahka in porozna, namesto trdne, kot je to v primeru prazgodovinskega reda ''Rugosa''. Skleraktinijci se od rugosov razlikujejo tudi po vzorcu septalne vstavitve.<ref>{{cite book|author=Gornitz, Vivien |title=Encyclopedia of Paleoclimatology and Ancient Environments |url=https://books.google.com/books?id=yRMgYc-8mTIC&pg=PA199 |year=2009 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-4551-6 |page=199}}</ref> === Rast === [[File:More hard coral close up on the Inner Reef.JPG|thumb|Meandrirajoče koralitne stene intratentakularne brsteče korale]] [[File:Pseudosiderastrea tayami, SEM.JPG|thumb|Ločeni koraliti ekstratentakularne brsteče vrste]] Pri kolonialnih koralah je rast posledica brstenja novih polipov. Obstajata dve vrsti brstenja, intratentakularno in ekstratentakularno. Pri intratentakularnem brstenju se na ustnem disku, znotraj obroča lovk, razvije nov polip. To lahko tvori posamezne, ločene polipe ali vrsto delno ločenih polipov, ki si delijo podolgovat ustni disk z vrsto ust. Lovke rastejo okoli roba tega podolgovatega ustnega diska in ne okoli posameznih ust. To je obdano z eno samo koralitno steno, kot je to v primeru meandroidnih koralitnih koral možganskih koral. Zunajlentakularno brstenje vedno povzroči ločene polipe, vsak s svojo koralitno steno. Pri košatih koralah, kot je ''[[Acropora]]'', stransko brstenje iz aksialnih polipov tvori osnovo debla in vej. Hitrost, s katero kolonija kamnitih koral odlaga kalcijev karbonat, je odvisna od vrste, vendar se nekatere vrste, ki se razvejajo, lahko povečajo v višino ali dolžino za približno 10 cm na leto (približno enako hitrostjo, kot rastejo človeški lasje). Druge korale, kot so kupolaste in ploščate vrste, so bolj obsežne in lahko zrastejo le za 0,3 do 2 cm na leto.<ref name=Piper>Ross Piper (2007), ''Extraordinary Animals: An Encyclopedia of Curious and Unusual Animals'', Greenwood Press.</ref> Hitrost odlaganja aragonita se spreminja dnevno in sezonsko. Pregled prečnih prerezov koral lahko pokaže pasove odlaganja, ki kažejo na letno rast. Tako kot drevesne obročke se tudi te lahko uporabijo za oceno starosti koral.<ref name=IZ /> Osamljene korale ne brstijo. Postopoma se povečujejo, ko odlagajo več kalcijevega karbonata in proizvajajo nove vrtince sept. Velika korala ''Ctenactis echinata'' ima na primer običajno ena usta, lahko je dolga približno 25 cm in ima več kot tisoč sept.<ref>{{cite book|author1=Chang-feng Dai|author2=Sharon Horng|title=台灣石珊瑚誌|url=https://books.google.com/books?id=a1BbduEf1EsC&pg=PA39 |year=2009 |publisher=國立臺灣大學出版中心 |isbn=978-986-01-8745-8 |page=39|trans-title=Scleractinia Fauna of Taiwan II. The Robust Group}}</ref> == Razširjenost == Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Obstajata dve glavni ekološki skupini. Hermatipske korale so večinoma kolonialne korale, ki živijo v čistih, oligotrofnih, plitvih [[tropski pas|tropskih]] vodah; so glavni graditelji grebenov na svetu. Ahermatipske korale so bodisi kolonialne bodisi samotne in so v vseh oceanskih regijah ter ne gradijo grebenov. Nekatere živijo v tropskih vodah, druge pa v [[Zmerno podnebje|zmernih]] morjih, [[Polarno območje|polarnih]] vodah ali na velikih globinah, od [[fotično območje|fotičnega območja]] do približno 6000 m.<ref name=TOLweb>{{cite web |url=http://tolweb.org/Scleractinia |title=Scleractinia |author1=Romano, Sandra L. |author2=Cairns, Stephen D. |date=2002-10-28 |publisher=Tree of Life Web Project |access-date=2015-05-03}}</ref> == Ekologija == [[File:Favites flexuosa.jpg|thumb|Trde korale ''Favites'' ponoči raztezajo svoje polipe, da se hranijo]] Kamniti koralnjaki spadajo v eno od dveh glavnih kategorij: *Korale, ki tvorijo grebene ali hermatipske korale, ki večinoma vsebujejo zooksantele; *Korale, ki ne tvorijo grebenov ali ahermatipske korale, ki večinoma ne vsebujejo zooksantel Pri koralah, ki tvorijo grebene, so endodermalne celice običajno polne simbiotskih enoceličnih dinoflagelatov, znanih kot zooksantele. Včasih je na kvadratni centimeter koralnega tkiva kar pet milijonov teh celic. Do 50 % organskih spojin, ki jih proizvajajo simbionti, polipi uporabljajo kot hrano. Kisikov stranski produkt fotosinteze in dodatna energija, pridobljena iz sladkorjev, ki jih proizvajajo zooksantele, omogočata tem koralam, da rastejo do trikrat hitreje kot podobne vrste brez simbiontov. Te korale običajno rastejo v plitvi, dobro osvetljeni, topli vodi z zmerno do hitro turbulenco in obilico kisika ter imajo raje trdne, ne blatne površine, na katerih se lahko usedejo. Večina kamnitih koralnjakov iztegne svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom, tiste z večjimi polipi pa lovijo ustrezno večji plen, vključno z različnimi nevretenčarji in celo majhnimi ribami. Poleg lovljenja plena na ta način številne kamnite korale proizvajajo tudi sluzaste filme, ki jih lahko premikajo po telesu s pomočjo cilij; te lovijo majhne organske delce, ki jih nato vlečejo proti ustom in v usta. Pri nekaterih kamnitih koralnjakih je to glavni način hranjenja, lovke pa so zmanjšane ali odsotne, na primer ''Acropora acuminata''. Karibski kamniti koralnjaki so običajno nočni, saj se polipi čez dan umaknejo v okostje, s čimer se poveča izpostavljenost zooksantel svetlobi, vendar se v indo-pacifiški regiji številne vrste hranijo podnevi in ​​ponoči. Nezooksantelatne korale običajno ne tvorijo grebenov; najpogosteje jih najdemo pod približno 500 m vode. Uspevajo pri precej hladnejših temperaturah in lahko živijo v popolni temi, energijo pa črpajo iz lovljenja planktona in suspendiranih organskih delcev. Stopnje rasti večine vrst ne-zooksantelatnih koral so bistveno počasnejše od stopenj rasti njihovih vrstnikov, tipična struktura teh koral pa je manj kalcificirana in bolj dovzetna za mehanske poškodbe kot pri zooksantelatnih koralah.<ref name=Piper /> Skleratinijci so prej veljali za obvezne gostitelje druge skupine vitičarjev, pirgomatidov, vendar je nedavna študija zabeležila dokaze o živih pirgomatidih v stilasteridih, kar je to idejo postavilo pod vprašaj.<ref>{{cite journal|author1=Adi Zweifler|author2=Noa Simon-Blecher|author3=Daniela Pica|author4=Benny K. K. Chan|author5=Jonathan Roth|author6=Yair Achituv|title=A stranger among us: the occurrence of ''Cantellius'' (Balnoidea: Pyrgomatidae) an epibiont of scleractinias in stylasterids (Hydrozoa)|year=2020|journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=190|issue=4|pages=1077–1094| doi=10.1093/zoolinnean/zlaa017| url=https://doi.org/10.1093/zoolinnean/zlaa017|url-access=subscription}}</ref> == Življenjski cikel == [[File:Settlement and early life stages of scleractinian corals.png|thumb|upright=2|Naselitev in zgodnje življenjske faze skleraktinskih koral. Ta slika se osredotoča na prve korake ličinke koral (iskanje, pritrditev in metamorfoza) proti odrasli korali.<ref>Petersen LE., Kellermann M.Y., Schupp P.J. (2019) "Secondary Metabolites of Marine Microbes: From Natural Products Chemistry to Chemical Ecology". In: Jungblut S., Liebich V., Bode-Dalby M. (eds) ''YOUMARES 9 - The Oceans: Our Research, Our Future'', pages 159–180, Springer. {{doi|10.1007/978-3-030-20389-4_8}}. {{ISBN|978-3-030-20388-7}}. [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref>]] Kamniti koralnjaki imajo širok nabor reproduktivnih strategij in se lahko razmnožujejo tako spolno kot nespolno. Številne vrste imajo ločen spol, celotna kolonija je bodisi samec bodisi samica, druge pa so hermafroditske, pri čemer imajo posamezni polipi moške in ženske spolne žleze.<ref name=Maier>{{cite journal |author=Maier, Elke |year=2010 |title=Life history of the Scleractinian Coral ''Seriatopora hystrix'': a population genetic approach |journal=Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Naturwissenschaften der Fakultät für Biologie der Ludwig-Maximilians-Universität München |url=http://edoc.ub.uni-muenchen.de/14906/1/Maier_Elke.pdf }}</ref> Nekatere vrste izležejo jajčeca, vendar pri večini vrst spolno razmnoževanje povzroči nastanek prosto plavajoče ličinke [[planula]], ki se sčasoma naseli na morskem dnu in se metamorfozira v polip. Pri kolonialnih vrstah se ta začetni polip nato večkrat nespolno deli, da nastane celotna kolonija.<ref name=IZ /> === Nespolno razmnoževanje === [[File:Montastraea annularis Molasses reef FL.jpg|thumb|''[[Montastraea annularis]]'' se lahko fragmentira in tvori nove kolonije]] Najpogostejši način nespolnega razmnoževanja kolonialnih kamnitih koralnjakov je fragmentacija. Kosi razvejanih koral se lahko med nevihtami, zaradi močnega gibanja vode ali mehanskih sredstev odlepijo, delci pa padejo na morsko dno. V ustreznih pogojih se lahko oprimejo substrata in ustanovijo nove kolonije. Dokazano je, da so celo tako ogromne korale, kot je ''Montastraea annularis'', sposobne tvoriti nove kolonije po fragmentaciji.<ref name=Maier /> Ta postopek se uporablja v hobiju grebenskih akvarijev za povečanje populacije, ne da bi bilo treba korale loviti v naravi.<ref>{{cite web |url=http://www.reefkeeping.com/issues/2002-06/ac/feature/ |title=Coral fragmentation: Not just for beginners |author=Calfo, Anthony |year=2008 |work=Reefkeeping Magazine |publisher=Reef Central |access-date=2015-05-03}}</ref> V neugodnih pogojih se nekatere vrste koral zatečejo k drugi vrsti nespolnega razmnoževanja v obliki ''izločanja polipov'', kar lahko omogoči polipom preživetje, tudi če matična kolonija umre. Vključuje rast cenosarka, ki zapre polipe, odcepitev polipov in njihovo naselitev na morskem dnu, da se ustvarijo nove kolonije.<ref name=Sammarco>{{cite journal |author=Sammarco, Paul W. |year=1982 |title=Polyp bail-out : an escape response to environmental stress and new means of reproduction in corals |journal=Marine Ecology Progress Series |volume=10 |pages=57–65 |doi=10.3354/meps010057|bibcode=1982MEPS...10...57S |doi-access=free }}</ref> Pri drugih vrstah se majhne kroglice tkiva odlepijo od cenosarka, diferencirajo v polipe in začnejo izločati kalcijev karbonat, da tvorijo nove kolonije, pri ''Pocillopora damicornis'' pa se lahko neoplojena jajčeca razvijejo v sposobne ličinke.<ref name=Maier /> === Spolno razmnoževanje === Velika večina skleraktinijskih taksonov je v svojih odraslih kolonijah hermafroditskih.<ref name=Heyward>{{cite journal |author1=Heyward, A.J. |author2=Babcock, R.C. |year=1986 |title=Self- and cross-fertilization in scleractinian corals |journal=Marine Biology |volume=90 |issue=2 |pages=191–195 |doi=10.1007/BF00569127 |bibcode=1986MarBi..90..191H |s2cid=85911200 }}</ref> V zmernih območjih je običajen vzorec sinhronizirano sproščanje jajčec in sperme v vodo med kratkimi drstitvenimi dogodki, ki so pogosto povezani z luninimi menami.<ref name="pmid17742935">{{cite journal |author=Harrison |first=PL |last2=Babcock |first2=RC |last3=Bull |first3=GD |last4=Oliver |first4=JK |last5=Wallace |first5=CC |author-link5= |last6=Willis |first6=BL |date=March 1984 |title=Mass spawning in tropical reef corals |journal=Science |volume=223 |issue=4641 |pages=1186–9 |bibcode=1984Sci...223.1186H |doi=10.1126/science.223.4641.1186 |pmid=17742935 |s2cid=31244527}}</ref> V tropskih območjih se razmnoževanje lahko dogaja skozi vse leto. V mnogih primerih, kot pri rodu ''Acropora'', se jajčeca in sperma sproščajo v plavajočih snopih, ki se dvignejo na površino. To poveča koncentracijo sperme in jajčec ter s tem verjetnost oploditve in zmanjša tveganje za samooploditev. Takoj po drstenju se jajčeca ne morejo več oploditi, dokler se ne sprostijo polarna telesca. Ta zamuda in morda določena stopnja samonezdružljivosti verjetno povečata možnost navzkrižne oploditve. Študija štirih vrst ''Scleractinia'' je pokazala, da je bila navzkrižna oploditev pravzaprav prevladujoči vzorec parjenja, čeprav so bile tri vrste sposobne tudi samooploditve v različni meri. == Evolucijska zgodovina == [[File:RugosaOrdovician.jpg|thumb|left|Paleozojske rugozne korale s kalcitnimi okostji, kot je ta ''Grewingkia canadensis'', so dvomljivo predniki skleraktinij]] Malo je dokazov, na katerih bi lahko utemeljili hipotezo o izvoru skleraktinij; veliko je znanega o sodobnih vrstah, zelo malo pa o fosilnih primerkih, ki so se prvič pojavili v zapisih v srednjem [[trias]]u (pred 240 milijoni let).<ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref> Šele 25 milijonov let pozneje so postale pomembni graditelji grebenov, njihov uspeh pa je verjetno posledica združitve s simbiotskimi algami.<ref>{{Cite journal | doi = 10.1130/0091-7613(1981)9<507:EHOSCA>2.0.CO;2| title = Early history of scleractinian corals and its geological consequences| journal = Geology| volume = 9| issue = 11| pages = 507| year = 1981| last1 = Stanley | first1 = G. D. | bibcode = 1981Geo.....9..507S}}</ref> Devet podredov je obstajalo do konca triasa, trije pa so se pojavili do [[jura|jure]] (pred 200 milijoni let), nadaljnji podred pa se je pojavil v srednji [[kreda|kredi]] (pred 100 milijoni let).<ref name=TOLweb /> Nekatere so se morda razvile iz skupnega prednika, bodisi korale, podobne vetrnicam, brez okostja, bodisi rugozne korale. Rugozna korala se zdi malo verjeten skupni prednik, ker so imele te korale kalcitne in ne aragonitne okostja, septa pa so bila razporejena serijsko in ne ciklično. Vendar pa je možno, da so podobnosti skleraktinij in rugosov posledica skupnega neskeletiziranega prednika v zgodnjem [[paleozoik]]u. Druga možnost je, da so se skleraktinijci razvili iz prednika, podobnega ''Corallimorpharii''. Zdi se, da je bila skeletogeneza morda povezana z razvojem simbioze in nastajanjem grebenov ter da se je morda zgodila večkrat. Sekvenciranje DNK kaže, da so skleraktinijci monofiletična skupina.<ref name=VeronEvolution /> [[File:MatmorScleractinian.JPG|thumb|Skleraktinijci iz formacije Matmor (jura) Makhtesh Gadol]] Najzgodnejši skleraktinijci niso bili graditelji grebenov, temveč majhni, faceloidni ali samotni posamezniki. Skleraktinske korale so bile verjetno največje v juri in so skoraj izginile v množičnem izumrtju konec krede, preživelo pa jih je približno 18 od 67 rodov.<ref name=VeronEvolution>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood|title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia|url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=109–120}}</ref> Nedavno odkrite paleozojske korale z aragonitnimi skeleti in cikličnim septalnim vstavljanjem – dve značilnosti, ki sta značilni za Scleractinia – so okrepile hipotezo o neodvisnem izvoru Scleractinia.<ref>{{cite journal |last=Ezaki |first=Yoichi |year=1998 |title=Paleozoic Scleractinia: progenitors or extinct experiments? |journal=Paleobiology |volume=24 |issue=2 |pages=227–234 |publisher=Paleontological Society|doi=10.1666/0094-8373(1998)024[0227:PSPOEE]2.3.CO;2 |jstor= 2401240 |s2cid=89177036 }}</ref> Ali so bile zgodnje skleraktinske korale zooksantelatne, je odprto vprašanje. Zdi se, da se je pojav v terciarju večkrat neodvisno razvijal, rodovi ''Astrangia'', ''Madracis'', ''Cladocora'' in ''Oculina'', vsi v različnih družinah, pa imajo tako zooksantelatne kot nezooksantelatne člane.<ref name=VeronEvolution /> Dejstvo, da zooksantelatne korale predstavljajo le približno polovico reda, je nenavadno, saj je simbioza skoraj vedno pojav vse ali nič. To simbiotsko ravnovesje kaže na to, da morajo obstajati evolucijski procesi, ki hkrati vzdržujejo in omejujejo simbiotske odnose. To je verjetno zato, ker se kljub energetskim koristim, ki jih zagotavlja, zdi, da je fotosimbioza evolucijska pomanjkljivost med množičnimi izumrtji.<ref>{{Cite journal|last=Simpson|first=Carl|date=2013-04-09|title=Species selection and the macroevolution of coral coloniality and photosymbiosis|url=http://dx.doi.org/10.1111/evo.12083|journal=Evolution|volume=67|issue=6|pages=1607–1621|doi=10.1111/evo.12083|pmid=23730756 |bibcode=2013Evolu..67.1607S |s2cid=37450754 |issn=0014-3820|url-access=subscription}}</ref> Lastnosti, ki koralam običajno omogočajo preživetje množičnega izumrtja, vključujejo globokomorsko ali veliko območje habitata, nesimbiotske, samotne ali majhne kolonije in odpornost na beljenje, kar vse običajno zaznamuje azooksantelatne (nesimbiotske) korale.<ref>{{Cite journal|last1=Dishon|first1=Gal|last2=Grossowicz|first2=Michal|last3=Krom|first3=Michael|last4=Guy|first4=Gilad|last5=Gruber|first5=David F.|last6=Tchernov|first6=Dan|date=2020-03-03|title=Evolutionary Traits that Enable Scleractinian Corals to Survive Mass Extinction Events|url=http://dx.doi.org/10.1038/s41598-020-60605-2|journal=Scientific Reports|volume=10|issue=1|page=3903 |doi=10.1038/s41598-020-60605-2 |pmid=32127555 |pmc=7054358 |bibcode=2020NatSR..10.3903D |issn=2045-2322}}</ref> Po drugi strani pa so endosimbionti, ki se za preživetje zanašajo na specializirane pogoje in dostop do svetlobe, še posebej ranljivi za dolgotrajno temo, temperaturne spremembe in evtrofikacijo, kar je bilo vse značilno za pretekla množična izumrtja.<ref>{{Cite journal|last1=Barbeitos|first1=M. S.|last2=Romano|first2=S. L.|last3=Lasker|first3=H. R.|date=2010-06-14|title=Repeated loss of coloniality and symbiosis in scleractinian corals|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=107|issue=26|pages=11877–11882|pmc=2900674 | doi=10.1073/pnas.0914380107|pmid=20547851 |bibcode=2010PNAS..10711877B |issn=0027-8424|doi-access=free }}</ref> Zaradi tega so zooksantelatne korale še posebej ranljive za nestabilne razmere. Zato je možno, da sta se korala in zooksantelat sočasno razvijali, pri čemer se je odnos razblinil, ko so se prednosti zmanjšale, nato pa se je ponovno vzpostavil, ko so se razmere stabilizirale.<ref>{{Cite journal|last=Stanley|first=George D.|date=2006-05-12|title=Photosymbiosis and the Evolution of Modern Coral Reefs|url=http://dx.doi.org/10.1126/science.1123701|journal=Science|volume=312|issue=5775|pages=857–858|doi=10.1126/science.1123701|pmid=16690848 |s2cid=36133573 |issn=0036-8075|url-access=subscription}}</ref> == Klasifikacija == [[File:An account of the deep-sea Madreporaria collected by the Royal Indian Marine Survey ship Investigator (1898) (16744305176).jpg|thumb|left|Globokomorska madreporarija, ki jo je leta 1898 zbral raziskovalec z ladje Kraljevega indijskega morskega raziskovanja]] Taksonomija ''Scleractinia'' je še posebej zahtevna. Številne vrste so bile opisane pred pojavom potapljanja, avtorji pa se niso zavedali, da imajo lahko vrste koral različne morfologije v različnih habitatih. Zbiralci so bili večinoma omejeni na opazovanje koral na grebenskih ravnicah in niso mogli opazovati sprememb v morfologiji, ki so se pojavile v bolj motnih, globljih vodnih pogojih. V tem obdobju je bilo opisanih več kot 2000 nominalnih vrst in po pravilih nomenklature ima ime, dano prvi opisani vrsti, prednost pred ostalimi, tudi če je ta opis slab, okolje in celo včasih država tipičnega primerka pa nista znana.<ref name=Hopley2011>{{cite book|author=Hopley, David |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process |url=https://books.google.com/books?id=5umXDDmqxwIC&pg=PA954 |year=2011 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-2638-5 |pages=954–957}}</ref> Že sam koncept ''vrste'' je sumljiv, ko gre za korale, ki imajo velika geografska območja s številnimi podpopulacijami; njihove geografske meje se zlivajo z mejami drugih vrst; njihove morfološke meje se zlivajo z mejami drugih vrst in ni jasnih razlik med vrstami in podvrstami.<ref name=Veron1995>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood |title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia |url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC&pg=PA30 |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=30–31}}</ref> Evolucijski odnosi med kamnitimi koralnjaki so bili prvič preučeni v 19. in začetku 20. stoletja. Dve najnaprednejši klasifikaciji iz 19. stoletja sta uporabljali kompleksne skeletne značilnosti; klasifikacija francoskih zoologov Henrija Milne-Edwardsa in Julesa Haimeja iz leta 1857 je temeljila na makroskopskih skeletnih značilnostih, medtem ko je bila shema Francisa Granta Ogilvieja iz leta 1897 razvita z uporabo opazovanj skeletnih mikrostruktur, s posebnim poudarkom na strukturi in vzorcu septalnih trabekul.<ref name=Stolarski /> Leta 1943 sta ameriška zoologa Thomas Wayland Vaughan in John West Wells, Wells pa ponovno leta 1956, uporabila vzorce septalnih trabekul za razdelitev skupine v pet podredov. Poleg tega sta upoštevala polipoidne značilnosti, kot je rast lovk. Družine sta razlikovala tudi po vrsti stene in vrsti brstenja.<ref name=Stolarski>{{cite journal |author1=Stolarski, Jarosław |author2=Roniewicz, Ewa |year=2001 |title=Towards a new synthesis of evolutionary relationships and classification of Scleractini |journal=Journal of Paleontology |volume=75 |issue=6 |pages=1090–1108 |doi=10.1666/0022-3360(2001)075<1090:TANSOE>2.0.CO;2 |jstor=1307078 |bibcode=2001JPal...75.1090S }}</ref> Klasifikacija francoskega zoologa J. Alloiteauja iz leta 1952 je bila zgrajena na teh zgodnejših sistemih, vendar je vključevala več mikrostrukturnih opazovanj in ni vključevala anatomskih značilnosti polipa. Alloiteau je prepoznal osem podredov.<ref name=Stolarski /> Leta 1942 sta W.H. Bryan in D. Hill poudarila pomen mikrostrukturnih opazovanj s predlogom, da kamnite korale začnejo rast skeleta s konfiguracijo kalcifikacijskih centrov, ki so genetsko pridobljeni. Zato so raznoliki vzorci kalcifikacijskih centrov ključni za klasifikacijo. Alloiteau je kasneje pokazal, da so bile uveljavljene morfološke klasifikacije neuravnotežene in da obstaja veliko primerov konvergentne evolucije med fosili in nedavnimi taksoni.<ref name=Veron1995 /> Vzpon molekularnih tehnik konec 20. stoletja je spodbudil nove evolucijske hipoteze, ki so se razlikovale od tistih, ki so temeljile na skeletnih podatkih. Rezultati molekularnih študij so pojasnili različne vidike evolucijske biologije ''Scleractinia'', vključno s povezavami med obstoječimi taksoni in znotraj njih, ter podprli hipoteze o obstoječih koralah, ki temeljijo na fosilnih zapisih. Analiza mitohondrijske RNK, ki sta jo leta 1996 izvedla ameriška zoologa Sandra Romano in Stephen Palumbi, je pokazala, da molekularni podatki podpirajo združevanje vrst v obstoječe družine, ne pa tudi v tradicionalne podrede. Na primer, nekateri rodovi, povezani z različnimi podredi, so bili zdaj na isti veji filogenetskega drevesa. Poleg tega ni nobenega razlikovalnega morfološkega znaka, ki bi ločeval klade, temveč le molekularne razlike. Avstralski zoolog John Veron in njegovi sodelavci so leta 1996 analizirali ribosomsko RNK in dobili podobne rezultate kot Romano in Palumbi, pri čemer so ponovno zaključili, da so tradicionalne družine verjetne, podrede pa napačne. Ugotovili so tudi, da so kamnite korale monofiletične, vključno z vsemi potomci skupnega prednika, vendar so razdeljene v dve skupini, robustne in kompleksne klade.<ref name=Stolarski /> Veron je predlagal, da se v prihodnjih klasifikacijskih shemah uporabijo tako morfološki kot molekularni sistemi.<ref name=Veron1995 /> === Družine === V [[Svetovni register morskih vrst|Svetovnem registru morskih vrst]] so naslednje družine navedene kot del reda ''Scleractinia''. Nekaterih vrst ni bilo mogoče umestiti (''[[Incertae sedis]]''):<ref name=Scleractina>{{Cite web|url=http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=1363|title=WoRMS - World Register of Marine Species - Scleractinia|website=www.marinespecies.org|language=en|access-date=2020-10-17}}</ref> {{div col|colwidth=24em}} * [[Acroporidae]] * [[Agariciidae]] * †[[Agathiphylliidae]] * [[Anthemiphylliidae]] * [[Astrocoeniidae]] * [[Caryophylliidae]] * [[Coscinaraeidae]] * [[Deltocyathidae]] * [[Dendrophylliidae]] * [[Diploastreidae]] * [[Euphylliidae]] * [[Flabellidae]] * [[Fungiacyathidae]] * [[Fungiidae]] * [[Gardineriidae]] * [[Guyniidae]] * [[Lobophylliidae]] * [[Meandrinidae]] * [[Merulinidae]] * [[Micrabaciidae]] * [[Montastraeidae]] * [[Mussidae]] * [[Oculinidae]] * †[[Oulastreidae]] * [[Plesiastreidae]] * [[Pocilloporidae]] * [[Poritidae]] * [[Psammocoridae]] * [[Rhizangiidae]] * [[Schizocyathidae]] * [[Siderastreidae]] * [[Stenocyathidae]] * †[[Stylinidae (corals)|Stylinidae]] * [[Turbinoliidae]] {{div col end}} * [[Mussidae]] accepted as [[Faviidae]]<ref name=Scleractina/> == Ohranjanje narave == Vse skleraktinske korale (razen fosilov) so navedene v Dodatku II Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), kar pomeni, da je njihova mednarodna trgovina (vključno z deli in derivati) regulirana.<ref name="CITES"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Scleractinia}} {{Wikispecies|Scleractinia}} * [http://tolweb.org/tree?group=zoantharia Tree of Life – zoantharia] {{Taxonbar|from=Q195605}} [[Kategorija:Koralnjaki]] f840w9o53zd8nvg1s67pqx6n65066qw 6721234 6721222 2026-07-28T14:00:44Z Ljuba24b 92351 dp 6721234 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Kamniti koralnjaki | fossil_range = {{fossil range|Ladinian | Recent |Middle Triassic - Recent | refs= <ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref>}} | image = Haeckel Hexacoralla.jpg | image_caption = Scleractinian corals, illustration by <br />[[Ernst Haeckel]], 1904 | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref name="CITES">{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] | subphylum = [[Anthozoa]] | class = [[Hexacorallia]] | ordo = [[Scleractinia]] | authority = [[Gilbert Charles Bourne|Bourne]], 1900<ref name=WoRMS>{{cite WoRMS |author=Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Scleractinia Bourne, 1900 |id=1363 |access-date=2015-05-03}}</ref> | subdivision_ranks = Družine | subdivision = okoli 35, glej [[#Families|text]]. | synonyms = * Madreporaria }} '''''Scleractinia''''', imenovane tudi '''kamniti koralnjaki''' ali trde korale, so morske živali iz [[Deblo (taksonomija)|debla]] ''[[Ožigalkarji|Cnidaria]]'', ki si zgradijo trdo okostje. Posamezne živali so znane kot [[Polip (zoologija)|polipi]] in imajo valjasto telo, okronano z ustno ploščico, v kateri so usta obrobljena z vencem lovk (tentaklov). Čeprav so nekatere vrste samotarske, večina živi v [[kolonija (biologija)|kolonijah]]. Ustanovni polip se usede in začne izločati [[kalcijev karbonat]], da zaščiti svoje mehko telo. Posamezne [[korala|korale]] so lahko dolge do 25 cm, pri kolonialnih vrstah pa imajo polipi običajno premer le nekaj milimetrov. Ti polipi se nespolno razmnožujejo z brstenjem, vendar ostanejo pritrjeni drug na drugega in tvorijo večpolipno kolonijo klonov s skupnim okostjem, ki lahko glede na vrsto doseže premer ali višino do nekaj metrov. Oblika in videz vsake koralne kolonije nista odvisna le od vrste, temveč tudi od njene lokacije, globine, količine gibanja vode in drugih dejavnikov. Številne plitvovodne korale vsebujejo v svojih tkivih simbiontske enocelične organizme, znane kot ''[[Zooksantela]]''. Te dajejo korali barvo, ki se lahko razlikuje glede na vrsto simbionta, ki ga vsebuje. Kamniti koralnjaki so tesno sorodni [[Morske vetrnice|morskim anemonam]] in so tako kot one oborožene z žarilnimi celicami, znanimi kot [[knidocit]] (''Cnidocyte''). Korale se razmnožujejo spolno in nespolno. Odrasli polipi so lahko dvospolni ali pa le ženski ali moški. Večina vrst sprosti [[gameta|gamete]] - spolne celice v morje, kjer poteka oploditev, ličinke ''[[planula|planul]]'' pa se odpeljejo kot del planktona, nekaj vrst pa izleže jajčeca. Nespolno razmnoževanje poteka večinoma z fragmentacijo, ko se del kolonije loči in ponovno pritrdi drugje. Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Velik del ogrodja sodobnih koralnih grebenov tvorijo skleraktiniji. Korale, ki gradijo grebene, ali hermatipske korale so večinoma kolonialne; večina teh je zooksantelatnih in so v plitvih vodah, v katere prodira sončna svetloba. Druge korale, ki ne tvorijo grebenov, so lahko samotne ali kolonialne; nekatere od teh se pojavljajo v [[Abisal|globinah]], kamor svetloba ne sega. Kamniti koralnjaki so se prvič pojavili v srednjem [[trias]]u, vendar njihova povezava s [[tabulata|tabulati]] in [[rugosa|rugosnim]]i koralami iz [[paleozoik]]a trenutno ni pojasnjena. V sodobnem času se pričakuje, da se bo število kamnitih koralnjakov zmanjšalo zaradi učinkov globalnega segrevanja in zakisljevanja oceanov.<ref>[http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=reef-building-corals-lose-out-to-so ''Reef-Building Corals Lose Out to Softer Cousins Due To Global Warming''] March 24, 2013 Scientific American</ref> == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Slika prikazuje koralni polip, njegov koralit, cenosark in cenosteum]] Kamniti koralnjaki so lahko samotni ali kolonialni. Kolonije lahko dosežejo precejšnjo velikost in so sestavljene iz velikega števila posameznih polipov. === Mehki deli === Kamniti koralnjaki so člani razreda ''Anthozoa'' in tako kot drugi člani skupine nimajo meduznega stadija v svojem življenjskem ciklu. Posamezne živali so znane kot polipi in imajo valjasto telo, okronano z ustnim diskom, obdanim z obročem lovk. Osnova polipa izloča kamnito snov, iz katere je oblikovan koralni skelet. Telesna stena polipa je sestavljena iz mezogleje, stisnjene med dvema plastema povrhnjice. Usta so v središču ustnega diska in vodijo v cevasto žrelo, ki se nekaj časa spušča v telo, preden se odpre v gastrovaskularno votlino, ki zapolnjuje notranjost telesa in lovk. Za razliko od drugih ožigalkarjev pa je votlina razdeljena s številnimi sevalnimi pregradami, tankimi plastmi živega tkiva, znanimi kot mezenterij. Znotraj sten votline so tudi gonade. Polip se lahko uvleče v koralit, kamnito skodelico, v kateri sedi, in ga nazaj potegnejo ploščato podobne mišice za umikanje.<ref name=IZ>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard, S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–137 }}</ref> Polipi so povezani z vodoravnimi plastmi tkiva, znanimi kot cenosark, ki se raztezajo čez zunanjo površino okostja in ga popolnoma prekrivajo. Te plasti so neprekinjene s telesno steno polipov in vključujejo podaljške gastrovaskularne votline, tako da lahko hrana in voda krožita med vsemi različnimi člani kolonije. Pri kolonialnih vrstah ponavljajoča se nespolna delitev polipov povzroči, da so koraliti med seboj povezani in tako tvorijo kolonije. Obstajajo tudi primeri, ko sosednje kolonije iste vrste z zlitjem tvorijo eno samo kolonijo. Večina kolonialnih vrst ima zelo majhne polipe, s premerom od 1 do 3 mm, čeprav so lahko nekatere posamezne vrste velike tudi do 25 cm.<ref name=IZ /> === Okostje === [[File:Brain coral.jpg|thumb|left|''[[Diploria labyrinthiformis]]'', žlebasta možganska korala]] Okostje posameznega skleraktinijskega polipa je znano kot koralit. Izloča ga povrhnjica spodnjega dela telesa in sprva tvori skodelico, ki obdaja ta del polipa. Notranjost skodelice vsebuje radialno poravnane plošče ali septume, ki štrlijo navzgor od dna. Vsako od teh plošč obdaja par mezenterijev. Septe izločajo mezenteriji in se zato dodajajo v istem vrstnem redu kot mezenteriji. Posledično so septume različnih starosti druga ob drugi, simetrija skleraktinijskega okostja pa je radialna ali biradialna. Ta vzorec vstavljanja septumov paleontologi imenujejo 'cikličen'. Nasprotno pa so pri nekaterih fosilnih koralah sosednje septume v vrstnem redu naraščajoče starosti, vzorec, imenovan serijski, in ustvarja bilateralno simetrijo. Skleraktiniji izločajo kamnit eksoskelet, v katerem so septume vstavljene med mezenteriji v večkratnikih šestih. Vsi sodobni skleraktini so sestavljeni iz kalcijevega karbonata v obliki kristalov [[aragonit]]a, vendar je imel prazgodovinski skleraktinij (''Coelosimilia'') nearagonitno skeletno strukturo, ki je bila sestavljena iz [[kalcit]]a.<ref name="Stolarski2007">{{cite journal|last=Stolarski|first=Jaroslaw|author-link=| author2=Anders Meibom, Radoslaw Przenioslo and Maciej Mazur|title=A Cretaceous Scleractinian Coral with a Calcitic Skeleton | journal=Science |volume=318 |issue=5847 |pages=92–94 |publisher=American Association for the Advancement of Science| year=2007 |doi=10.1126/science.1149237 |pmid=17916731 |bibcode=2007Sci...318...92S|last3=Przeniosło |first3=Radosław |last4=Mazur |first4=Maciej|s2cid=22233075 |url=http://infoscience.epfl.ch/record/177112 }}</ref> Struktura tako enostavnih kot sestavljenih skleraktinij je lahka in porozna, namesto trdne, kot je to v primeru prazgodovinskega reda ''Rugosa''. Skleraktinijci se od rugosov razlikujejo tudi po vzorcu septalne vstavitve.<ref>{{cite book|author=Gornitz, Vivien |title=Encyclopedia of Paleoclimatology and Ancient Environments |url=https://books.google.com/books?id=yRMgYc-8mTIC&pg=PA199 |year=2009 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-4551-6 |page=199}}</ref> === Rast === [[File:More hard coral close up on the Inner Reef.JPG|thumb|Meandrirajoče koralitne stene intratentakularne brsteče korale]] [[File:Pseudosiderastrea tayami, SEM.JPG|thumb|Ločeni koraliti ekstratentakularne brsteče vrste]] Pri kolonialnih koralah je rast posledica brstenja novih polipov. Obstajata dve vrsti brstenja, intratentakularno in ekstratentakularno. Pri intratentakularnem brstenju se na ustnem disku, znotraj obroča lovk, razvije nov polip. To lahko tvori posamezne, ločene polipe ali vrsto delno ločenih polipov, ki si delijo podolgovat ustni disk z vrsto ust. Lovke rastejo okoli roba tega podolgovatega ustnega diska in ne okoli posameznih ust. To je obdano z eno samo koralitno steno, kot je to v primeru meandroidnih koralitnih koral možganskih koral. Zunajlentakularno brstenje vedno povzroči ločene polipe, vsak s svojo koralitno steno. Pri košatih koralah, kot je ''[[Acropora]]'', stransko brstenje iz aksialnih polipov tvori osnovo debla in vej. Hitrost, s katero kolonija kamnitih koral odlaga kalcijev karbonat, je odvisna od vrste, vendar se nekatere vrste, ki se razvejajo, lahko povečajo v višino ali dolžino za približno 10 cm na leto (približno enako hitrostjo, kot rastejo človeški lasje). Druge korale, kot so kupolaste in ploščate vrste, so bolj obsežne in lahko zrastejo le za 0,3 do 2 cm na leto.<ref name=Piper>Ross Piper (2007), ''Extraordinary Animals: An Encyclopedia of Curious and Unusual Animals'', Greenwood Press.</ref> Hitrost odlaganja aragonita se spreminja dnevno in sezonsko. Pregled prečnih prerezov koral lahko pokaže pasove odlaganja, ki kažejo na letno rast. Tako kot drevesne obročke se tudi te lahko uporabijo za oceno starosti koral.<ref name=IZ /> Osamljene korale ne brstijo. Postopoma se povečujejo, ko odlagajo več kalcijevega karbonata in proizvajajo nove vrtince sept. Velika korala ''Ctenactis echinata'' ima na primer običajno ena usta, lahko je dolga približno 25 cm in ima več kot tisoč sept.<ref>{{cite book|author1=Chang-feng Dai|author2=Sharon Horng|title=台灣石珊瑚誌|url=https://books.google.com/books?id=a1BbduEf1EsC&pg=PA39 |year=2009 |publisher=國立臺灣大學出版中心 |isbn=978-986-01-8745-8 |page=39|trans-title=Scleractinia Fauna of Taiwan II. The Robust Group}}</ref> == Razširjenost == Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Obstajata dve glavni ekološki skupini. Hermatipske korale so večinoma kolonialne korale, ki živijo v čistih, oligotrofnih, plitvih [[tropski pas|tropskih]] vodah; so glavni graditelji grebenov na svetu. Ahermatipske korale so bodisi kolonialne bodisi samotne in so v vseh oceanskih regijah ter ne gradijo grebenov. Nekatere živijo v tropskih vodah, druge pa v [[Zmerno podnebje|zmernih]] morjih, [[Polarno območje|polarnih]] vodah ali na velikih globinah, od [[fotično območje|fotičnega območja]] do približno 6000 m.<ref name=TOLweb>{{cite web |url=http://tolweb.org/Scleractinia |title=Scleractinia |author1=Romano, Sandra L. |author2=Cairns, Stephen D. |date=2002-10-28 |publisher=Tree of Life Web Project |access-date=2015-05-03}}</ref> == Ekologija == [[File:Favites flexuosa.jpg|thumb|Trde korale ''Favites'' ponoči raztezajo svoje polipe, da se hranijo]] Kamniti koralnjaki spadajo v eno od dveh glavnih kategorij: *Korale, ki tvorijo grebene ali hermatipske korale, ki večinoma vsebujejo zooksantele; *Korale, ki ne tvorijo grebenov ali ahermatipske korale, ki večinoma ne vsebujejo zooksantel Pri koralah, ki tvorijo grebene, so endodermalne celice običajno polne simbiotskih enoceličnih dinoflagelatov, znanih kot zooksantele. Včasih je na kvadratni centimeter koralnega tkiva kar pet milijonov teh celic. Do 50 % organskih spojin, ki jih proizvajajo simbionti, polipi uporabljajo kot hrano. Kisikov stranski produkt fotosinteze in dodatna energija, pridobljena iz sladkorjev, ki jih proizvajajo zooksantele, omogočata tem koralam, da rastejo do trikrat hitreje kot podobne vrste brez simbiontov. Te korale običajno rastejo v plitvi, dobro osvetljeni, topli vodi z zmerno do hitro turbulenco in obilico kisika ter imajo raje trdne, ne blatne površine, na katerih se lahko usedejo. Večina kamnitih koralnjakov iztegne svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom, tiste z večjimi polipi pa lovijo ustrezno večji plen, vključno z različnimi nevretenčarji in celo majhnimi ribami. Poleg lovljenja plena na ta način številne kamnite korale proizvajajo tudi sluzaste filme, ki jih lahko premikajo po telesu s pomočjo cilij; te lovijo majhne organske delce, ki jih nato vlečejo proti ustom in v usta. Pri nekaterih kamnitih koralnjakih je to glavni način hranjenja, lovke pa so zmanjšane ali odsotne, na primer ''Acropora acuminata''. Karibski kamniti koralnjaki so običajno nočni, saj se polipi čez dan umaknejo v okostje, s čimer se poveča izpostavljenost zooksantel svetlobi, vendar se v indo-pacifiški regiji številne vrste hranijo podnevi in ​​ponoči. Nezooksantelatne korale običajno ne tvorijo grebenov; najpogosteje jih najdemo pod približno 500 m vode. Uspevajo pri precej hladnejših temperaturah in lahko živijo v popolni temi, energijo pa črpajo iz lovljenja planktona in suspendiranih organskih delcev. Stopnje rasti večine vrst ne-zooksantelatnih koral so bistveno počasnejše od stopenj rasti njihovih vrstnikov, tipična struktura teh koral pa je manj kalcificirana in bolj dovzetna za mehanske poškodbe kot pri zooksantelatnih koralah.<ref name=Piper /> Skleratinijci so prej veljali za obvezne gostitelje druge skupine vitičarjev, pirgomatidov, vendar je nedavna študija zabeležila dokaze o živih pirgomatidih v stilasteridih, kar je to idejo postavilo pod vprašaj.<ref>{{cite journal|author1=Adi Zweifler|author2=Noa Simon-Blecher|author3=Daniela Pica|author4=Benny K. K. Chan|author5=Jonathan Roth|author6=Yair Achituv|title=A stranger among us: the occurrence of ''Cantellius'' (Balnoidea: Pyrgomatidae) an epibiont of scleractinias in stylasterids (Hydrozoa)|year=2020|journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=190|issue=4|pages=1077–1094| doi=10.1093/zoolinnean/zlaa017| url=https://doi.org/10.1093/zoolinnean/zlaa017|url-access=subscription}}</ref> == Življenjski cikel == [[File:Settlement and early life stages of scleractinian corals.png|thumb|upright=2|Naselitev in zgodnje življenjske faze skleraktinskih koral. Ta slika se osredotoča na prve korake ličinke koral (iskanje, pritrditev in metamorfoza) proti odrasli korali.<ref>Petersen LE., Kellermann M.Y., Schupp P.J. (2019) "Secondary Metabolites of Marine Microbes: From Natural Products Chemistry to Chemical Ecology". In: Jungblut S., Liebich V., Bode-Dalby M. (eds) ''YOUMARES 9 - The Oceans: Our Research, Our Future'', pages 159–180, Springer. {{doi|10.1007/978-3-030-20389-4_8}}. {{ISBN|978-3-030-20388-7}}. [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref>]] Kamniti koralnjaki imajo širok nabor reproduktivnih strategij in se lahko razmnožujejo tako spolno kot nespolno. Številne vrste imajo ločen spol, celotna kolonija je bodisi samec bodisi samica, druge pa so hermafroditske, pri čemer imajo posamezni polipi moške in ženske spolne žleze.<ref name=Maier>{{cite journal |author=Maier, Elke |year=2010 |title=Life history of the Scleractinian Coral ''Seriatopora hystrix'': a population genetic approach |journal=Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Naturwissenschaften der Fakultät für Biologie der Ludwig-Maximilians-Universität München |url=http://edoc.ub.uni-muenchen.de/14906/1/Maier_Elke.pdf }}</ref> Nekatere vrste izležejo jajčeca, vendar pri večini vrst spolno razmnoževanje povzroči nastanek prosto plavajoče ličinke [[planula]], ki se sčasoma naseli na morskem dnu in se metamorfozira v polip. Pri kolonialnih vrstah se ta začetni polip nato večkrat nespolno deli, da nastane celotna kolonija.<ref name=IZ /> === Nespolno razmnoževanje === [[File:Montastraea annularis Molasses reef FL.jpg|thumb|''[[Montastraea annularis]]'' se lahko fragmentira in tvori nove kolonije]] Najpogostejši način nespolnega razmnoževanja kolonialnih kamnitih koralnjakov je fragmentacija. Kosi razvejanih koral se lahko med nevihtami, zaradi močnega gibanja vode ali mehanskih sredstev odlepijo, delci pa padejo na morsko dno. V ustreznih pogojih se lahko oprimejo substrata in ustanovijo nove kolonije. Dokazano je, da so celo tako ogromne korale, kot je ''Montastraea annularis'', sposobne tvoriti nove kolonije po fragmentaciji.<ref name=Maier /> Ta postopek se uporablja v hobiju grebenskih akvarijev za povečanje populacije, ne da bi bilo treba korale loviti v naravi.<ref>{{cite web |url=http://www.reefkeeping.com/issues/2002-06/ac/feature/ |title=Coral fragmentation: Not just for beginners |author=Calfo, Anthony |year=2008 |work=Reefkeeping Magazine |publisher=Reef Central |access-date=2015-05-03}}</ref> V neugodnih pogojih se nekatere vrste koral zatečejo k drugi vrsti nespolnega razmnoževanja v obliki ''izločanja polipov'', kar lahko omogoči polipom preživetje, tudi če matična kolonija umre. Vključuje rast cenosarka, ki zapre polipe, odcepitev polipov in njihovo naselitev na morskem dnu, da se ustvarijo nove kolonije.<ref name=Sammarco>{{cite journal |author=Sammarco, Paul W. |year=1982 |title=Polyp bail-out : an escape response to environmental stress and new means of reproduction in corals |journal=Marine Ecology Progress Series |volume=10 |pages=57–65 |doi=10.3354/meps010057|bibcode=1982MEPS...10...57S |doi-access=free }}</ref> Pri drugih vrstah se majhne kroglice tkiva odlepijo od cenosarka, diferencirajo v polipe in začnejo izločati kalcijev karbonat, da tvorijo nove kolonije, pri ''Pocillopora damicornis'' pa se lahko neoplojena jajčeca razvijejo v sposobne ličinke.<ref name=Maier /> === Spolno razmnoževanje === Velika večina skleraktinijskih taksonov je v svojih odraslih kolonijah hermafroditskih.<ref name=Heyward>{{cite journal |author1=Heyward, A.J. |author2=Babcock, R.C. |year=1986 |title=Self- and cross-fertilization in scleractinian corals |journal=Marine Biology |volume=90 |issue=2 |pages=191–195 |doi=10.1007/BF00569127 |bibcode=1986MarBi..90..191H |s2cid=85911200 }}</ref> V zmernih območjih je običajen vzorec sinhronizirano sproščanje jajčec in sperme v vodo med kratkimi drstitvenimi dogodki, ki so pogosto povezani z luninimi menami.<ref name="pmid17742935">{{cite journal |author=Harrison |first=PL |last2=Babcock |first2=RC |last3=Bull |first3=GD |last4=Oliver |first4=JK |last5=Wallace |first5=CC |author-link5= |last6=Willis |first6=BL |date=March 1984 |title=Mass spawning in tropical reef corals |journal=Science |volume=223 |issue=4641 |pages=1186–9 |bibcode=1984Sci...223.1186H |doi=10.1126/science.223.4641.1186 |pmid=17742935 |s2cid=31244527}}</ref> V tropskih območjih se razmnoževanje lahko dogaja skozi vse leto. V mnogih primerih, kot pri rodu ''Acropora'', se jajčeca in sperma sproščajo v plavajočih snopih, ki se dvignejo na površino. To poveča koncentracijo sperme in jajčec ter s tem verjetnost oploditve in zmanjša tveganje za samooploditev. Takoj po drstenju se jajčeca ne morejo več oploditi, dokler se ne sprostijo polarna telesca. Ta zamuda in morda določena stopnja samonezdružljivosti verjetno povečata možnost navzkrižne oploditve. Študija štirih vrst ''Scleractinia'' je pokazala, da je bila navzkrižna oploditev pravzaprav prevladujoči vzorec parjenja, čeprav so bile tri vrste sposobne tudi samooploditve v različni meri. == Evolucijska zgodovina == [[File:RugosaOrdovician.jpg|thumb|left|Paleozojske rugozne korale s kalcitnimi okostji, kot je ta ''Grewingkia canadensis'', so dvomljivo predniki skleraktinij]] Malo je dokazov, na katerih bi lahko utemeljili hipotezo o izvoru skleraktinij; veliko je znanega o sodobnih vrstah, zelo malo pa o fosilnih primerkih, ki so se prvič pojavili v zapisih v srednjem [[trias]]u (pred 240 milijoni let).<ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref> Šele 25 milijonov let pozneje so postale pomembni graditelji grebenov, njihov uspeh pa je verjetno posledica združitve s simbiotskimi algami.<ref>{{Cite journal | doi = 10.1130/0091-7613(1981)9<507:EHOSCA>2.0.CO;2| title = Early history of scleractinian corals and its geological consequences| journal = Geology| volume = 9| issue = 11| pages = 507| year = 1981| last1 = Stanley | first1 = G. D. | bibcode = 1981Geo.....9..507S}}</ref> Devet podredov je obstajalo do konca triasa, trije pa so se pojavili do [[jura|jure]] (pred 200 milijoni let), nadaljnji podred pa se je pojavil v srednji [[kreda|kredi]] (pred 100 milijoni let).<ref name=TOLweb /> Nekatere so se morda razvile iz skupnega prednika, bodisi korale, podobne vetrnicam, brez okostja, bodisi rugozne korale. Rugozna korala se zdi malo verjeten skupni prednik, ker so imele te korale kalcitne in ne aragonitne okostja, septa pa so bila razporejena serijsko in ne ciklično. Vendar pa je možno, da so podobnosti skleraktinij in rugosov posledica skupnega neskeletiziranega prednika v zgodnjem [[paleozoik]]u. Druga možnost je, da so se skleraktinijci razvili iz prednika, podobnega ''Corallimorpharii''. Zdi se, da je bila skeletogeneza morda povezana z razvojem simbioze in nastajanjem grebenov ter da se je morda zgodila večkrat. Sekvenciranje DNK kaže, da so skleraktinijci monofiletična skupina.<ref name=VeronEvolution /> [[File:MatmorScleractinian.JPG|thumb|Skleraktinijci iz formacije Matmor (jura) Makhtesh Gadol]] Najzgodnejši skleraktinijci niso bili graditelji grebenov, temveč majhni, faceloidni ali samotni posamezniki. Skleraktinske korale so bile verjetno največje v juri in so skoraj izginile v množičnem izumrtju konec krede, preživelo pa jih je približno 18 od 67 rodov.<ref name=VeronEvolution>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood|title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia|url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=109–120}}</ref> Nedavno odkrite paleozojske korale z aragonitnimi skeleti in cikličnim septalnim vstavljanjem – dve značilnosti, ki sta značilni za Scleractinia – so okrepile hipotezo o neodvisnem izvoru Scleractinia.<ref>{{cite journal |last=Ezaki |first=Yoichi |year=1998 |title=Paleozoic Scleractinia: progenitors or extinct experiments? |journal=Paleobiology |volume=24 |issue=2 |pages=227–234 |publisher=Paleontological Society|doi=10.1666/0094-8373(1998)024[0227:PSPOEE]2.3.CO;2 |jstor= 2401240 |s2cid=89177036 }}</ref> Ali so bile zgodnje skleraktinske korale zooksantelatne, je odprto vprašanje. Zdi se, da se je pojav v terciarju večkrat neodvisno razvijal, rodovi ''Astrangia'', ''Madracis'', ''Cladocora'' in ''Oculina'', vsi v različnih družinah, pa imajo tako zooksantelatne kot nezooksantelatne člane.<ref name=VeronEvolution /> Dejstvo, da zooksantelatne korale predstavljajo le približno polovico reda, je nenavadno, saj je simbioza skoraj vedno pojav vse ali nič. To simbiotsko ravnovesje kaže na to, da morajo obstajati evolucijski procesi, ki hkrati vzdržujejo in omejujejo simbiotske odnose. To je verjetno zato, ker se kljub energetskim koristim, ki jih zagotavlja, zdi, da je fotosimbioza evolucijska pomanjkljivost med množičnimi izumrtji.<ref>{{Cite journal|last=Simpson|first=Carl|date=2013-04-09|title=Species selection and the macroevolution of coral coloniality and photosymbiosis|url=http://dx.doi.org/10.1111/evo.12083|journal=Evolution|volume=67|issue=6|pages=1607–1621|doi=10.1111/evo.12083|pmid=23730756 |bibcode=2013Evolu..67.1607S |s2cid=37450754 |issn=0014-3820|url-access=subscription}}</ref> Lastnosti, ki koralam običajno omogočajo preživetje množičnega izumrtja, vključujejo globokomorsko ali veliko območje habitata, nesimbiotske, samotne ali majhne kolonije in odpornost na beljenje, kar vse običajno zaznamuje azooksantelatne (nesimbiotske) korale.<ref>{{Cite journal|last1=Dishon|first1=Gal|last2=Grossowicz|first2=Michal|last3=Krom|first3=Michael|last4=Guy|first4=Gilad|last5=Gruber|first5=David F.|last6=Tchernov|first6=Dan|date=2020-03-03|title=Evolutionary Traits that Enable Scleractinian Corals to Survive Mass Extinction Events|url=http://dx.doi.org/10.1038/s41598-020-60605-2|journal=Scientific Reports|volume=10|issue=1|page=3903 |doi=10.1038/s41598-020-60605-2 |pmid=32127555 |pmc=7054358 |bibcode=2020NatSR..10.3903D |issn=2045-2322}}</ref> Po drugi strani pa so endosimbionti, ki se za preživetje zanašajo na specializirane pogoje in dostop do svetlobe, še posebej ranljivi za dolgotrajno temo, temperaturne spremembe in evtrofikacijo, kar je bilo vse značilno za pretekla množična izumrtja.<ref>{{Cite journal|last1=Barbeitos|first1=M. S.|last2=Romano|first2=S. L.|last3=Lasker|first3=H. R.|date=2010-06-14|title=Repeated loss of coloniality and symbiosis in scleractinian corals|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=107|issue=26|pages=11877–11882|pmc=2900674 | doi=10.1073/pnas.0914380107|pmid=20547851 |bibcode=2010PNAS..10711877B |issn=0027-8424|doi-access=free }}</ref> Zaradi tega so zooksantelatne korale še posebej ranljive za nestabilne razmere. Zato je možno, da sta se korala in zooksantelat sočasno razvijali, pri čemer se je odnos razblinil, ko so se prednosti zmanjšale, nato pa se je ponovno vzpostavil, ko so se razmere stabilizirale.<ref>{{Cite journal|last=Stanley|first=George D.|date=2006-05-12|title=Photosymbiosis and the Evolution of Modern Coral Reefs|url=http://dx.doi.org/10.1126/science.1123701|journal=Science|volume=312|issue=5775|pages=857–858|doi=10.1126/science.1123701|pmid=16690848 |s2cid=36133573 |issn=0036-8075|url-access=subscription}}</ref> == Klasifikacija == [[File:An account of the deep-sea Madreporaria collected by the Royal Indian Marine Survey ship Investigator (1898) (16744305176).jpg|thumb|left|Globokomorska madreporarija, ki jo je leta 1898 zbral raziskovalec z ladje Kraljevega indijskega morskega raziskovanja]] Taksonomija ''Scleractinia'' je še posebej zahtevna. Številne vrste so bile opisane pred pojavom potapljanja, avtorji pa se niso zavedali, da imajo lahko vrste koral različne morfologije v različnih habitatih. Zbiralci so bili večinoma omejeni na opazovanje koral na grebenskih ravnicah in niso mogli opazovati sprememb v morfologiji, ki so se pojavile v bolj motnih, globljih vodnih pogojih. V tem obdobju je bilo opisanih več kot 2000 nominalnih vrst in po pravilih nomenklature ima ime, dano prvi opisani vrsti, prednost pred ostalimi, tudi če je ta opis slab, okolje in celo včasih država tipičnega primerka pa nista znana.<ref name=Hopley2011>{{cite book|author=Hopley, David |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process |url=https://books.google.com/books?id=5umXDDmqxwIC&pg=PA954 |year=2011 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-2638-5 |pages=954–957}}</ref> Že sam koncept ''vrste'' je sumljiv, ko gre za korale, ki imajo velika geografska območja s številnimi podpopulacijami; njihove geografske meje se zlivajo z mejami drugih vrst; njihove morfološke meje se zlivajo z mejami drugih vrst in ni jasnih razlik med vrstami in podvrstami.<ref name=Veron1995>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood |title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia |url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC&pg=PA30 |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=30–31}}</ref> Evolucijski odnosi med kamnitimi koralnjaki so bili prvič preučeni v 19. in začetku 20. stoletja. Dve najnaprednejši klasifikaciji iz 19. stoletja sta uporabljali kompleksne skeletne značilnosti; klasifikacija francoskih zoologov Henrija Milne-Edwardsa in Julesa Haimeja iz leta 1857 je temeljila na makroskopskih skeletnih značilnostih, medtem ko je bila shema Francisa Granta Ogilvieja iz leta 1897 razvita z uporabo opazovanj skeletnih mikrostruktur, s posebnim poudarkom na strukturi in vzorcu septalnih trabekul.<ref name=Stolarski /> Leta 1943 sta ameriška zoologa Thomas Wayland Vaughan in John West Wells, Wells pa ponovno leta 1956, uporabila vzorce septalnih trabekul za razdelitev skupine v pet podredov. Poleg tega sta upoštevala polipoidne značilnosti, kot je rast lovk. Družine sta razlikovala tudi po vrsti stene in vrsti brstenja.<ref name=Stolarski>{{cite journal |author1=Stolarski, Jarosław |author2=Roniewicz, Ewa |year=2001 |title=Towards a new synthesis of evolutionary relationships and classification of Scleractini |journal=Journal of Paleontology |volume=75 |issue=6 |pages=1090–1108 |doi=10.1666/0022-3360(2001)075<1090:TANSOE>2.0.CO;2 |jstor=1307078 |bibcode=2001JPal...75.1090S }}</ref> Klasifikacija francoskega zoologa J. Alloiteauja iz leta 1952 je bila zgrajena na teh zgodnejših sistemih, vendar je vključevala več mikrostrukturnih opazovanj in ni vključevala anatomskih značilnosti polipa. Alloiteau je prepoznal osem podredov.<ref name=Stolarski /> Leta 1942 sta W.H. Bryan in D. Hill poudarila pomen mikrostrukturnih opazovanj s predlogom, da kamnite korale začnejo rast skeleta s konfiguracijo kalcifikacijskih centrov, ki so genetsko pridobljeni. Zato so raznoliki vzorci kalcifikacijskih centrov ključni za klasifikacijo. Alloiteau je kasneje pokazal, da so bile uveljavljene morfološke klasifikacije neuravnotežene in da obstaja veliko primerov konvergentne evolucije med fosili in nedavnimi taksoni.<ref name=Veron1995 /> Vzpon molekularnih tehnik konec 20. stoletja je spodbudil nove evolucijske hipoteze, ki so se razlikovale od tistih, ki so temeljile na skeletnih podatkih. Rezultati molekularnih študij so pojasnili različne vidike evolucijske biologije ''Scleractinia'', vključno s povezavami med obstoječimi taksoni in znotraj njih, ter podprli hipoteze o obstoječih koralah, ki temeljijo na fosilnih zapisih. Analiza mitohondrijske RNK, ki sta jo leta 1996 izvedla ameriška zoologa Sandra Romano in Stephen Palumbi, je pokazala, da molekularni podatki podpirajo združevanje vrst v obstoječe družine, ne pa tudi v tradicionalne podrede. Na primer, nekateri rodovi, povezani z različnimi podredi, so bili zdaj na isti veji filogenetskega drevesa. Poleg tega ni nobenega razlikovalnega morfološkega znaka, ki bi ločeval klade, temveč le molekularne razlike. Avstralski zoolog John Veron in njegovi sodelavci so leta 1996 analizirali ribosomsko RNK in dobili podobne rezultate kot Romano in Palumbi, pri čemer so ponovno zaključili, da so tradicionalne družine verjetne, podrede pa napačne. Ugotovili so tudi, da so kamnite korale monofiletične, vključno z vsemi potomci skupnega prednika, vendar so razdeljene v dve skupini, robustne in kompleksne klade.<ref name=Stolarski /> Veron je predlagal, da se v prihodnjih klasifikacijskih shemah uporabijo tako morfološki kot molekularni sistemi.<ref name=Veron1995 /> === Družine === V [[Svetovni register morskih vrst|Svetovnem registru morskih vrst]] so naslednje družine navedene kot del reda ''Scleractinia''. Nekaterih vrst ni bilo mogoče umestiti (''[[Incertae sedis]]''):<ref name=Scleractina>{{Cite web|url=http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=1363|title=WoRMS - World Register of Marine Species - Scleractinia|website=www.marinespecies.org|language=en|access-date=2020-10-17}}</ref> {{div col|colwidth=24em}} * [[Acroporidae]] * [[Agariciidae]] * †[[Agathiphylliidae]] * [[Anthemiphylliidae]] * [[Astrocoeniidae]] * [[Caryophylliidae]] * [[Coscinaraeidae]] * [[Deltocyathidae]] * [[Dendrophylliidae]] * [[Diploastreidae]] * [[Euphylliidae]] * [[Flabellidae]] * [[Fungiacyathidae]] * [[Fungiidae]] * [[Gardineriidae]] * [[Guyniidae]] * [[Lobophylliidae]] * [[Meandrinidae]] * [[Merulinidae]] * [[Micrabaciidae]] * [[Montastraeidae]] * [[Mussidae]] * [[Oculinidae]] * †[[Oulastreidae]] * [[Plesiastreidae]] * [[Pocilloporidae]] * [[Poritidae]] * [[Psammocoridae]] * [[Rhizangiidae]] * [[Schizocyathidae]] * [[Siderastreidae]] * [[Stenocyathidae]] * †[[Stylinidae (corals)|Stylinidae]] * [[Turbinoliidae]] {{div col end}} * [[Mussidae]] accepted as [[Faviidae]]<ref name=Scleractina/> == Ohranjanje narave == Vse skleraktinske korale (razen fosilov) so navedene v Dodatku II Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), kar pomeni, da je njihova mednarodna trgovina (vključno z deli in derivati) regulirana.<ref name="CITES"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Scleractinia}} {{Wikispecies|Scleractinia}} * [http://tolweb.org/tree?group=zoantharia Tree of Life – zoantharia] {{Taxonbar|from=Q195605}} [[Kategorija:Koralnjaki]] qnop4hrhg89obib64e0xwxd0z5b88zy 6721243 6721234 2026-07-28T14:33:01Z Ljuba24b 92351 dp 6721243 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Kamniti koralnjaki | fossil_range = {{fossil range|Ladinian | Recent |Middle Triassic - Recent | refs= <ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref>}} | image = Haeckel Hexacoralla.jpg | image_caption = Scleractinian corals, illustration by <br />[[Ernst Haeckel]], 1904 | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref name="CITES">{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji) | subphylum = [[Anthozoa]] ([[koralnjaki]] | class = [[Hexacorallia]] | ordo = [[Scleractinia]] | authority = [[Gilbert Charles Bourne|Bourne]], 1900<ref name=WoRMS>{{cite WoRMS |author=Hoeksema, Bert |year=2015 |title=Scleractinia Bourne, 1900 |id=1363 |access-date=2015-05-03}}</ref> | subdivision_ranks = Družine | subdivision = okoli 35, glej [[#Families|text]]. | synonyms = * Madreporaria }} '''''Scleractinia''''', imenovane tudi '''kamniti koralnjaki''' ali trde korale, so morske živali iz [[Deblo (taksonomija)|debla]] ''[[Ožigalkarji|Cnidaria]]'', ki si zgradijo trdo okostje. Posamezne živali so znane kot [[Polip (zoologija)|polipi]] in imajo valjasto telo, okronano z ustno ploščico, v kateri so usta obrobljena z vencem lovk (tentaklov). Čeprav so nekatere vrste samotarske, večina živi v [[kolonija (biologija)|kolonijah]]. Ustanovni polip se usede in začne izločati [[kalcijev karbonat]], da zaščiti svoje mehko telo. Posamezne [[korala|korale]] so lahko dolge do 25 cm, pri kolonialnih vrstah pa imajo polipi običajno premer le nekaj milimetrov. Ti polipi se nespolno razmnožujejo z brstenjem, vendar ostanejo pritrjeni drug na drugega in tvorijo večpolipno kolonijo klonov s skupnim okostjem, ki lahko glede na vrsto doseže premer ali višino do nekaj metrov. Oblika in videz vsake koralne kolonije nista odvisna le od vrste, temveč tudi od njene lokacije, globine, količine gibanja vode in drugih dejavnikov. Številne plitvovodne korale vsebujejo v svojih tkivih simbiontske enocelične organizme, znane kot ''[[Zooksantela]]''. Te dajejo korali barvo, ki se lahko razlikuje glede na vrsto simbionta, ki ga vsebuje. Kamniti koralnjaki so tesno sorodni [[Morske vetrnice|morskim anemonam]] in so tako kot one oborožene z žarilnimi celicami, znanimi kot [[knidocit]] (''Cnidocyte''). Korale se razmnožujejo spolno in nespolno. Odrasli polipi so lahko dvospolni ali pa le ženski ali moški. Večina vrst sprosti [[gameta|gamete]] - spolne celice v morje, kjer poteka oploditev, ličinke ''[[planula|planul]]'' pa se odpeljejo kot del planktona, nekaj vrst pa izleže jajčeca. Nespolno razmnoževanje poteka večinoma z fragmentacijo, ko se del kolonije loči in ponovno pritrdi drugje. Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Velik del ogrodja sodobnih koralnih grebenov tvorijo skleraktiniji. Korale, ki gradijo grebene, ali hermatipske korale so večinoma kolonialne; večina teh je zooksantelatnih in so v plitvih vodah, v katere prodira sončna svetloba. Druge korale, ki ne tvorijo grebenov, so lahko samotne ali kolonialne; nekatere od teh se pojavljajo v [[Abisal|globinah]], kamor svetloba ne sega. Kamniti koralnjaki so se prvič pojavili v srednjem [[trias]]u, vendar njihova povezava s [[tabulata|tabulati]] in [[rugosa|rugosnim]]i koralami iz [[paleozoik]]a trenutno ni pojasnjena. V sodobnem času se pričakuje, da se bo število kamnitih koralnjakov zmanjšalo zaradi učinkov globalnega segrevanja in zakisljevanja oceanov.<ref>[http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=reef-building-corals-lose-out-to-so ''Reef-Building Corals Lose Out to Softer Cousins Due To Global Warming''] March 24, 2013 Scientific American</ref> == Anatomija == [[File:Coral polyp.jpg|thumb|Slika prikazuje koralni polip, njegov koralit, cenosark in cenosteum]] Kamniti koralnjaki so lahko samotni ali kolonialni. Kolonije lahko dosežejo precejšnjo velikost in so sestavljene iz velikega števila posameznih polipov. === Mehki deli === Kamniti koralnjaki so člani razreda ''Anthozoa'' in tako kot drugi člani skupine nimajo meduznega stadija v svojem življenjskem ciklu. Posamezne živali so znane kot polipi in imajo valjasto telo, okronano z ustnim diskom, obdanim z obročem lovk. Osnova polipa izloča kamnito snov, iz katere je oblikovan koralni skelet. Telesna stena polipa je sestavljena iz mezogleje, stisnjene med dvema plastema povrhnjice. Usta so v središču ustnega diska in vodijo v cevasto žrelo, ki se nekaj časa spušča v telo, preden se odpre v gastrovaskularno votlino, ki zapolnjuje notranjost telesa in lovk. Za razliko od drugih ožigalkarjev pa je votlina razdeljena s številnimi sevalnimi pregradami, tankimi plastmi živega tkiva, znanimi kot mezenterij. Znotraj sten votline so tudi gonade. Polip se lahko uvleče v koralit, kamnito skodelico, v kateri sedi, in ga nazaj potegnejo ploščato podobne mišice za umikanje.<ref name=IZ>{{cite book |title=Invertebrate Zoology, 7th edition |last1=Ruppert |first1=Edward E. |last2=Fox |first2=Richard, S. |last3=Barnes |first3=Robert D. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-81-315-0104-7 |pages=132–137 }}</ref> Polipi so povezani z vodoravnimi plastmi tkiva, znanimi kot cenosark, ki se raztezajo čez zunanjo površino okostja in ga popolnoma prekrivajo. Te plasti so neprekinjene s telesno steno polipov in vključujejo podaljške gastrovaskularne votline, tako da lahko hrana in voda krožita med vsemi različnimi člani kolonije. Pri kolonialnih vrstah ponavljajoča se nespolna delitev polipov povzroči, da so koraliti med seboj povezani in tako tvorijo kolonije. Obstajajo tudi primeri, ko sosednje kolonije iste vrste z zlitjem tvorijo eno samo kolonijo. Večina kolonialnih vrst ima zelo majhne polipe, s premerom od 1 do 3 mm, čeprav so lahko nekatere posamezne vrste velike tudi do 25 cm.<ref name=IZ /> === Okostje === [[File:Brain coral.jpg|thumb|left|''[[Diploria labyrinthiformis]]'', žlebasta možganska korala]] Okostje posameznega skleraktinijskega polipa je znano kot koralit. Izloča ga povrhnjica spodnjega dela telesa in sprva tvori skodelico, ki obdaja ta del polipa. Notranjost skodelice vsebuje radialno poravnane plošče ali septume, ki štrlijo navzgor od dna. Vsako od teh plošč obdaja par mezenterijev. Septe izločajo mezenteriji in se zato dodajajo v istem vrstnem redu kot mezenteriji. Posledično so septume različnih starosti druga ob drugi, simetrija skleraktinijskega okostja pa je radialna ali biradialna. Ta vzorec vstavljanja septumov paleontologi imenujejo 'cikličen'. Nasprotno pa so pri nekaterih fosilnih koralah sosednje septume v vrstnem redu naraščajoče starosti, vzorec, imenovan serijski, in ustvarja bilateralno simetrijo. Skleraktiniji izločajo kamnit eksoskelet, v katerem so septume vstavljene med mezenteriji v večkratnikih šestih. Vsi sodobni skleraktini so sestavljeni iz kalcijevega karbonata v obliki kristalov [[aragonit]]a, vendar je imel prazgodovinski skleraktinij (''Coelosimilia'') nearagonitno skeletno strukturo, ki je bila sestavljena iz [[kalcit]]a.<ref name="Stolarski2007">{{cite journal|last=Stolarski|first=Jaroslaw|author-link=| author2=Anders Meibom, Radoslaw Przenioslo and Maciej Mazur|title=A Cretaceous Scleractinian Coral with a Calcitic Skeleton | journal=Science |volume=318 |issue=5847 |pages=92–94 |publisher=American Association for the Advancement of Science| year=2007 |doi=10.1126/science.1149237 |pmid=17916731 |bibcode=2007Sci...318...92S|last3=Przeniosło |first3=Radosław |last4=Mazur |first4=Maciej|s2cid=22233075 |url=http://infoscience.epfl.ch/record/177112 }}</ref> Struktura tako enostavnih kot sestavljenih skleraktinij je lahka in porozna, namesto trdne, kot je to v primeru prazgodovinskega reda ''Rugosa''. Skleraktinijci se od rugosov razlikujejo tudi po vzorcu septalne vstavitve.<ref>{{cite book|author=Gornitz, Vivien |title=Encyclopedia of Paleoclimatology and Ancient Environments |url=https://books.google.com/books?id=yRMgYc-8mTIC&pg=PA199 |year=2009 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-4551-6 |page=199}}</ref> === Rast === [[File:More hard coral close up on the Inner Reef.JPG|thumb|Meandrirajoče koralitne stene intratentakularne brsteče korale]] [[File:Pseudosiderastrea tayami, SEM.JPG|thumb|Ločeni koraliti ekstratentakularne brsteče vrste]] Pri kolonialnih koralah je rast posledica brstenja novih polipov. Obstajata dve vrsti brstenja, intratentakularno in ekstratentakularno. Pri intratentakularnem brstenju se na ustnem disku, znotraj obroča lovk, razvije nov polip. To lahko tvori posamezne, ločene polipe ali vrsto delno ločenih polipov, ki si delijo podolgovat ustni disk z vrsto ust. Lovke rastejo okoli roba tega podolgovatega ustnega diska in ne okoli posameznih ust. To je obdano z eno samo koralitno steno, kot je to v primeru meandroidnih koralitnih koral možganskih koral. Zunajlentakularno brstenje vedno povzroči ločene polipe, vsak s svojo koralitno steno. Pri košatih koralah, kot je ''[[Acropora]]'', stransko brstenje iz aksialnih polipov tvori osnovo debla in vej. Hitrost, s katero kolonija kamnitih koral odlaga kalcijev karbonat, je odvisna od vrste, vendar se nekatere vrste, ki se razvejajo, lahko povečajo v višino ali dolžino za približno 10 cm na leto (približno enako hitrostjo, kot rastejo človeški lasje). Druge korale, kot so kupolaste in ploščate vrste, so bolj obsežne in lahko zrastejo le za 0,3 do 2 cm na leto.<ref name=Piper>Ross Piper (2007), ''Extraordinary Animals: An Encyclopedia of Curious and Unusual Animals'', Greenwood Press.</ref> Hitrost odlaganja aragonita se spreminja dnevno in sezonsko. Pregled prečnih prerezov koral lahko pokaže pasove odlaganja, ki kažejo na letno rast. Tako kot drevesne obročke se tudi te lahko uporabijo za oceno starosti koral.<ref name=IZ /> Osamljene korale ne brstijo. Postopoma se povečujejo, ko odlagajo več kalcijevega karbonata in proizvajajo nove vrtince sept. Velika korala ''Ctenactis echinata'' ima na primer običajno ena usta, lahko je dolga približno 25 cm in ima več kot tisoč sept.<ref>{{cite book|author1=Chang-feng Dai|author2=Sharon Horng|title=台灣石珊瑚誌|url=https://books.google.com/books?id=a1BbduEf1EsC&pg=PA39 |year=2009 |publisher=國立臺灣大學出版中心 |isbn=978-986-01-8745-8 |page=39|trans-title=Scleractinia Fauna of Taiwan II. The Robust Group}}</ref> == Razširjenost == Kamniti koralnjaki se pojavljajo v vseh svetovnih oceanih. Obstajata dve glavni ekološki skupini. Hermatipske korale so večinoma kolonialne korale, ki živijo v čistih, oligotrofnih, plitvih [[tropski pas|tropskih]] vodah; so glavni graditelji grebenov na svetu. Ahermatipske korale so bodisi kolonialne bodisi samotne in so v vseh oceanskih regijah ter ne gradijo grebenov. Nekatere živijo v tropskih vodah, druge pa v [[Zmerno podnebje|zmernih]] morjih, [[Polarno območje|polarnih]] vodah ali na velikih globinah, od [[fotično območje|fotičnega območja]] do približno 6000 m.<ref name=TOLweb>{{cite web |url=http://tolweb.org/Scleractinia |title=Scleractinia |author1=Romano, Sandra L. |author2=Cairns, Stephen D. |date=2002-10-28 |publisher=Tree of Life Web Project |access-date=2015-05-03}}</ref> == Ekologija == [[File:Favites flexuosa.jpg|thumb|Trde korale ''Favites'' ponoči raztezajo svoje polipe, da se hranijo]] Kamniti koralnjaki spadajo v eno od dveh glavnih kategorij: *Korale, ki tvorijo grebene ali hermatipske korale, ki večinoma vsebujejo zooksantele; *Korale, ki ne tvorijo grebenov ali ahermatipske korale, ki večinoma ne vsebujejo zooksantel Pri koralah, ki tvorijo grebene, so endodermalne celice običajno polne simbiotskih enoceličnih dinoflagelatov, znanih kot zooksantele. Včasih je na kvadratni centimeter koralnega tkiva kar pet milijonov teh celic. Do 50 % organskih spojin, ki jih proizvajajo simbionti, polipi uporabljajo kot hrano. Kisikov stranski produkt fotosinteze in dodatna energija, pridobljena iz sladkorjev, ki jih proizvajajo zooksantele, omogočata tem koralam, da rastejo do trikrat hitreje kot podobne vrste brez simbiontov. Te korale običajno rastejo v plitvi, dobro osvetljeni, topli vodi z zmerno do hitro turbulenco in obilico kisika ter imajo raje trdne, ne blatne površine, na katerih se lahko usedejo. Večina kamnitih koralnjakov iztegne svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom, tiste z večjimi polipi pa lovijo ustrezno večji plen, vključno z različnimi nevretenčarji in celo majhnimi ribami. Poleg lovljenja plena na ta način številne kamnite korale proizvajajo tudi sluzaste filme, ki jih lahko premikajo po telesu s pomočjo cilij; te lovijo majhne organske delce, ki jih nato vlečejo proti ustom in v usta. Pri nekaterih kamnitih koralnjakih je to glavni način hranjenja, lovke pa so zmanjšane ali odsotne, na primer ''Acropora acuminata''. Karibski kamniti koralnjaki so običajno nočni, saj se polipi čez dan umaknejo v okostje, s čimer se poveča izpostavljenost zooksantel svetlobi, vendar se v indo-pacifiški regiji številne vrste hranijo podnevi in ​​ponoči. Nezooksantelatne korale običajno ne tvorijo grebenov; najpogosteje jih najdemo pod približno 500 m vode. Uspevajo pri precej hladnejših temperaturah in lahko živijo v popolni temi, energijo pa črpajo iz lovljenja planktona in suspendiranih organskih delcev. Stopnje rasti večine vrst ne-zooksantelatnih koral so bistveno počasnejše od stopenj rasti njihovih vrstnikov, tipična struktura teh koral pa je manj kalcificirana in bolj dovzetna za mehanske poškodbe kot pri zooksantelatnih koralah.<ref name=Piper /> Skleratinijci so prej veljali za obvezne gostitelje druge skupine vitičarjev, pirgomatidov, vendar je nedavna študija zabeležila dokaze o živih pirgomatidih v stilasteridih, kar je to idejo postavilo pod vprašaj.<ref>{{cite journal|author1=Adi Zweifler|author2=Noa Simon-Blecher|author3=Daniela Pica|author4=Benny K. K. Chan|author5=Jonathan Roth|author6=Yair Achituv|title=A stranger among us: the occurrence of ''Cantellius'' (Balnoidea: Pyrgomatidae) an epibiont of scleractinias in stylasterids (Hydrozoa)|year=2020|journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=190|issue=4|pages=1077–1094| doi=10.1093/zoolinnean/zlaa017| url=https://doi.org/10.1093/zoolinnean/zlaa017|url-access=subscription}}</ref> == Življenjski cikel == [[File:Settlement and early life stages of scleractinian corals.png|thumb|upright=2|Naselitev in zgodnje življenjske faze skleraktinskih koral. Ta slika se osredotoča na prve korake ličinke koral (iskanje, pritrditev in metamorfoza) proti odrasli korali.<ref>Petersen LE., Kellermann M.Y., Schupp P.J. (2019) "Secondary Metabolites of Marine Microbes: From Natural Products Chemistry to Chemical Ecology". In: Jungblut S., Liebich V., Bode-Dalby M. (eds) ''YOUMARES 9 - The Oceans: Our Research, Our Future'', pages 159–180, Springer. {{doi|10.1007/978-3-030-20389-4_8}}. {{ISBN|978-3-030-20388-7}}. [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Material was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref>]] Kamniti koralnjaki imajo širok nabor reproduktivnih strategij in se lahko razmnožujejo tako spolno kot nespolno. Številne vrste imajo ločen spol, celotna kolonija je bodisi samec bodisi samica, druge pa so hermafroditske, pri čemer imajo posamezni polipi moške in ženske spolne žleze.<ref name=Maier>{{cite journal |author=Maier, Elke |year=2010 |title=Life history of the Scleractinian Coral ''Seriatopora hystrix'': a population genetic approach |journal=Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Naturwissenschaften der Fakultät für Biologie der Ludwig-Maximilians-Universität München |url=http://edoc.ub.uni-muenchen.de/14906/1/Maier_Elke.pdf }}</ref> Nekatere vrste izležejo jajčeca, vendar pri večini vrst spolno razmnoževanje povzroči nastanek prosto plavajoče ličinke [[planula]], ki se sčasoma naseli na morskem dnu in se metamorfozira v polip. Pri kolonialnih vrstah se ta začetni polip nato večkrat nespolno deli, da nastane celotna kolonija.<ref name=IZ /> === Nespolno razmnoževanje === [[File:Montastraea annularis Molasses reef FL.jpg|thumb|''[[Montastraea annularis]]'' se lahko fragmentira in tvori nove kolonije]] Najpogostejši način nespolnega razmnoževanja kolonialnih kamnitih koralnjakov je fragmentacija. Kosi razvejanih koral se lahko med nevihtami, zaradi močnega gibanja vode ali mehanskih sredstev odlepijo, delci pa padejo na morsko dno. V ustreznih pogojih se lahko oprimejo substrata in ustanovijo nove kolonije. Dokazano je, da so celo tako ogromne korale, kot je ''Montastraea annularis'', sposobne tvoriti nove kolonije po fragmentaciji.<ref name=Maier /> Ta postopek se uporablja v hobiju grebenskih akvarijev za povečanje populacije, ne da bi bilo treba korale loviti v naravi.<ref>{{cite web |url=http://www.reefkeeping.com/issues/2002-06/ac/feature/ |title=Coral fragmentation: Not just for beginners |author=Calfo, Anthony |year=2008 |work=Reefkeeping Magazine |publisher=Reef Central |access-date=2015-05-03}}</ref> V neugodnih pogojih se nekatere vrste koral zatečejo k drugi vrsti nespolnega razmnoževanja v obliki ''izločanja polipov'', kar lahko omogoči polipom preživetje, tudi če matična kolonija umre. Vključuje rast cenosarka, ki zapre polipe, odcepitev polipov in njihovo naselitev na morskem dnu, da se ustvarijo nove kolonije.<ref name=Sammarco>{{cite journal |author=Sammarco, Paul W. |year=1982 |title=Polyp bail-out : an escape response to environmental stress and new means of reproduction in corals |journal=Marine Ecology Progress Series |volume=10 |pages=57–65 |doi=10.3354/meps010057|bibcode=1982MEPS...10...57S |doi-access=free }}</ref> Pri drugih vrstah se majhne kroglice tkiva odlepijo od cenosarka, diferencirajo v polipe in začnejo izločati kalcijev karbonat, da tvorijo nove kolonije, pri ''Pocillopora damicornis'' pa se lahko neoplojena jajčeca razvijejo v sposobne ličinke.<ref name=Maier /> === Spolno razmnoževanje === Velika večina skleraktinijskih taksonov je v svojih odraslih kolonijah hermafroditskih.<ref name=Heyward>{{cite journal |author1=Heyward, A.J. |author2=Babcock, R.C. |year=1986 |title=Self- and cross-fertilization in scleractinian corals |journal=Marine Biology |volume=90 |issue=2 |pages=191–195 |doi=10.1007/BF00569127 |bibcode=1986MarBi..90..191H |s2cid=85911200 }}</ref> V zmernih območjih je običajen vzorec sinhronizirano sproščanje jajčec in sperme v vodo med kratkimi drstitvenimi dogodki, ki so pogosto povezani z luninimi menami.<ref name="pmid17742935">{{cite journal |author=Harrison |first=PL |last2=Babcock |first2=RC |last3=Bull |first3=GD |last4=Oliver |first4=JK |last5=Wallace |first5=CC |author-link5= |last6=Willis |first6=BL |date=March 1984 |title=Mass spawning in tropical reef corals |journal=Science |volume=223 |issue=4641 |pages=1186–9 |bibcode=1984Sci...223.1186H |doi=10.1126/science.223.4641.1186 |pmid=17742935 |s2cid=31244527}}</ref> V tropskih območjih se razmnoževanje lahko dogaja skozi vse leto. V mnogih primerih, kot pri rodu ''Acropora'', se jajčeca in sperma sproščajo v plavajočih snopih, ki se dvignejo na površino. To poveča koncentracijo sperme in jajčec ter s tem verjetnost oploditve in zmanjša tveganje za samooploditev. Takoj po drstenju se jajčeca ne morejo več oploditi, dokler se ne sprostijo polarna telesca. Ta zamuda in morda določena stopnja samonezdružljivosti verjetno povečata možnost navzkrižne oploditve. Študija štirih vrst ''Scleractinia'' je pokazala, da je bila navzkrižna oploditev pravzaprav prevladujoči vzorec parjenja, čeprav so bile tri vrste sposobne tudi samooploditve v različni meri. == Evolucijska zgodovina == [[File:RugosaOrdovician.jpg|thumb|left|Paleozojske rugozne korale s kalcitnimi okostji, kot je ta ''Grewingkia canadensis'', so dvomljivo predniki skleraktinij]] Malo je dokazov, na katerih bi lahko utemeljili hipotezo o izvoru skleraktinij; veliko je znanega o sodobnih vrstah, zelo malo pa o fosilnih primerkih, ki so se prvič pojavili v zapisih v srednjem [[trias]]u (pred 240 milijoni let).<ref name="Stanley, G. D 2003">Stanley, G. D. The evolution of modern corals and their early history. Earth-Science Rev. 60, 195–225 (2003).</ref> Šele 25 milijonov let pozneje so postale pomembni graditelji grebenov, njihov uspeh pa je verjetno posledica združitve s simbiotskimi algami.<ref>{{Cite journal | doi = 10.1130/0091-7613(1981)9<507:EHOSCA>2.0.CO;2| title = Early history of scleractinian corals and its geological consequences| journal = Geology| volume = 9| issue = 11| pages = 507| year = 1981| last1 = Stanley | first1 = G. D. | bibcode = 1981Geo.....9..507S}}</ref> Devet podredov je obstajalo do konca triasa, trije pa so se pojavili do [[jura|jure]] (pred 200 milijoni let), nadaljnji podred pa se je pojavil v srednji [[kreda|kredi]] (pred 100 milijoni let).<ref name=TOLweb /> Nekatere so se morda razvile iz skupnega prednika, bodisi korale, podobne vetrnicam, brez okostja, bodisi rugozne korale. Rugozna korala se zdi malo verjeten skupni prednik, ker so imele te korale kalcitne in ne aragonitne okostja, septa pa so bila razporejena serijsko in ne ciklično. Vendar pa je možno, da so podobnosti skleraktinij in rugosov posledica skupnega neskeletiziranega prednika v zgodnjem [[paleozoik]]u. Druga možnost je, da so se skleraktinijci razvili iz prednika, podobnega ''Corallimorpharii''. Zdi se, da je bila skeletogeneza morda povezana z razvojem simbioze in nastajanjem grebenov ter da se je morda zgodila večkrat. Sekvenciranje DNK kaže, da so skleraktinijci monofiletična skupina.<ref name=VeronEvolution /> [[File:MatmorScleractinian.JPG|thumb|Skleraktinijci iz formacije Matmor (jura) Makhtesh Gadol]] Najzgodnejši skleraktinijci niso bili graditelji grebenov, temveč majhni, faceloidni ali samotni posamezniki. Skleraktinske korale so bile verjetno največje v juri in so skoraj izginile v množičnem izumrtju konec krede, preživelo pa jih je približno 18 od 67 rodov.<ref name=VeronEvolution>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood|title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia|url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=109–120}}</ref> Nedavno odkrite paleozojske korale z aragonitnimi skeleti in cikličnim septalnim vstavljanjem – dve značilnosti, ki sta značilni za Scleractinia – so okrepile hipotezo o neodvisnem izvoru Scleractinia.<ref>{{cite journal |last=Ezaki |first=Yoichi |year=1998 |title=Paleozoic Scleractinia: progenitors or extinct experiments? |journal=Paleobiology |volume=24 |issue=2 |pages=227–234 |publisher=Paleontological Society|doi=10.1666/0094-8373(1998)024[0227:PSPOEE]2.3.CO;2 |jstor= 2401240 |s2cid=89177036 }}</ref> Ali so bile zgodnje skleraktinske korale zooksantelatne, je odprto vprašanje. Zdi se, da se je pojav v terciarju večkrat neodvisno razvijal, rodovi ''Astrangia'', ''Madracis'', ''Cladocora'' in ''Oculina'', vsi v različnih družinah, pa imajo tako zooksantelatne kot nezooksantelatne člane.<ref name=VeronEvolution /> Dejstvo, da zooksantelatne korale predstavljajo le približno polovico reda, je nenavadno, saj je simbioza skoraj vedno pojav vse ali nič. To simbiotsko ravnovesje kaže na to, da morajo obstajati evolucijski procesi, ki hkrati vzdržujejo in omejujejo simbiotske odnose. To je verjetno zato, ker se kljub energetskim koristim, ki jih zagotavlja, zdi, da je fotosimbioza evolucijska pomanjkljivost med množičnimi izumrtji.<ref>{{Cite journal|last=Simpson|first=Carl|date=2013-04-09|title=Species selection and the macroevolution of coral coloniality and photosymbiosis|url=http://dx.doi.org/10.1111/evo.12083|journal=Evolution|volume=67|issue=6|pages=1607–1621|doi=10.1111/evo.12083|pmid=23730756 |bibcode=2013Evolu..67.1607S |s2cid=37450754 |issn=0014-3820|url-access=subscription}}</ref> Lastnosti, ki koralam običajno omogočajo preživetje množičnega izumrtja, vključujejo globokomorsko ali veliko območje habitata, nesimbiotske, samotne ali majhne kolonije in odpornost na beljenje, kar vse običajno zaznamuje azooksantelatne (nesimbiotske) korale.<ref>{{Cite journal|last1=Dishon|first1=Gal|last2=Grossowicz|first2=Michal|last3=Krom|first3=Michael|last4=Guy|first4=Gilad|last5=Gruber|first5=David F.|last6=Tchernov|first6=Dan|date=2020-03-03|title=Evolutionary Traits that Enable Scleractinian Corals to Survive Mass Extinction Events|url=http://dx.doi.org/10.1038/s41598-020-60605-2|journal=Scientific Reports|volume=10|issue=1|page=3903 |doi=10.1038/s41598-020-60605-2 |pmid=32127555 |pmc=7054358 |bibcode=2020NatSR..10.3903D |issn=2045-2322}}</ref> Po drugi strani pa so endosimbionti, ki se za preživetje zanašajo na specializirane pogoje in dostop do svetlobe, še posebej ranljivi za dolgotrajno temo, temperaturne spremembe in evtrofikacijo, kar je bilo vse značilno za pretekla množična izumrtja.<ref>{{Cite journal|last1=Barbeitos|first1=M. S.|last2=Romano|first2=S. L.|last3=Lasker|first3=H. R.|date=2010-06-14|title=Repeated loss of coloniality and symbiosis in scleractinian corals|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=107|issue=26|pages=11877–11882|pmc=2900674 | doi=10.1073/pnas.0914380107|pmid=20547851 |bibcode=2010PNAS..10711877B |issn=0027-8424|doi-access=free }}</ref> Zaradi tega so zooksantelatne korale še posebej ranljive za nestabilne razmere. Zato je možno, da sta se korala in zooksantelat sočasno razvijali, pri čemer se je odnos razblinil, ko so se prednosti zmanjšale, nato pa se je ponovno vzpostavil, ko so se razmere stabilizirale.<ref>{{Cite journal|last=Stanley|first=George D.|date=2006-05-12|title=Photosymbiosis and the Evolution of Modern Coral Reefs|url=http://dx.doi.org/10.1126/science.1123701|journal=Science|volume=312|issue=5775|pages=857–858|doi=10.1126/science.1123701|pmid=16690848 |s2cid=36133573 |issn=0036-8075|url-access=subscription}}</ref> == Klasifikacija == [[File:An account of the deep-sea Madreporaria collected by the Royal Indian Marine Survey ship Investigator (1898) (16744305176).jpg|thumb|left|Globokomorska madreporarija, ki jo je leta 1898 zbral raziskovalec z ladje Kraljevega indijskega morskega raziskovanja]] Taksonomija ''Scleractinia'' je še posebej zahtevna. Številne vrste so bile opisane pred pojavom potapljanja, avtorji pa se niso zavedali, da imajo lahko vrste koral različne morfologije v različnih habitatih. Zbiralci so bili večinoma omejeni na opazovanje koral na grebenskih ravnicah in niso mogli opazovati sprememb v morfologiji, ki so se pojavile v bolj motnih, globljih vodnih pogojih. V tem obdobju je bilo opisanih več kot 2000 nominalnih vrst in po pravilih nomenklature ima ime, dano prvi opisani vrsti, prednost pred ostalimi, tudi če je ta opis slab, okolje in celo včasih država tipičnega primerka pa nista znana.<ref name=Hopley2011>{{cite book|author=Hopley, David |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process |url=https://books.google.com/books?id=5umXDDmqxwIC&pg=PA954 |year=2011 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-90-481-2638-5 |pages=954–957}}</ref> Že sam koncept ''vrste'' je sumljiv, ko gre za korale, ki imajo velika geografska območja s številnimi podpopulacijami; njihove geografske meje se zlivajo z mejami drugih vrst; njihove morfološke meje se zlivajo z mejami drugih vrst in ni jasnih razlik med vrstami in podvrstami.<ref name=Veron1995>{{cite book|author=Veron, John Edward Norwood |title=Corals in Space and Time: The Biogeography and Evolution of the Scleractinia |url=https://books.google.com/books?id=piQvtbFUicAC&pg=PA30 |year=1995 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-8263-2 |pages=30–31}}</ref> Evolucijski odnosi med kamnitimi koralnjaki so bili prvič preučeni v 19. in začetku 20. stoletja. Dve najnaprednejši klasifikaciji iz 19. stoletja sta uporabljali kompleksne skeletne značilnosti; klasifikacija francoskih zoologov Henrija Milne-Edwardsa in Julesa Haimeja iz leta 1857 je temeljila na makroskopskih skeletnih značilnostih, medtem ko je bila shema Francisa Granta Ogilvieja iz leta 1897 razvita z uporabo opazovanj skeletnih mikrostruktur, s posebnim poudarkom na strukturi in vzorcu septalnih trabekul.<ref name=Stolarski /> Leta 1943 sta ameriška zoologa Thomas Wayland Vaughan in John West Wells, Wells pa ponovno leta 1956, uporabila vzorce septalnih trabekul za razdelitev skupine v pet podredov. Poleg tega sta upoštevala polipoidne značilnosti, kot je rast lovk. Družine sta razlikovala tudi po vrsti stene in vrsti brstenja.<ref name=Stolarski>{{cite journal |author1=Stolarski, Jarosław |author2=Roniewicz, Ewa |year=2001 |title=Towards a new synthesis of evolutionary relationships and classification of Scleractini |journal=Journal of Paleontology |volume=75 |issue=6 |pages=1090–1108 |doi=10.1666/0022-3360(2001)075<1090:TANSOE>2.0.CO;2 |jstor=1307078 |bibcode=2001JPal...75.1090S }}</ref> Klasifikacija francoskega zoologa J. Alloiteauja iz leta 1952 je bila zgrajena na teh zgodnejših sistemih, vendar je vključevala več mikrostrukturnih opazovanj in ni vključevala anatomskih značilnosti polipa. Alloiteau je prepoznal osem podredov.<ref name=Stolarski /> Leta 1942 sta W.H. Bryan in D. Hill poudarila pomen mikrostrukturnih opazovanj s predlogom, da kamnite korale začnejo rast skeleta s konfiguracijo kalcifikacijskih centrov, ki so genetsko pridobljeni. Zato so raznoliki vzorci kalcifikacijskih centrov ključni za klasifikacijo. Alloiteau je kasneje pokazal, da so bile uveljavljene morfološke klasifikacije neuravnotežene in da obstaja veliko primerov konvergentne evolucije med fosili in nedavnimi taksoni.<ref name=Veron1995 /> Vzpon molekularnih tehnik konec 20. stoletja je spodbudil nove evolucijske hipoteze, ki so se razlikovale od tistih, ki so temeljile na skeletnih podatkih. Rezultati molekularnih študij so pojasnili različne vidike evolucijske biologije ''Scleractinia'', vključno s povezavami med obstoječimi taksoni in znotraj njih, ter podprli hipoteze o obstoječih koralah, ki temeljijo na fosilnih zapisih. Analiza mitohondrijske RNK, ki sta jo leta 1996 izvedla ameriška zoologa Sandra Romano in Stephen Palumbi, je pokazala, da molekularni podatki podpirajo združevanje vrst v obstoječe družine, ne pa tudi v tradicionalne podrede. Na primer, nekateri rodovi, povezani z različnimi podredi, so bili zdaj na isti veji filogenetskega drevesa. Poleg tega ni nobenega razlikovalnega morfološkega znaka, ki bi ločeval klade, temveč le molekularne razlike. Avstralski zoolog John Veron in njegovi sodelavci so leta 1996 analizirali ribosomsko RNK in dobili podobne rezultate kot Romano in Palumbi, pri čemer so ponovno zaključili, da so tradicionalne družine verjetne, podrede pa napačne. Ugotovili so tudi, da so kamnite korale monofiletične, vključno z vsemi potomci skupnega prednika, vendar so razdeljene v dve skupini, robustne in kompleksne klade.<ref name=Stolarski /> Veron je predlagal, da se v prihodnjih klasifikacijskih shemah uporabijo tako morfološki kot molekularni sistemi.<ref name=Veron1995 /> === Družine === V [[Svetovni register morskih vrst|Svetovnem registru morskih vrst]] so naslednje družine navedene kot del reda ''Scleractinia''. Nekaterih vrst ni bilo mogoče umestiti (''[[Incertae sedis]]''):<ref name=Scleractina>{{Cite web|url=http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=1363|title=WoRMS - World Register of Marine Species - Scleractinia|website=www.marinespecies.org|language=en|access-date=2020-10-17}}</ref> {{div col|colwidth=24em}} * [[Acroporidae]] * [[Agariciidae]] * †[[Agathiphylliidae]] * [[Anthemiphylliidae]] * [[Astrocoeniidae]] * [[Caryophylliidae]] * [[Coscinaraeidae]] * [[Deltocyathidae]] * [[Dendrophylliidae]] * [[Diploastreidae]] * [[Euphylliidae]] * [[Flabellidae]] * [[Fungiacyathidae]] * [[Fungiidae]] * [[Gardineriidae]] * [[Guyniidae]] * [[Lobophylliidae]] * [[Meandrinidae]] * [[Merulinidae]] * [[Micrabaciidae]] * [[Montastraeidae]] * [[Mussidae]] * [[Oculinidae]] * †[[Oulastreidae]] * [[Plesiastreidae]] * [[Pocilloporidae]] * [[Poritidae]] * [[Psammocoridae]] * [[Rhizangiidae]] * [[Schizocyathidae]] * [[Siderastreidae]] * [[Stenocyathidae]] * †[[Stylinidae (corals)|Stylinidae]] * [[Turbinoliidae]] {{div col end}} * [[Mussidae]] accepted as [[Faviidae]]<ref name=Scleractina/> == Ohranjanje narave == Vse skleraktinske korale (razen fosilov) so navedene v Dodatku II Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), kar pomeni, da je njihova mednarodna trgovina (vključno z deli in derivati) regulirana.<ref name="CITES"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Scleractinia}} {{Wikispecies|Scleractinia}} * [http://tolweb.org/tree?group=zoantharia Tree of Life – zoantharia] {{Taxonbar|from=Q195605}} [[Kategorija:Koralnjaki]] e7z64cms2t1zldj7a1dk46sq8vn1dj6 0 606103 6721256 6720496 2026-07-28T15:09:40Z Marko3 1829 6721256 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> og3adwestacgd4d67ipr9jjzzpuh3mv 6721258 6721256 2026-07-28T15:12:21Z Marko3 1829 6721258 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> == Sklici == {{sklici}} swasfzv1r5xfqhz48z8wh3ti1x44jcy 6721260 6721258 2026-07-28T15:19:04Z Marko3 1829 6721260 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Sklici == {{sklici}} iuadf2xyy5t1zlm3oeduqj9mwppnbuf 6721324 6721260 2026-07-28T21:41:53Z Marko3 1829 6721324 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Nastanek zobnih oblog == Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protez in mostičkov. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.<ref name="Ion_2013">{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}</ref> Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.<ref name="kreth_2009">{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}</ref><ref>Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.</ref> Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni. == Sklici == {{sklici}} sj7al7ii7mcniuiat6m0mi1navkir69 6721325 6721324 2026-07-28T21:44:07Z Marko3 1829 6721325 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Nastanek zobnih oblog == Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.<ref name="Ion_2013">{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}</ref> Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.<ref name="kreth_2009">{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}</ref><ref>Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.</ref> Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni. == Sklici == {{sklici}} fl6rnfu9i7uvd60wfw7guuu1ko57st9 6721326 6721325 2026-07-28T21:50:07Z Marko3 1829 6721326 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Nastanek zobnih oblog == Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.<ref name="Ion_2013">{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}</ref> Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.<ref name="kreth_2009">{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}</ref><ref>Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.</ref> Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni. ===Koraki nastanka zobnih oblog=== ; 1. Tvorba zobne kožice: na zobu se oblikuje zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev. ; 2. Adhezija: v nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožici. ; 3. Proliferacija: bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti. ; 4. Mikrokolonije: nastanejo mikrokolonije. Streptokoki izločajo zaščitno plast (plast sluzi). ; 5. Nastanek biofilma: mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo. ; 6. Rast ali zorenje: biofilm razvije primitiven krvni obtok. == Sklici == {{sklici}} qgp3pfy2eee4qouzk3k9wyobkjjs42l 6721327 6721326 2026-07-28T21:51:26Z Marko3 1829 /* Koraki nastanka zobnih oblog */ 6721327 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Nastanek zobnih oblog == Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.<ref name="Ion_2013">{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}</ref> Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.<ref name="kreth_2009">{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}</ref><ref>Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.</ref> Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni. ===Koraki nastanka zobnih oblog=== ; 1. Tvorba zobne kožice: Na zobu se oblikuje zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev. ; 2. Adhezija: V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico. ; 3. Proliferacija: Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti. ; 4. Mikrokolonije: Nastanejo mikrokolonije. [[Streptokoki]] izločajo zaščitno plast (plast sluzi). ; 5. Nastanek biofilma: Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo. ; 6. Rast ali zorenje: Biofilm razvije primitiven krvni obtok. == Sklici == {{sklici}} lfyi6boupm61g13tn72ikdh66mppoc1 6721355 6721327 2026-07-29T06:29:16Z Marko3 1829 6721355 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).<ref name=sms> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.</ref> Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.<ref name="Darby_2010"/> Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.<ref name=sms/> Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).<ref name="Darby_2010">{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}</ref> Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.<ref name="ReferenceA">{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}</ref> Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].<ref name="Hassell T 2006" /> Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.<ref name="Darby_2010" /> Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].<ref>{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}</ref> Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.<ref name="Hassell T 2006">{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}</ref> == Nastanek zobnih oblog == Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.<ref name="Ion_2013">{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}</ref> Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.<ref name="kreth_2009">{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}</ref><ref>Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.</ref> Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni. ===Koraki nastanka zobnih oblog=== ; 1. Tvorba zobne kožice: Na zobu se oblikuje zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev. ; 2. Adhezija: V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico. ; 3. Proliferacija: Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti. ; 4. Mikrokolonije: Nastanejo mikrokolonije. [[Streptokoki]] izločajo zaščitno plast (plast sluzi). ; 5. Nastanek biofilma: Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo. ; 6. Rast ali zorenje: Biofilm razvije primitiven krvni obtok. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] pbiuitmxjg2ls0jbk387ffsxxa0z0qe 0 606109 6721376 6721090 2026-07-29T07:34:12Z Octopus 13285 /* Biografija */ Moheji 6721376 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese | title = Te Čungsang | t = {{linktext|乞|乞|仲|象}} | p = Čiči Džongšjang | hangul = 대중상 ali 걸걸중상 | handža = 大仲象 ali 乞乞仲象 | rr = Te Jungsang ali Kolgol Čungsang | mr = Te Čungsang ali Kolgol Čungsang | ibox-order = zh, ko1, ko4, ko3 }} '''Te Čungsang''' ([[Korejščina|korejsko]]: 대중상, Te Čungsang, [[handža]]: 大仲象, Dàzhòng xiàng), znan tudi kot '''Čolgol Čungsan''' (걸걸중상, Čolgol Čungsan, 乞乞仲象, Qǐ qǐ džòng xiàng), je bil vojskovodja, ključnega pomena za ustanovitev kraljesta [[Bohaj]], in oče ustanovitelja kraljestva [[Te Čojong]]a, * ni znano, † [[698 ]] ? Četudi velik del zaslug za ustanovitev kraljestva Bohaj pripada njegovemu sinu Te Čojongu, mnogi zgodovinarji Te Čungsanga štejejo za glavnega podpornika in vodjo pri ustanavljanju Bohaja. ==Ozadje== Zgodovinski viri navajajo različne etnične pripadnosti in porekla Te Čungsangovega sina Te Čojonga.<ref name="w">{{cite book|url=https://www.academia.edu/1804227|author=Vovin, Alexander|chapter=Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic ?|title=Tumen jalafun jecen akū: Festschrift for Giovanni Stary's 60th birthday|editor=Juha Janhunenn|editor2=Alessandra Pozzi|editor3=Michael Weiers|publisher=Harrassowitz|year=2006|pages=255–266|archive-date=2023-06-07|access-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230607140234/https://www.academia.edu/1804227|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&q=Mohe+tribes+bohai&pg=PA141}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}</ref> Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot Sumo Mohe, povezano z Kogurjojem. Moheji so bili sorodniki Džurčenov in kasneje Mandžurov.<ref>''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。</ref> Enako etnično poreklo navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'' in dodaja, da je bil 'posebna vrsta Kogurjoja'.<ref>''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]</ref> Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'vejo ljudstva Kogurjo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'različen od Kogurjoja'.<ref>{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}</ref> ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje Teja kot voditelja Sumo Mohejev. Drugo poročilo govori o Teju kot nekdanjem generalu Kogurjoja, pri čemer se sklicuje na zdaj izgubljeni zapis Sille.<ref>''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。</ref><ref>''Old records of Silla'' 新羅古記: ... 高麗舊將祚榮</ref><ref>''Rhymed Chronicles of Sovereigns'' 帝王韻紀(Jewang ungi): ... 前麗舊將大祚榮</ref><ref>''Solitary Cloud'' 孤雲集(Gounjib): ... 渤海之源流也句驪未滅之時本爲疣贅部落靺羯之屬寔繁有徒是名栗末小蕃甞逐句驪, 內徙其首領乞四羽及大祚榮等至武后臨朝之際自營州作孼而逃輒據荒丘始稱振國時有句驪遺燼勿吉雜流梟音則嘯聚白山鴟義則喧張黑姶與契丹濟惡旋於突厥通謀萬里耨苗累拒渡遼之轍十年食葚晚陳降漢之旗.</ref><ref>''Solitary Cloud'' 孤雲集(Gounjip): ... 其酋長大祚榮, 始受臣藩第五品大阿餐之秩</ref><ref>''Comprehensive Institutions'' 通典(Tongdian): ... 渤海夲栗末靺鞨至其酋祚榮立國自號震旦, 先天中 玄宗王子始去靺鞨號專稱渤海</ref> Alexander Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjo propadel leta 668, Te Čojong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli biti generali.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ==Biografija== Leta 696 so se [[Kitani]] uprli dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]], ubili krutega guvernerja protektorata in Jingdžov vrnili v svojo posest. Te Čungsang se je povezal s [[Kolsa Biu]]jem, voditeljem ljudstva [[Moheji|Bajšan Mohe]], in obe sili sta se leta 698 združno uprli dinastiji Tang. Oba vojski sta se morali pod pritiskom Tanga umakniti. Kolsa Biu in Te Čungsang sta v bitki padla. Ostanke vojsk Kogurjoja in Malgalov je zbral [[Te Čojong]] in v [[Bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] (Čonmunrjongu) premagal vojsko Tanga in ustanovil kraljestvo Bohaj. Prebivalci Kogurjoja so ga nekaj prostovoljo nekaj s silo priznali za svojega voditelja.<ref>{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dvortsovo-parkovaya-arhitektura-v-stolitsah-koguryo-i-bohaya|title=ДВОРЦОВО-ПАРКОВАЯ АРХИТЕКТУРА В СТОЛИЦАХ КОГУРЁ И БОХАЯ |trans-title="PALACE AND PARK ARCHITECTURE IN THE CAPITALS OF GOGURYEO AND BOHAI"|author1=Maxim Stoyakin |author2= |work= RUSSIA AND THE ATP|date=2018 |accessdate=5 February 2019 }}</ref> Po ''Novi knjigi Tanga'' je cesarica [[Vu Dzetjan]] postavila Teja za vojvodo Čina (Džena), Kolsa Biuja za vojvodo Šuja (Heo) in jima oprostila zločine. Kolsa Biu je naziv vojvode zavrnil in Vu Dzetjan je poslala generala Li Kajguja, da zatre njegov upor. Kolsa Biu je v bitki pri Tianmenlingu padel, Te Čojong pa je skupaj Kolsajevo vojsko premagal generala Lija. Te Čungsang je kmalu po bitki umrl zaradi bolezni.<ref>{{cite book|title=New Book of Tang|volume=235|chapter=144}}</ref> ==Družina== Najbolj pomemben in znan Te Čungsangov potomec je bil njegov najstarejši sin [[Te Čojong |Te Čojong]]. Imel je tudi sina Te Jabala in verjetno še kakšnega drugega otroka. Kraljeva rodbina Bohaja je imela dve veji: Te Čojongovo in Te Jabalovo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin|2}} * {{citation|last=Kim|first=Alexander|year=2011|title=The Historiography of Bohai in Russia}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Te||ni znano||698}} {{s-reg}} {{s-new|ustanovitev kraljestva}} {{s-ttl|title=Vojvoda Čina (Džena)|years=696–698}} {{s-aft|after=[[Te Čojong]]|as=kralj Čina (Džena)}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 698]] [[Kategorija:Vojskovodje]] [[Kategorija:Bohaj]] t3p4ddkvu7uz2rclbpbp9bamdb5zr7d 6721378 6721376 2026-07-29T08:00:46Z Octopus 13285 /* Biografija */ urejanje 6721378 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese | title = Te Čungsang | t = {{linktext|乞|乞|仲|象}} | p = Čiči Džongšjang | hangul = 대중상 ali 걸걸중상 | handža = 大仲象 ali 乞乞仲象 | rr = Te Jungsang ali Kolgol Čungsang | mr = Te Čungsang ali Kolgol Čungsang | ibox-order = zh, ko1, ko4, ko3 }} '''Te Čungsang''' ([[Korejščina|korejsko]]: 대중상, Te Čungsang, [[handža]]: 大仲象, Dàzhòng xiàng), znan tudi kot '''Čolgol Čungsan''' (걸걸중상, Čolgol Čungsan, 乞乞仲象, Qǐ qǐ džòng xiàng), je bil vojskovodja, ključnega pomena za ustanovitev kraljesta [[Bohaj]], in oče ustanovitelja kraljestva [[Te Čojong]]a, * ni znano, † [[698 ]] ? Četudi velik del zaslug za ustanovitev kraljestva Bohaj pripada njegovemu sinu Te Čojongu, mnogi zgodovinarji Te Čungsanga štejejo za glavnega podpornika in vodjo pri ustanavljanju Bohaja. ==Ozadje== Zgodovinski viri navajajo različne etnične pripadnosti in porekla Te Čungsangovega sina Te Čojonga.<ref name="w">{{cite book|url=https://www.academia.edu/1804227|author=Vovin, Alexander|chapter=Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic ?|title=Tumen jalafun jecen akū: Festschrift for Giovanni Stary's 60th birthday|editor=Juha Janhunenn|editor2=Alessandra Pozzi|editor3=Michael Weiers|publisher=Harrassowitz|year=2006|pages=255–266|archive-date=2023-06-07|access-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230607140234/https://www.academia.edu/1804227|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&q=Mohe+tribes+bohai&pg=PA141}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}</ref> Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot Sumo Mohe, povezano z Kogurjojem. Moheji so bili sorodniki Džurčenov in kasneje Mandžurov.<ref>''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。</ref> Enako etnično poreklo navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'' in dodaja, da je bil 'posebna vrsta Kogurjoja'.<ref>''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]</ref> Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'vejo ljudstva Kogurjo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'različen od Kogurjoja'.<ref>{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}</ref> ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje Teja kot voditelja Sumo Mohejev. Drugo poročilo govori o Teju kot nekdanjem generalu Kogurjoja, pri čemer se sklicuje na zdaj izgubljeni zapis Sille.<ref>''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。</ref><ref>''Old records of Silla'' 新羅古記: ... 高麗舊將祚榮</ref><ref>''Rhymed Chronicles of Sovereigns'' 帝王韻紀(Jewang ungi): ... 前麗舊將大祚榮</ref><ref>''Solitary Cloud'' 孤雲集(Gounjib): ... 渤海之源流也句驪未滅之時本爲疣贅部落靺羯之屬寔繁有徒是名栗末小蕃甞逐句驪, 內徙其首領乞四羽及大祚榮等至武后臨朝之際自營州作孼而逃輒據荒丘始稱振國時有句驪遺燼勿吉雜流梟音則嘯聚白山鴟義則喧張黑姶與契丹濟惡旋於突厥通謀萬里耨苗累拒渡遼之轍十年食葚晚陳降漢之旗.</ref><ref>''Solitary Cloud'' 孤雲集(Gounjip): ... 其酋長大祚榮, 始受臣藩第五品大阿餐之秩</ref><ref>''Comprehensive Institutions'' 通典(Tongdian): ... 渤海夲栗末靺鞨至其酋祚榮立國自號震旦, 先天中 玄宗王子始去靺鞨號專稱渤海</ref> Alexander Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjo propadel leta 668, Te Čojong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli biti generali.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ==Biografija== Leta 696 so se [[Kitani]] uprli dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]], ubili krutega guvernerja protektorata in Jingdžov vrnili v svojo posest. Te Čungsang se je povezal s [[Kolsa Biu]]jem, voditeljem [[Moheji|Bajšanskih Mohejev]], in obe sili sta se leta 698 združno uprli dinastiji Tang. Oba vojski sta se morali pod pritiskom Tanga umakniti. Kolsa Biu in Te Čungsang sta v bitki padla. Ostanke vojsk Kogurjoja in Malgalov je zbral [[Te Čojong]] in v [[Bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] (Čonmunrjongu) premagal vojsko Tanga in ustanovil kraljestvo Bohaj. Prebivalci Kogurjoja so ga nekaj prostovoljo nekaj s silo priznali za svojega voditelja.<ref>{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dvortsovo-parkovaya-arhitektura-v-stolitsah-koguryo-i-bohaya|title=ДВОРЦОВО-ПАРКОВАЯ АРХИТЕКТУРА В СТОЛИЦАХ КОГУРЁ И БОХАЯ |trans-title="PALACE AND PARK ARCHITECTURE IN THE CAPITALS OF GOGURYEO AND BOHAI"|author1=Maxim Stoyakin |author2= |work= RUSSIA AND THE ATP|date=2018 |accessdate=5 February 2019 }}</ref> Po ''Novi knjigi Tanga'' je cesarica [[Vu Dzetjan]] postavila Teja za vojvodo Čina (Džena), Kolsa Biuja za vojvodo Šuja (Heo) in jima oprostila zločine. Kolsa Biu je naziv vojvode zavrnil in Vu Dzetjan je poslala generala Li Kajguja, da zatre njegov upor. Kolsa Biu je v bitki pri Tianmenlingu padel, Te Čojong pa je skupaj Kolsajevo vojsko premagal generala Lija. Te Čungsang je kmalu po bitki umrl zaradi bolezni.<ref>{{cite book|title=New Book of Tang|volume=235|chapter=144}}</ref> ==Družina== Najbolj pomemben in znan Te Čungsangov potomec je bil njegov najstarejši sin [[Te Čojong |Te Čojong]]. Imel je tudi sina Te Jabala in verjetno še kakšnega drugega otroka. Kraljeva rodbina Bohaja je imela dve veji: Te Čojongovo in Te Jabalovo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin|2}} * {{citation|last=Kim|first=Alexander|year=2011|title=The Historiography of Bohai in Russia}} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Te||ni znano||698}} {{s-reg}} {{s-new|ustanovitev kraljestva}} {{s-ttl|title=Vojvoda Čina (Džena)|years=696–698}} {{s-aft|after=[[Te Čojong]]|as=kralj Čina (Džena)}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 698]] [[Kategorija:Vojskovodje]] [[Kategorija:Bohaj]] ga69fhnb4j8shrw78pm4m7kph3yrtof 0 606110 6721253 6721098 2026-07-28T15:05:41Z Octopus 13285 urejanje 6721253 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese | title = Mu Vang | c = {{linktext|武|王}} | p = Wǔwáng | w = Wuwang | hangul = 무왕 | hanja = 武王 | rr=Mu wang | mr=Mu wang | chinese_header2 = Rojstno ime (kitajščina) | c2 = {{linktext|大|武|艺}} | p2 = Dà Wǔyì | w2 = Ta Wui | korean_header2 = Rojstno ime (korejščina) | hangul2 = 대무예 | hanja2 = 大武藝 | rr2 = De Muje | mr2 = Te Muje }} '''Kralj Mu''' ([[Korejščina|korejsko]]: 무왕, Muvang, [[Handža|handža]]: 武王, Vuvang), znan tudi kot '''Te Muje''' (大武藝, Da Vuji), je bil drugi kralj kraljestva [[Bohaj]], ki je vladal od leta 719 do 737. Znan je po širitvi svoje domene.<ref>{{cite web |title=「渤海と古代の日本」 |url=http://www.nihonkaigaku.org/library/lecture/i110211-houkoku.pdf |website=2010 年度第 6 回日本海学講座 |publisher=酒寄 雅志}}</ref> ==Ozadje== Te Muje je bil najstarejši sin [[Te Čojong]]a, ustanovitelja kraljestva Bohaj. Na prestol se je povzpel po očetovi smrti leta 719. [[Šuandzong]], cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], mu je podelil naziv 'kralj province Kjeru'. Očetu Te Čojongu je posmrtno podelil naziv kralj Go in hkrati razglasil svoje vladarsko obdobje Inan, kar je pomenilo razglasitev neodvisnosti kraljestva Bohaj od kitajske dinastije Tang. Po drugi strani je kljub temu pogosto pošiljal delegacije v dinastijo Tang, vključno s svojimi sinovi in brati. ==Vladavina== Agresivna širitev kraljestva Bohaj je sprožila trenja z dinastijo Tang, dinastijo [[Silla]] v južni [[Koreja|Koreji]], [[Kitani]], [[Dinastija Ši|dinastijo Ši]], [[Gokturki]] in več plemeni [[Moheji|Mohejev]]. Ko so Moheji Hejšuji na severu Bohaja leta 727 prišli pod neposredno oblast dinastije Tang, je Te Muje napadel Hejšuje, ker se je bal, da ga bodo z napadom z dveh strani hkrati vkleščili. Leta 732 je Mu sprožil kazensko ekspedicijo proti Tangu v današnjem Šandongu in poslal tja bohajsko ladjevje pod poveljstvom Čang Munhjuja. Istega leta je sam povedel vojsko v Madušhan v bližini [[Šanhajski prelaz|Šanhajskega prelaza]] in zasedel bližnja mesta.<ref>New History of Tang Dynasty Wuchengci zhuan, str. 4597; Comprehensive Mirror to Add in Government, Vol. 210, Xuanzhong Kaiyuan 21st Year, January, "Kaoyi", str. 6800</ref> Leta 733 je kitajski cesar [[Šuandzong]] ukazal Te Munjeju, naj skupaj s silami iz Sille napade Bohaj, vendar mu napad ni uspel. Leta 727 je začel Bohaj pošiljati svoje delegacije na [[Japonska|Japonsko]], da bi se izognil mednarodni izolaciji. Kralj je na Japonsko poslal uradni dokument, v katerem je navedel, da je Bohaj ponovno osvojil ozemlje [[Kogurjo]]ja in nasledil kulturo Pujo. Japonska, katere odnosi s Sillo so bili napeti, je Bohaj sprejela kot oživitev Kogurjoja. Leta 732 je Mu Vang napadel Dengdžov v dinastiji Tang. Med napadom je bil ubit lokalni guverner Dengdžova Vei Džun. Napad, ki je bil še najbolj podoben piratstvu, se je po Veijevi smrti razvil v mednarodni konflikt. Tang je v zavezništvu s Sillo napadel Bohaj, vendar je pohod napadalcev preprečilo močno sneženje.<ref>{{Cite book|title=王维集校注|publisher=Zhonghua Book Company|year=2017|isbn=9787101012002|editor-last=Chen|editor-first=Tiemin|location=Beijing|pages=98}}</ref> Mu Vanga je leta 737 nasledil njegov sin [[Te Mun]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 8. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Bohaj]] 8h7s8qel1nqaj0njekc7jzpqc9gltqz 6721257 6721253 2026-07-28T15:10:13Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6721257 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese | title = Mu Vang | c = {{linktext|武|王}} | p = Wǔwáng | w = Wuwang | hangul = 무왕 | hanja = 武王 | rr=Mu wang | mr=Mu wang | chinese_header2 = Rojstno ime (kitajščina) | c2 = {{linktext|大|武|艺}} | p2 = Dà Wǔyì | w2 = Ta Wui | korean_header2 = Rojstno ime (korejščina) | hangul2 = 대무예 | hanja2 = 大武藝 | rr2 = De Muje | mr2 = Te Muje }} '''Kralj Mu''' ([[Korejščina|korejsko]]: 무왕, Muvang, [[Handža|handža]]: 武王, Vuvang), znan tudi kot '''Te Muje''' (大武藝, Da Vuji), je bil drugi kralj kraljestva [[Bohaj]], ki je vladal od leta 719 do 737. Znan je po širitvi svoje domene.<ref>{{cite web |title=「渤海と古代の日本」 |url=http://www.nihonkaigaku.org/library/lecture/i110211-houkoku.pdf |website=2010 年度第 6 回日本海学講座 |publisher=酒寄 雅志}}</ref> ==Ozadje== Te Muje je bil najstarejši sin [[Te Čojong]]a, ustanovitelja kraljestva Bohaj. Na prestol se je povzpel po očetovi smrti leta 719. [[Šuandzong]], cesar dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], mu je podelil naziv 'kralj province Kjeru'. Očetu Te Čojongu je posmrtno podelil naziv kralj Go in hkrati razglasil svoje vladarsko obdobje Inan, kar je pomenilo razglasitev neodvisnosti kraljestva Bohaj od kitajske dinastije Tang. Po drugi strani je kljub temu pogosto pošiljal delegacije v dinastijo Tang, vključno s svojimi sinovi in brati. ==Vladavina== Agresivna širitev kraljestva Bohaj je sprožila trenja z dinastijo Tang, dinastijo [[Silla]] v južni [[Koreja|Koreji]], [[Kitani]], [[Dinastija Ši|dinastijo Ši]], [[Gokturki]] in več plemeni [[Moheji|Mohejev]]. Ko so Moheji Hejšuji na severu Bohaja leta 727 prišli pod neposredno oblast dinastije Tang, je Te Muje napadel Hejšuje, ker se je bal, da ga bodo z napadom z dveh strani hkrati vkleščili. Leta 732 je Mu sprožil kazensko ekspedicijo proti Tangu v današnjem Šandongu in poslal tja bohajsko ladjevje pod poveljstvom Čang Munhjuja. Istega leta je sam povedel vojsko v Madušhan v bližini [[Šanhajski prelaz|Šanhajskega prelaza]] in zasedel bližnja mesta.<ref>New History of Tang Dynasty Wuchengci zhuan, str. 4597; Comprehensive Mirror to Add in Government, Vol. 210, Xuanzhong Kaiyuan 21st Year, January, "Kaoyi", str. 6800</ref> Leta 733 je kitajski cesar [[Šuandzong]] ukazal Te Munjeju, naj skupaj s silami iz Sille napade Bohaj, vendar mu napad ni uspel. Leta 727 je začel Bohaj pošiljati svoje delegacije na [[Japonska|Japonsko]], da bi se izognil mednarodni izolaciji. Kralj je na Japonsko poslal uradni dokument, v katerem je navedel, da je Bohaj ponovno osvojil ozemlje [[Kogurjo]]ja in nasledil kulturo Pujo. Japonska, katere odnosi s Sillo so bili napeti, je Bohaj sprejela kot oživitev Kogurjoja. Leta 732 je Mu Vang napadel Dengdžov v dinastiji Tang. Med napadom je bil ubit lokalni guverner Dengdžova Vei Džun. Napad, ki je bil še najbolj podoben piratstvu, se je po Veijevi smrti razvil v mednarodni konflikt. Tang je v zavezništvu s Sillo napadel Bohaj, vendar je pohod napadalcev preprečilo močno sneženje.<ref>{{Cite book|title=王维集校注|publisher=Zhonghua Book Company|year=2017|isbn=9787101012002|editor-last=Chen|editor-first=Tiemin|location=Beijing|pages=98}}</ref> Mu Vanga je leta 737 nasledil njegov sin [[Te Mun]]. == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Te||ni znano||737}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Te Čojong]]}} {{s-ttl|title=Kralj Bohaja |years=719–737}} {{s-aft|after=[[Te Mun]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 8. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Bohaj]] c8ek1i4twlbylkwrl3dss3xqjrk3qks 0 606113 6721175 2026-07-28T12:51:07Z Romanm 13 preusmeritev na [[Pavol Jozef Šafárik]] 6721175 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pavol Jozef Šafárik]] 2um95hpdy1neh8ak1ltshxoahysfe2v 0 606114 6721177 2026-07-28T12:51:50Z Romanm 13 preusmeritev na [[Benečija]] 6721177 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Benečija]] e6az2sarfqlabhdvlc3n41lch7rp3bv 0 606115 6721196 2026-07-28T13:14:49Z Svitlopis 248228 nova stran z vsebino: » Roza Krach, slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga...« 6721196 wikitext text/x-wiki Roza Krach, slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga preimenovala v L. Krach's Wittwe in ga uspešno vodila. Leta 1877 ga je preselila na Gledališko ulico 6 (danes Wolfova 6), kjer je atelje deloval do konca leta 1883. Tedaj je Roza vrnila obrtno licenco in se izselila iz Ljubljane in se ni več ukvarjala s fotografijo. Verjetno se je preselila k svoji hčerki, ki je po poroki leta 1880 živela v Celovcu. Roza je bila dolgo prezrta in v senci svojega moža. Označevali so jo le kot nosilko obrtnih pravic in lastnico ateljeja, čeprav je bila tudi fotografinja. Zaradi lažje prepoznavnosti in iz komercialnih razlogov je atelje sicer ves čas nosil ime L. Krach's Wittwe in ne Roza Krach. Da je bila fotografinja obstaja vrsto dokazov, najpomembnejši pa je, da je od leta 1874 svoje ime dala zapisati na prednjo stran vizitnih kartonov in tako poudarila svoje avtorstvo. Njen atelje je bil eden vidnejših v Ljubljani, v njem pa so nastali portreti številnih ljudi vseh slojev in starosti, tudi znanih osebnosti (Simon Jenko, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Pavel Künel, p. Benvenut Crobath OFM) in znanih rodbin: Bleiweis, Češko, Ahačič, Schrey. Ukvarjala se je izključno s portretno fotografijo. Nekatera njena dela izstopajo po estetski vrednosti zaradi izvirne postavitve portretirancev in stranske osvetlitve. Danes je v raznih ustanovah in pri zasebnikih ohranjenih preko 220 njenih fotografij, s čimer njen opus bistveno presega opus vseh drugih fotografinj 19. stoletja na Slovenskem. [[Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862–1936)._Roza_Krach_(L._Krach's_Wittwe),_1874–1877..jpg|https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862%E2%80%931936)._Roza_Krach_(L._Krach%27s_Wittwe),_1874%E2%80%931877..jpg]] Literatura in viri Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach : pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795) Globočnik, Damir. Prve domache fotografinje. V: Revija SRP : svoboda, resnica, pogum 27 (2019) št. 147/148, str. 137–141. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102169859) l57l29mm68qffb1cmqzzpi3nb2yadu0 6721197 6721196 2026-07-28T13:16:35Z Svitlopis 248228 Sprememba velikosti fotografije 6721197 wikitext text/x-wiki Roza Krach, slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga preimenovala v L. Krach's Wittwe in ga uspešno vodila. Leta 1877 ga je preselila na Gledališko ulico 6 (danes Wolfova 6), kjer je atelje deloval do konca leta 1883. Tedaj je Roza vrnila obrtno licenco in se izselila iz Ljubljane in se ni več ukvarjala s fotografijo. Verjetno se je preselila k svoji hčerki, ki je po poroki leta 1880 živela v Celovcu. Roza je bila dolgo prezrta in v senci svojega moža. Označevali so jo le kot nosilko obrtnih pravic in lastnico ateljeja, čeprav je bila tudi fotografinja. Zaradi lažje prepoznavnosti in iz komercialnih razlogov je atelje sicer ves čas nosil ime L. Krach's Wittwe in ne Roza Krach. Da je bila fotografinja obstaja vrsto dokazov, najpomembnejši pa je, da je od leta 1874 svoje ime dala zapisati na prednjo stran vizitnih kartonov in tako poudarila svoje avtorstvo. Njen atelje je bil eden vidnejših v Ljubljani, v njem pa so nastali portreti številnih ljudi vseh slojev in starosti, tudi znanih osebnosti (Simon Jenko, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Pavel Künel, p. Benvenut Crobath OFM) in znanih rodbin: Bleiweis, Češko, Ahačič, Schrey. Ukvarjala se je izključno s portretno fotografijo. Nekatera njena dela izstopajo po estetski vrednosti zaradi izvirne postavitve portretirancev in stranske osvetlitve. Danes je v raznih ustanovah in pri zasebnikih ohranjenih preko 220 njenih fotografij, s čimer njen opus bistveno presega opus vseh drugih fotografinj 19. stoletja na Slovenskem. [[Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862–1936)._Roza_Krach_(L._Krach's_Wittwe),_1874–1877..jpg|alt=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862%E2%80%931936)._Roza_Krach_(L._Krach%27s_Wittwe),_1874%E2%80%931877..jpg|sličica|'''Ida Mally, roj. Pollak (1862–1936). Roza Krach (L. Krach's Wittwe), 1874–1877.''']] Literatura in viri Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach : pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795) Globočnik, Damir. Prve domache fotografinje. V: Revija SRP : svoboda, resnica, pogum 27 (2019) št. 147/148, str. 137–141. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102169859) 3l10p526jahifdd7dbjbuzkuv6ozk7y 6721207 6721197 2026-07-28T13:35:10Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6721207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Roza Krach''', slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga preimenovala v L. Krach's Wittwe in ga uspešno vodila. Leta 1877 ga je preselila na Gledališko ulico 6 (danes Wolfova 6), kjer je atelje deloval do konca leta 1883. Tedaj je Roza vrnila obrtno licenco in se izselila iz Ljubljane in se ni več ukvarjala s fotografijo. Verjetno se je preselila k svoji hčerki, ki je po poroki leta 1880 živela v Celovcu. Roza je bila dolgo prezrta in v senci svojega moža. Označevali so jo le kot nosilko obrtnih pravic in lastnico ateljeja, čeprav je bila tudi fotografinja. Zaradi lažje prepoznavnosti in iz komercialnih razlogov je atelje sicer ves čas nosil ime L. Krach's Wittwe in ne Roza Krach. Da je bila fotografinja obstaja vrsto dokazov, najpomembnejši pa je, da je od leta 1874 svoje ime dala zapisati na prednjo stran vizitnih kartonov in tako poudarila svoje avtorstvo. Njen atelje je bil eden vidnejših v Ljubljani, v njem pa so nastali portreti številnih ljudi vseh slojev in starosti, tudi znanih osebnosti (Simon Jenko, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Pavel Künel, p. Benvenut Crobath OFM) in znanih rodbin: Bleiweis, Češko, Ahačič, Schrey. Ukvarjala se je izključno s portretno fotografijo. Nekatera njena dela izstopajo po estetski vrednosti zaradi izvirne postavitve portretirancev in stranske osvetlitve. Danes je v raznih ustanovah in pri zasebnikih ohranjenih preko 220 njenih fotografij, s čimer njen opus bistveno presega opus vseh drugih fotografinj 19. stoletja na Slovenskem. [[Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862–1936)._Roza_Krach_(L._Krach's_Wittwe),_1874–1877..jpg|alt=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862%E2%80%931936)._Roza_Krach_(L._Krach%27s_Wittwe),_1874%E2%80%931877..jpg|sličica|'''Ida Mally, roj. Pollak (1862–1936). Roza Krach (L. Krach's Wittwe), 1874–1877.''']] == Literatura in viri == * Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach : pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) * Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) * 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795) * Globočnik, Damir. Prve domache fotografinje. V: Revija SRP : svoboda, resnica, pogum 27 (2019) št. 147/148, str. 137–141. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102169859) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krach, Roza}} 8sht27rga5g66qj6wtnj2jmuzoeaeih 6721208 6721207 2026-07-28T13:35:22Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Slovenski fotografi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6721208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Roza Krach''', slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga preimenovala v L. Krach's Wittwe in ga uspešno vodila. Leta 1877 ga je preselila na Gledališko ulico 6 (danes Wolfova 6), kjer je atelje deloval do konca leta 1883. Tedaj je Roza vrnila obrtno licenco in se izselila iz Ljubljane in se ni več ukvarjala s fotografijo. Verjetno se je preselila k svoji hčerki, ki je po poroki leta 1880 živela v Celovcu. Roza je bila dolgo prezrta in v senci svojega moža. Označevali so jo le kot nosilko obrtnih pravic in lastnico ateljeja, čeprav je bila tudi fotografinja. Zaradi lažje prepoznavnosti in iz komercialnih razlogov je atelje sicer ves čas nosil ime L. Krach's Wittwe in ne Roza Krach. Da je bila fotografinja obstaja vrsto dokazov, najpomembnejši pa je, da je od leta 1874 svoje ime dala zapisati na prednjo stran vizitnih kartonov in tako poudarila svoje avtorstvo. Njen atelje je bil eden vidnejših v Ljubljani, v njem pa so nastali portreti številnih ljudi vseh slojev in starosti, tudi znanih osebnosti (Simon Jenko, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Pavel Künel, p. Benvenut Crobath OFM) in znanih rodbin: Bleiweis, Češko, Ahačič, Schrey. Ukvarjala se je izključno s portretno fotografijo. Nekatera njena dela izstopajo po estetski vrednosti zaradi izvirne postavitve portretirancev in stranske osvetlitve. Danes je v raznih ustanovah in pri zasebnikih ohranjenih preko 220 njenih fotografij, s čimer njen opus bistveno presega opus vseh drugih fotografinj 19. stoletja na Slovenskem. [[Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862–1936)._Roza_Krach_(L._Krach's_Wittwe),_1874–1877..jpg|alt=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862%E2%80%931936)._Roza_Krach_(L._Krach%27s_Wittwe),_1874%E2%80%931877..jpg|sličica|'''Ida Mally, roj. Pollak (1862–1936). Roza Krach (L. Krach's Wittwe), 1874–1877.''']] == Literatura in viri == * Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach : pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) * Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) * 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795) * Globočnik, Damir. Prve domache fotografinje. V: Revija SRP : svoboda, resnica, pogum 27 (2019) št. 147/148, str. 137–141. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102169859) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krach, Roza}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] groi4o6nyl3smvoqcjib5uxrzeegd3j 6721307 6721208 2026-07-28T19:40:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{wikificiraj}} 6721307 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje oseba}} '''Roza Krach''', slovenska fotografinja 20. avgust 1819, Karlovec, Hrvaška, 18. maj 1897, Beljak, Avstrija. Roza se je rodila v Karlovcu pisarniškemu slugi Ivanu Gajdiču in njegovi ženi Katarini. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Ljubljano in tam je Roza obiskovala uršulinsko dekliško šolo. Leta 1857 se je poročila z Lorenzem Krachom in istega leta rodila edino hčer Wilhelmino. Po smrti moža Lorenza leta 1869 je prevzela njegov atelje, ga preimenovala v L. Krach's Wittwe in ga uspešno vodila. Leta 1877 ga je preselila na Gledališko ulico 6 (danes Wolfova 6), kjer je atelje deloval do konca leta 1883. Tedaj je Roza vrnila obrtno licenco in se izselila iz Ljubljane in se ni več ukvarjala s fotografijo. Verjetno se je preselila k svoji hčerki, ki je po poroki leta 1880 živela v Celovcu. Roza je bila dolgo prezrta in v senci svojega moža. Označevali so jo le kot nosilko obrtnih pravic in lastnico ateljeja, čeprav je bila tudi fotografinja. Zaradi lažje prepoznavnosti in iz komercialnih razlogov je atelje sicer ves čas nosil ime L. Krach's Wittwe in ne Roza Krach. Da je bila fotografinja obstaja vrsto dokazov, najpomembnejši pa je, da je od leta 1874 svoje ime dala zapisati na prednjo stran vizitnih kartonov in tako poudarila svoje avtorstvo. Njen atelje je bil eden vidnejših v Ljubljani, v njem pa so nastali portreti številnih ljudi vseh slojev in starosti, tudi znanih osebnosti (Simon Jenko, Janko Kersnik, Janez Bleiweis, Pavel Künel, p. Benvenut Crobath OFM) in znanih rodbin: Bleiweis, Češko, Ahačič, Schrey. Ukvarjala se je izključno s portretno fotografijo. Nekatera njena dela izstopajo po estetski vrednosti zaradi izvirne postavitve portretirancev in stranske osvetlitve. Danes je v raznih ustanovah in pri zasebnikih ohranjenih preko 220 njenih fotografij, s čimer njen opus bistveno presega opus vseh drugih fotografinj 19. stoletja na Slovenskem. [[Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862–1936)._Roza_Krach_(L._Krach's_Wittwe),_1874–1877..jpg|alt=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ida_Mally,_roj._Pollak_(1862%E2%80%931936)._Roza_Krach_(L._Krach%27s_Wittwe),_1874%E2%80%931877..jpg|sličica|'''Ida Mally, roj. Pollak (1862–1936). Roza Krach (L. Krach's Wittwe), 1874–1877.''']] == Literatura in viri == * Otrin, Blaž. Lorenz in Roza Krach : pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem. Ljubljana, Mengeš, 2026 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/267528707) * Kambič, Mirko. Prvi ljubljanski fotografi (1839-1870). V: Kronika 29 (1981) št. 2, str. 103–115 (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/241938688) * 150 let fotografije na Slovenskem. Ljubljana, 1989. (COBISS https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59617795) * Globočnik, Damir. Prve domache fotografinje. V: Revija SRP : svoboda, resnica, pogum 27 (2019) št. 147/148, str. 137–141. (https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102169859) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krach, Roza}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] i1mplyn8tzprttn4u661zzqegfcrdpa 0 606116 6721217 2026-07-28T13:45:40Z Romanm 13 preusmeritev na [[Provinca Thừa Thiên-Huế]] 6721217 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Provinca Thừa Thiên-Huế]] 3nuampsognctunj6ep7fd9oximxmdxn 14 606118 6721262 2026-07-28T15:30:47Z Sporti 5955 n 6721262 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Al-Sadd SC|Al-Sadda SC]]}} [[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Katarju|Al-Sadd SC]] [[Kategorija:Al-Sadd SC]] t5x9yamg47fdteycw1saenhrzdhjzka 14 606119 6721264 2026-07-28T15:31:28Z Sporti 5955 n 6721264 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Katarski nogometni klubi]] ltn7536jfjdh2zxqhy0d3wggku9do00 0 606120 6721267 2026-07-28T15:57:57Z Octopus 13285 uvod 6721267 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-čon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" /> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o Dangunu,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] d7xj9zt29h9lfwicm01qag9p5mjjl1j 6721268 6721267 2026-07-28T16:01:51Z Octopus 13285 ref 6721268 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-čon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o Dangunu,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] op4rkuj9xofewfblwa4w3fkvx747fv1 6721269 6721268 2026-07-28T16:11:49Z Octopus 13285 knjiga 6721269 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-čon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-čon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o Dangunu,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] l79akpjy1fabyyfzabjyilndrpe6kba 6721356 6721269 2026-07-29T06:51:06Z Octopus 13285 nadaljevanje 6721356 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovesi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] opoacpbt8wvyufmjn0u98t46s3y626b 6721358 6721356 2026-07-29T06:53:06Z Octopus 13285 /* Vsebina */ slog 6721358 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] 5879xvfr1ef1jcxh4hmu5rdthl4g3q7 6721369 6721358 2026-07-29T07:11:01Z Octopus 13285 /* Sklici */ avtorstvo 6721369 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006"/> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] pjls0oe1zhow7n0cav732g8frbpmmpj 6721370 6721369 2026-07-29T07:13:13Z Octopus 13285 /* Avtorstvo in datiranje */ ref 6721370 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{cite book |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] iwfgqbz38l9d0ntb6zx0da286c3ove9 6721371 6721370 2026-07-29T07:26:59Z Octopus 13285 /* Avtorstvo in datiranje */ dediščina 6721371 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{cite book |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> ==Nacionalna dediščina== ''Samguk jusa'' velja za izjemno pomembno kulturno dediščino, ki predstavlja starokorejsko zgodovino in kulturo.<ref name="Cultural Heritage Administration">Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site, [http://english.cha.go.kr/chaen/search/selectGeneralSearchDetail.do?mn=EN_02_02&sCcebKdcd=11&ccebAsno=03060200&sCcebCtcd=11&pageIndex=1&region=&canAsset=&ccebPcd1=&searchWrd=SAMGUK+YUSA&startNum=&endNum=&stCcebAsdt=&enCcebAsdt=&canceled=&ccebKdcd=&ccebCtcd== english.cha.go.kr]</ref> Vključuje starodavne zapise o zgodovini, budizmu in legendah, ki so se v ustnem izročilu večinoma izgubili. ''Samguk jusa'' je tudi eden redkih virov za preučevanje starokorejskega jezika in starodavnih korejskih ljudskih pesmi. Il-jon je uporablja različne sloge pisanja, vključno s tistimi iz kitajske budistične kulture.<ref>{{Cite journal |last=McBride |first=Richard D. |date=2006 |title=Is the Samgukyusa Reliable? Case Studies from Chinese and Korean Sources |url=https://www.jstor.org/stable/41490226 |journal=The Journal of Korean Studies |volume=11 |issue=1 |pages=163–189 |jstor=41490226 |issn=0731-1613}}</ref> Knjiga vsebuje tudi veliko informacij o budistični umetnosti, prevladujoči vrsti umetnosti v starokorejski umetnostni zgodovini. Zlasti Tapsang (4. del), ki se osredotoča predvsem na pagode, budistične podobe in templje, je bistven vir za preučevanje različnih ostankov in relikvij zgodovinske in arheološke vrednosti.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> In ne nazadnje knjiga vključuje različne zapise o mladih vojakih v času dinastije Silla. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] epj74uchwdkmylddkrx78pyvxuauefy 6721372 6721371 2026-07-29T07:27:31Z Octopus 13285 /* Nacionalna dediščina */ ref 6721372 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{cite book |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> ==Nacionalna dediščina== ''Samguk jusa'' velja za izjemno pomembno kulturno dediščino, ki predstavlja starokorejsko zgodovino in kulturo.<ref name="Cultural Heritage Administration"/> Vključuje starodavne zapise o zgodovini, budizmu in legendah, ki so se v ustnem izročilu večinoma izgubili. ''Samguk jusa'' je tudi eden redkih virov za preučevanje starokorejskega jezika in starodavnih korejskih ljudskih pesmi. Il-jon je uporablja različne sloge pisanja, vključno s tistimi iz kitajske budistične kulture.<ref>{{Cite journal |last=McBride |first=Richard D. |date=2006 |title=Is the Samgukyusa Reliable? Case Studies from Chinese and Korean Sources |url=https://www.jstor.org/stable/41490226 |journal=The Journal of Korean Studies |volume=11 |issue=1 |pages=163–189 |jstor=41490226 |issn=0731-1613}}</ref> Knjiga vsebuje tudi veliko informacij o budistični umetnosti, prevladujoči vrsti umetnosti v starokorejski umetnostni zgodovini. Zlasti Tapsang (4. del), ki se osredotoča predvsem na pagode, budistične podobe in templje, je bistven vir za preučevanje različnih ostankov in relikvij zgodovinske in arheološke vrednosti.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> In ne nazadnje knjiga vključuje različne zapise o mladih vojakih v času dinastije Silla. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] cqfb7z61rcxg4gvfk7kgwz21nsjpny9 6721373 6721372 2026-07-29T07:28:14Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6721373 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {{clear}} {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{cite book |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> ==Nacionalna dediščina== ''Samguk jusa'' velja za izjemno pomembno kulturno dediščino, ki predstavlja starokorejsko zgodovino in kulturo.<ref name="Cultural Heritage Administration"/> Vključuje starodavne zapise o zgodovini, budizmu in legendah, ki so se v ustnem izročilu večinoma izgubili. ''Samguk jusa'' je tudi eden redkih virov za preučevanje starokorejskega jezika in starodavnih korejskih ljudskih pesmi. Il-jon je uporablja različne sloge pisanja, vključno s tistimi iz kitajske budistične kulture.<ref>{{Cite journal |last=McBride |first=Richard D. |date=2006 |title=Is the Samgukyusa Reliable? Case Studies from Chinese and Korean Sources |url=https://www.jstor.org/stable/41490226 |journal=The Journal of Korean Studies |volume=11 |issue=1 |pages=163–189 |jstor=41490226 |issn=0731-1613}}</ref> Knjiga vsebuje tudi veliko informacij o budistični umetnosti, prevladujoči vrsti umetnosti v starokorejski umetnostni zgodovini. Zlasti Tapsang (4. del), ki se osredotoča predvsem na pagode, budistične podobe in templje, je bistven vir za preučevanje različnih ostankov in relikvij zgodovinske in arheološke vrednosti.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> In ne nazadnje knjiga vključuje različne zapise o mladih vojakih v času dinastije Silla. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] mdv4u2ak26xy3e703cgvpiepu51a16w 6721407 6721373 2026-07-29T09:14:32Z Ljuba24b 92351 /* Vsebina */ dp 6721407 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Samguk jusa <br> <small>korejsko: 삼국유사</small><br> <small>kitajsko: 三國遺事</small> | image = Memorabilia of the Three Kingdoms in museum.jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = | author = Il-jon | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Koreja]] | language = klasična [[kitajščina]] | series = | release_number = | subject = zbirka legend, ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi | genre = | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = okoli 1280 | published = | media_type = [[papir]] | pages = }} '''Samguk jusa''' ([[Korejščina|korejsko]]: 삼국유사, ''Samguk jusa'', [[handža]]: 三國遺事, ''Sānguó yíshì'', dobesedno ''Zgodbe iz Treh kraljestev'') je zbirka [[legenda|legend]], ljudskih pripovedk in zgodovinskih pripovedi, ki se nanašajo na tri korejska kraljestva ([[Kogurjo]], [[Pekče]] in [[Silla]]), pa tudi na druga obdobja in države pred, med in po obdobju treh kraljestev. Besedila je zbral budistični menih Il-jon v pozni dinastiji [[Korjo]] okoli leta 1280. Besedila so bila prvotno napisana v [[kitajščina|klasični kitajščini]].<ref name="Cultural Heritage Administration" >Cultural Heritage Administration. “Samguk Yusa (Memorabilia of the Three Kingdoms) - Heritage Search.” Cultural Heritage Administration - English Site.</ref> V zbirki je najzgodnejši ohranjeni zapis legende o [[Dangun]]u,<ref>{{Citation |last=옥 |first=영정 |title=삼국유사 (三國遺事) (Samguk Yusa) |encyclopedia=한국민족문화대백과사전 [Encyclopedia of Korean Culture] |url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0069668 |access-date=2024-12-22 |publisher=Academy of Korean Studies |language=ko}}</ref> ki opisuje ustanovitev [[Stari Čoson|Starega Čosona]] kot prve korejske države. ''Samguk jusa'' se šteje za korejski nacionalni zaklad.<ref>{{Cite web|title=삼국유사|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=40942&docId=1109101&categoryId=33382|access-date=2021-06-05|website=terms.naver.com|language=ko}}</ref> ''Samguk jusa'' je zgodovinska zbirka, sestavljena iz petih zvezkov, razdeljenih na devet delov.<ref>{{Cite book |last=Huntley. |first=Grayson, James |title=Myths and legends from Korea : an annotated compendium of ancient and modern materials |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-51524-5 |pages=1–5 |oclc=815975808}}</ref> V njej so dokumentirane različne zgodbe in legende, razvrščene v dve kategoriji: zgodovinske dogodke in budistične pripovedi.<ref name=":4">{{Cite journal |last=Ch'oe |first=Yŏng-ho |date=1 January 1980 |title=An Outline History of Korean Historiography |url=http://dx.doi.org/10.1353/ks.1980.0003 |journal=Korean Studies |volume=4 |issue=1 |pages=1–27 |doi=10.1353/ks.1980.0003 |s2cid=162859304 |issn=1529-1529|url-access=subscription }}</ref> Med zgodovinske pripovedi spadajo zgodbe iz obdobja Treh kraljestev, miti, legende, rodoslovja, zgodovine in budistične zgodbe, ki so pomagale ohraniti ljudsko izročilo srednjeveške Koreje.<ref name=":1">{{Cite book |last=McCann |first=David |title=Early Korean Literature: Selections and Introductions. |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-11947-4 |pages=1–10 |oclc=1154833057}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal |last=Grayson |first=James H. |date=2 January 2017 |title=Invading Mongols and the Preservation of Korean Traditions: The Monk Iryŏn and the''Memorabilia of the Three Kingdoms'' |url=http://dx.doi.org/10.1080/0015587x.2016.1224147 |journal=Folklore |volume=128 |issue=1 |pages=1–15 |doi=10.1080/0015587x.2016.1224147 |s2cid=165042441 |issn=0015-587X|url-access=subscription }}</ref> 'Jusa' je izraz, ki pomeni besedil, ki dopolnjuje neko prejšnje delo. ''Samguk jusa'' vsebuje dodatne informacije, na primer k ''[[Samguk sagi]]ju''.<ref name=":0" /> ''Samguk jusa'' se začne z opisom Danguna Vanggoma, mitološkega prednika vseh [[Korejci|Korejcev]], ki je ustanovil prvi narod Koreje z imenom [[Kočoson]]. Besedilo vsebuje tudi več znanih zgodb, kot sta ''Čošinove sanje'' in ''Gospa Suro''. ==Ozadje== ''Samguk jusa'' je bila napisana v templju Ingak v 13. stoletju.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Bushiness Korea |date=1 January 2001 |title=Temple of key historic text is to be restored |journal=Bushiness Korea |volume=18 |issue=8 |pages=60–61 }}</ref> Avtor Il-jon je postal menih leta 1214, ko je bil star osem let. Kasneje je bil opat v več templjih, se na kraljev ukaz udeleževal kraljevih konferenc in prirejal pomembna budistična praznovanja. Umrl je leta 1289.<ref name=":0" /> Knjiga je bila napisana med mongolskim osvajanjem Evrope in Vzhodne Azije, vključno s Kitajsko in Korejo. Mongoli so Korejo prvič napadli leta 1231. Invazija je osiromašila življenje Korejcev, saj je uničila dragocene kulturne dobrine, spomenike in zapise.<ref name=":1" /> Invazija je Il-jona spodbudila k ohranitvi ljudskega izročila in zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Il-jon je že pred pisanjem ''Samguk juse'' dolgo časa zbiral in analiziral številna dela korejske kulture.<ref name=":0" /> [[Korejski polotok]] med pisanjem še ni bil združen v eno državo, zato naj bi mit o Dangunu, ki velja za praočeta Korejcev, prispeval k skupni ideji o "eni krvi in enem narodu".<ref name=":2">{{Cite book |last=Walton |first=Jessica |url=http://dx.doi.org/10.4324/9781351132312 |title=Korean Adoptees and Transnational Adoption |date=23 March 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-13231-2 |pages=1–5 |doi=10.4324/9781351132312 |s2cid=188162139}}</ref> Na drugi strani obstajajo tudi kritike te ideje, saj bi občutek "ene krvi" lahko marginaliziral tiste, ki niso "pristni Korejci", in bi z odpravo različnih in možnih stališč, ki niso zakoreninjena v tej konzervativni mitologiji, omejil načine, kako bi se ljudje lahko imeli za Korejce.<ref name=":2" /> Da bi počastil in Il-jonovo življenje in dosežke, tempelj Inagak vsako leto s pomočjo Ministrstva za kulturo in turizem organizira festival Il-jon Samguk jusa. V okviru festivala je organziran akademski seminar za akademike, pisateljski natečaj za pesmi in eseje in recitiranje pesmi.<ref name=":3" /> ==Vsebina== [[Slika:The Goryeo Dynasty in the middle of the 14th century.png|thumb|200px|Korjo sredi 14. stoletja]] ''Samguk jusa'' je sestavljena iz dveh knjig s petimi zvezki in devetimi sklopi: Vangnjok, Kii, Heungbop, Tapsang, Uihe, Sinču, Kamtong, Pieun in Hjoson.<ref name=":0" /> Vangnjok je kratka kronologija Treh kraljestev, Karakguka, Kasnejšega Kogurjoja in Kasnejšega Bekčeja. Gii vsebuje arhiv od Kočosona do poznega obdobja Treh kraljestev. Začne se z uvodnim odlomkom, ki pojasnjuje, zakaj je bila napisana. Heungbop govori o vzponu [[Budizem|budizma]] v Treh kraljestvih, Tapsang pa vključuje [[Pagoda|pagode]] in budistične podobe. Uihe vsebuje pripovedi znanih menihov v obdobju kraljestva Silla. Sinču vključuje zgodbe o čudežih, ki so se zgodili skozi ezoterični budizem v času dinastije Silla. Kamtong govori o zgodbah o predanosti. Pieun vsebuje legende o samotnih junakih. Hjoson vsebuje ljudske pripovedi o sinovski pobožnosti in budističnih vrlinah.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> Vsebino se kahko strne v naslednje sklope: {| class="wikitable" |+ !Zvezek !Del !Tema |- |1. zvezek |1. del |Zapisi o kraljih, zapisi o velikih čudesih 1 (ustanovitev kraljestev) |- |2. zvezek |2. del |Zapisi o velikih čudesih 2 (združitev Sille) |- |3. zvezek |3. del |Vzpon budizma |- |3. zvezek |4. del |Pagode in budistične podobe |- |4. zvezek |5. del |Pripovedi o znanih menihih |- |5. zvezek |6. del |Zgodbe o vedeževanju in čudežih |- |5. zvezek |7. del |Čustvene zgodbe o predanosti |- |5. zvezek |8. del |Osamljenost |- |5. zvezek |9. del |Zgodbe o sinovski pobožnosti |} ==Avtorstvo in datiranje== Izvirno besedilo je bilo napisano v klasični [[Kitajščina|kitajščini]], ki so jo v času njegovega nastanka uporabljali pismeni Korejci. Domneva se, da je bila najzgodnejša različica besedila sestavljena v 1280. letih, najzgodnejša razširjena objava besedila pa leta 1512.<ref>{{cite book |author1=Daniel R. Woolf |author2=Sarah Foot |author3=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=bzmBxU39PGMC&pg=PA136 |date=25 October 2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-923642-8 |pages=136–}}</ref> Korejski znanstveniki 20. stoletja, kot je Cho Nam-son, so budističnega meniha Il-jona (1206–1289) postavili za glavnega sestavljavca besedila, saj sta v 5. zvezku omenjena njegovo ime in polni uradni naziv. To stališče je med sodobnimi poznavalci splošno sprejeto.<ref name="Sarah2012">{{cite book |author1=Sarah Foot |author2=Chase F. Robinson |title=The Oxford History of Historical Writing: Volume 2: 400-1400 |url=https://books.google.com/books?id=8kJoAgAAQBAJ&pg=PA125 |date=25 October 2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-163693-6 |pages=125–126 }}</ref> Domneva se, da so zbirko pred dokončno revizijo leta 1512 razširili Il-jonov učenec Muguk (1250–1322) in več drugih avtorjev.<ref name="John2006">{{cite book |author1=John Duncan |author2=Gi-Wook Shin |title=The Journal of Korean Studies Vol 11, Number 1 (Fall 2006) |url=https://books.google.com/books?id=oGU-AwAAQBAJ&pg=PA184 |date=28 December 2006 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |isbn=978-1-4422-3484-0 |pages=165–185}}</ref> Ha Čongnjong in Ji Kunčik sta leta 1997 izdala kritično izdajo ''Samguk juse''. Po mnenju Ha Čongnjonga je Il-jon napisal le peti zvezek, saj je njegovo ime omenjeno le v tem delu besedila.<ref name="John2006" /> Besedilo iz leta 1512 na začetku omenja dinastično kronologijo, ki se nekoliko razlikuje od informacij v kasnejšem besedilu. Robert Buswell ml. in Donald S. Lopez ml. domnevata, da je ta kronologija morda dodatek k Il-jonovi kompilaciji iz 14. stoletja.<ref name="Robert2013">{{cite book |author1=Robert E. Buswell, Jr. |author2=Donald S. Lopez, Jr. |title=The Princeton Dictionary of Buddhism |url=https://books.google.com/books?id=DXN2AAAAQBAJ&pg=PA754 |date=24 November 2013 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-4805-8 |pages=754 }}</ref> ==Nacionalna dediščina== ''Samguk jusa'' velja za izjemno pomembno kulturno dediščino, ki predstavlja starokorejsko zgodovino in kulturo.<ref name="Cultural Heritage Administration"/> Vključuje starodavne zapise o zgodovini, budizmu in legendah, ki so se v ustnem izročilu večinoma izgubili. ''Samguk jusa'' je tudi eden redkih virov za preučevanje starokorejskega jezika in starodavnih korejskih ljudskih pesmi. Il-jon je uporablja različne sloge pisanja, vključno s tistimi iz kitajske budistične kulture.<ref>{{Cite journal |last=McBride |first=Richard D. |date=2006 |title=Is the Samgukyusa Reliable? Case Studies from Chinese and Korean Sources |url=https://www.jstor.org/stable/41490226 |journal=The Journal of Korean Studies |volume=11 |issue=1 |pages=163–189 |jstor=41490226 |issn=0731-1613}}</ref> Knjiga vsebuje tudi veliko informacij o budistični umetnosti, prevladujoči vrsti umetnosti v starokorejski umetnostni zgodovini. Zlasti Tapsang (4. del), ki se osredotoča predvsem na pagode, budistične podobe in templje, je bistven vir za preučevanje različnih ostankov in relikvij zgodovinske in arheološke vrednosti.<ref name="Cultural Heritage Administration" /> In ne nazadnje knjiga vključuje različne zapise o mladih vojakih v času dinastije Silla. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:13. stoletje]] [[Kategorija:Koreja]] 1nuujvk1l6suc2di1flw5ejtar9s9g0 0 606121 6721309 2026-07-28T19:44:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Tičarica]] 6721309 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tičarica]] nd8lhnezjxqnai8132m4tubva3zbx58 0 606122 6721311 2026-07-28T19:52:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Tičarica]] 6721311 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tičarica]] nd8lhnezjxqnai8132m4tubva3zbx58 0 606123 6721312 2026-07-28T20:10:13Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1362840643|Surface-to-surface missile]]« 6721312 wikitext text/x-wiki '''Raketa zemlja-zemlja''' ('''SSM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa]], zasnovana za izstrelitev s tal ali morja in zadetek ciljev na kopnem ali na morju. Izstreljujejo se lahko iz ročnih, na vozilih nameščenih ali fiksnih naprav ali z ladje. Pogosto jih poganja [[raketni motor]], včasih tudi eksplozivni naboj, saj je izstrelitvena platforma običajno mirujoča ali se počasi premika. Običajno imajo krilca in/ali krila za [[Dinamični vzgon|vzgon]] in stabilnost, čeprav lahko hiperhitre ali kratkodometne rakete uporabljajo vzgon telesa ali letijo po balistični trajektoriji. <ref>{{Navedi knjigo |last=Wragg |first=David W. |title=A Dictionary of Aviation |publisher=Osprey |year=1973 |isbn=9780850451634 |edition=first |page=254}}</ref> Prva delujoča raketa zemlja-zemlja je bila leteča bomba V-1, ki jo je poganjal [[pulzni reaktivni motor]]. Sodobne rakete zemlja-zemlja so običajno [[Samopogonski izstrelek|vodene]]. Nevodena raketa zemlja-zemlja se običajno imenuje zgolj [[raketa]] (na primer [[RPG-7]] ali M72 LAW je protitankovska raketa), medtem ko je [[BGM-71 TOW]] ali AT-2 Swatter [[Protitankovska raketa|vodena protitankovska raketa]]. Primeri raket zemlja-zemlja vključujejo MGM-140 ATACMS <ref>{{Navedi splet |last=Osborn |first=Kris |date=6 September 2016 |title=US Army's New Ground-Launched Missile: Raining Down Death from 500 Kilometers Away |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/us-armys-new-ground-launched-missile-raining-down-death-500-17606 |access-date=30 August 2017 |website=Nationalinterest.org}}</ref> in družino raket [[Scud]]. <ref>{{Navedi splet |title=SS-1 "Scud" |url=https://missilethreat.csis.org/missile/scud/ |access-date=2025-01-26 |website=Missile Threat |language=en-US}}</ref> == Primeri == * [[3M-54 Kalibr]] * 9K720 Iskander * ŽAL * [[BGM-109 Tomahawk]] <ref>{{Navedi splet |date=13 October 2021 |title=The Army Plans to Fire Its Version of the Navy's SM-6 Missile from This Launcher |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/42712/the-army-plans-to-fire-its-version-of-the-navys-sm-6-missile-from-this-launcher#:~:text=As%20for%20what%20the%20Typhon,weapons%20for%20its%20MRC%20battery.&text=The%20Tomahawk%20is%20primarily%20a,also%20have%20an%20antiship%20capability.}}</ref> * Bina * BrahMos * Hermes * Hyunmoo-3 * KARA Atmaca <ref>{{Navedi splet |title=Roketsan - KARA ATMACA Surface-To-Surface Cruise Missile |url=https://www.roketsan.com.tr/en/products/kara-atmaca-surface-surface-cruise-missile}}</ref> * Kh-35 * Luz * Martlet * MGM-140 ATACMS * Nimrod * Nirbhay * Otomat * [[P-800 Oniks]] * PARS 3 LR * [[Polifem (raketa)|Polifem]] * Prahaar * Pralay * RBS-15 * Sea Breaker * Shaurya * Ure == Vrste == Obstaja širok nabor raket zemlja-zemlja. Razvrstimo jih lahko glede na predvideno uporabo, predvideni cilj (na primer [[Protiladijska raketa|protiladijske]]), profil leta in izstrelitveno platformo. Te kategorizacije se pogosto prekrivajo. Te vrste raket se lahko izstrelijo iz fiksnih silosov, [[TEL|cestnih mobilnih]] vozil, železniških vagonov ali pomorskih izstrelitvenih platform. [[Manevrirni izstrelek|Manevrirni izstrelki (imeonvani tudi križarske rakete)]] potujejo z nižjimi hitrostmi in trajektorijami (pogosto nekaj metrov nad tlemi), vedno v atmosferi, njihov motor pa gori med celotnim letom. [[Balistični izstrelek|Balistične rakete]] potujejo z večjimi hitrostmi in trajektorijami s kratkim poletom z motorjem (faza pospeševanja), ki mu sledi obdobje običajno leta brez motorja, pogosto pri izstopu iz atmosfere (srednja faza poti), nato pa sledi hiter ponovni vstop v ozračje brez motorja. Izstrelki so običajno razvrščeni po pasu razpona, od najkrajšega do najdaljšega: * Balistična raketa kratkega dosega (SRBM): doseg manjši od 1.000&nbsp;km. <ref name="inventories">{{Navedi splet |title=Worldwide Ballistic Missile Inventories {{!}} Arms Control Association |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories#:~:text=Medium-range%20ballistic%20missiles,%20traveling,traveling%20more%20than%205,500%20kilometers. |archive-url=https://web.archive.org/web/20241225162236/https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories |archive-date=2024-12-25 |access-date=2025-01-26 |website=www.armscontrol.org |language=en}}</ref> <ref name="CRS2022">{{Navedi splet |date=23 November 2022 |title=Defense Primer: Ballistic Missile Defense |url=https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221125040152/https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |archive-date=25 November 2022 |access-date=26 November 2022 |website=[[Congressional Research Service]]}}</ref> * [[MRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (MRBM): doseg med 1.000&nbsp;km in 3.000&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[IRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (IRBM): doseg med 3.000&nbsp;km in 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[Medcelinska balistična raketa]] (ICBM): doseg večji od 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * "[https://missilethreat.csis.org/missile/ Rakete sveta]". Projekt protiraketne obrambe CSIS. * "[https://www.britannica.com/technology/surface-to-surface-system Sistem površina-površina]". Britannica. {{Clear}} {{Normativna kontrola}} cbuf8v9rd15a2hsgbq0dyvzxf3h7g6c 6721313 6721312 2026-07-28T20:12:36Z Rastofan 255314 dpdana slika 6721313 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tomahawk Block IV cruise missile -crop.jpg|sličica|Manevrirni iztrelek [[BGM-109 Tomahawk]] med letom]] '''Raketa zemlja-zemlja''' ('''SSM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa]], zasnovana za izstrelitev s tal ali morja in zadetek ciljev na kopnem ali na morju. Izstreljujejo se lahko iz ročnih, na vozilih nameščenih ali fiksnih naprav ali z ladje. Pogosto jih poganja [[raketni motor]], včasih tudi eksplozivni naboj, saj je izstrelitvena platforma običajno mirujoča ali se počasi premika. Običajno imajo krilca in/ali krila za [[Dinamični vzgon|vzgon]] in stabilnost, čeprav lahko hiperhitre ali kratkodometne rakete uporabljajo vzgon telesa ali letijo po balistični trajektoriji. <ref>{{Navedi knjigo |last=Wragg |first=David W. |title=A Dictionary of Aviation |publisher=Osprey |year=1973 |isbn=9780850451634 |edition=first |page=254}}</ref> Prva delujoča raketa zemlja-zemlja je bila leteča bomba V-1, ki jo je poganjal [[pulzni reaktivni motor]]. Sodobne rakete zemlja-zemlja so običajno [[Samopogonski izstrelek|vodene]]. Nevodena raketa zemlja-zemlja se običajno imenuje zgolj [[raketa]] (na primer [[RPG-7]] ali M72 LAW je protitankovska raketa), medtem ko je [[BGM-71 TOW]] ali AT-2 Swatter [[Protitankovska raketa|vodena protitankovska raketa]]. Primeri raket zemlja-zemlja vključujejo MGM-140 ATACMS <ref>{{Navedi splet |last=Osborn |first=Kris |date=6 September 2016 |title=US Army's New Ground-Launched Missile: Raining Down Death from 500 Kilometers Away |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/us-armys-new-ground-launched-missile-raining-down-death-500-17606 |access-date=30 August 2017 |website=Nationalinterest.org}}</ref> in družino raket [[Scud]]. <ref>{{Navedi splet |title=SS-1 "Scud" |url=https://missilethreat.csis.org/missile/scud/ |access-date=2025-01-26 |website=Missile Threat |language=en-US}}</ref> == Primeri == * [[3M-54 Kalibr]] * 9K720 Iskander * ŽAL * [[BGM-109 Tomahawk]] <ref>{{Navedi splet |date=13 October 2021 |title=The Army Plans to Fire Its Version of the Navy's SM-6 Missile from This Launcher |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/42712/the-army-plans-to-fire-its-version-of-the-navys-sm-6-missile-from-this-launcher#:~:text=As%20for%20what%20the%20Typhon,weapons%20for%20its%20MRC%20battery.&text=The%20Tomahawk%20is%20primarily%20a,also%20have%20an%20antiship%20capability.}}</ref> * Bina * BrahMos * Hermes * Hyunmoo-3 * KARA Atmaca <ref>{{Navedi splet |title=Roketsan - KARA ATMACA Surface-To-Surface Cruise Missile |url=https://www.roketsan.com.tr/en/products/kara-atmaca-surface-surface-cruise-missile}}</ref> * Kh-35 * Luz * Martlet * MGM-140 ATACMS * Nimrod * Nirbhay * Otomat * [[P-800 Oniks]] * PARS 3 LR * [[Polifem (raketa)|Polifem]] * Prahaar * Pralay * RBS-15 * Sea Breaker * Shaurya * Ure == Vrste == Obstaja širok nabor raket zemlja-zemlja. Razvrstimo jih lahko glede na predvideno uporabo, predvideni cilj (na primer [[Protiladijska raketa|protiladijske]]), profil leta in izstrelitveno platformo. Te kategorizacije se pogosto prekrivajo. Te vrste raket se lahko izstrelijo iz fiksnih silosov, [[TEL|cestnih mobilnih]] vozil, železniških vagonov ali pomorskih izstrelitvenih platform. [[Manevrirni izstrelek|Manevrirni izstrelki (imeonvani tudi križarske rakete)]] potujejo z nižjimi hitrostmi in trajektorijami (pogosto nekaj metrov nad tlemi), vedno v atmosferi, njihov motor pa gori med celotnim letom. [[Balistični izstrelek|Balistične rakete]] potujejo z večjimi hitrostmi in trajektorijami s kratkim poletom z motorjem (faza pospeševanja), ki mu sledi obdobje običajno leta brez motorja, pogosto pri izstopu iz atmosfere (srednja faza poti), nato pa sledi hiter ponovni vstop v ozračje brez motorja. Izstrelki so običajno razvrščeni po pasu razpona, od najkrajšega do najdaljšega: * Balistična raketa kratkega dosega (SRBM): doseg manjši od 1.000&nbsp;km. <ref name="inventories">{{Navedi splet |title=Worldwide Ballistic Missile Inventories {{!}} Arms Control Association |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories#:~:text=Medium-range%20ballistic%20missiles,%20traveling,traveling%20more%20than%205,500%20kilometers. |archive-url=https://web.archive.org/web/20241225162236/https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories |archive-date=2024-12-25 |access-date=2025-01-26 |website=www.armscontrol.org |language=en}}</ref> <ref name="CRS2022">{{Navedi splet |date=23 November 2022 |title=Defense Primer: Ballistic Missile Defense |url=https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221125040152/https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |archive-date=25 November 2022 |access-date=26 November 2022 |website=[[Congressional Research Service]]}}</ref> * [[MRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (MRBM): doseg med 1.000&nbsp;km in 3.000&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[IRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (IRBM): doseg med 3.000&nbsp;km in 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[Medcelinska balistična raketa]] (ICBM): doseg večji od 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * "[https://missilethreat.csis.org/missile/ Rakete sveta]". Projekt protiraketne obrambe CSIS. * "[https://www.britannica.com/technology/surface-to-surface-system Sistem površina-površina]". Britannica. {{Clear}} {{Normativna kontrola}} ov0vdz2zlgiysi3blas1ycjvrtkxxk0 6721375 6721313 2026-07-29T07:32:46Z Blueginger2 186889 tn 6721375 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tomahawk Block IV cruise missile -crop.jpg|sličica|Manevrirni izstrelek [[BGM-109 Tomahawk]] med letom]] '''Raketa zemlja-zemlja''' ('''SSM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa]], zasnovana za izstrelitev s tal ali morja in zadetek ciljev na kopnem ali na morju. Izstreljujejo se lahko iz ročnih, na vozilih nameščenih ali fiksnih naprav ali z ladje. Pogosto jih poganja [[raketni motor]], včasih tudi eksplozivni naboj, saj je izstrelitvena platforma običajno mirujoča ali se počasi premika. Običajno imajo krilca in/ali krila za [[Dinamični vzgon|vzgon]] in stabilnost, čeprav lahko hiperhitre ali kratkodometne rakete uporabljajo vzgon telesa ali letijo po balistični trajektoriji. <ref>{{Navedi knjigo |last=Wragg |first=David W. |title=A Dictionary of Aviation |publisher=Osprey |year=1973 |isbn=9780850451634 |edition=first |page=254}}</ref> Prva delujoča raketa zemlja-zemlja je bila leteča bomba V-1, ki jo je poganjal [[pulzni reaktivni motor]]. Sodobne rakete zemlja-zemlja so običajno [[Samopogonski izstrelek|vodene]]. Nevodena raketa zemlja-zemlja se običajno imenuje zgolj [[raketa]] (na primer [[RPG-7]] ali M72 LAW je protitankovska raketa), medtem ko je [[BGM-71 TOW]] ali AT-2 Swatter [[Protitankovska raketa|vodena protitankovska raketa]]. Primeri raket zemlja-zemlja vključujejo MGM-140 ATACMS <ref>{{Navedi splet |last=Osborn |first=Kris |date=6 September 2016 |title=US Army's New Ground-Launched Missile: Raining Down Death from 500 Kilometers Away |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/us-armys-new-ground-launched-missile-raining-down-death-500-17606 |access-date=30 August 2017 |website=Nationalinterest.org}}</ref> in družino raket [[Scud]]. <ref>{{Navedi splet |title=SS-1 "Scud" |url=https://missilethreat.csis.org/missile/scud/ |access-date=2025-01-26 |website=Missile Threat |language=en-US}}</ref> == Primeri == * [[3M-54 Kalibr]] * 9K720 Iskander * ŽAL * [[BGM-109 Tomahawk]] <ref>{{Navedi splet |date=13 October 2021 |title=The Army Plans to Fire Its Version of the Navy's SM-6 Missile from This Launcher |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/42712/the-army-plans-to-fire-its-version-of-the-navys-sm-6-missile-from-this-launcher#:~:text=As%20for%20what%20the%20Typhon,weapons%20for%20its%20MRC%20battery.&text=The%20Tomahawk%20is%20primarily%20a,also%20have%20an%20antiship%20capability.}}</ref> * Bina * BrahMos * Hermes * Hyunmoo-3 * KARA Atmaca <ref>{{Navedi splet |title=Roketsan - KARA ATMACA Surface-To-Surface Cruise Missile |url=https://www.roketsan.com.tr/en/products/kara-atmaca-surface-surface-cruise-missile}}</ref> * Kh-35 * Luz * Martlet * MGM-140 ATACMS * Nimrod * Nirbhay * Otomat * [[P-800 Oniks]] * PARS 3 LR * [[Polifem (raketa)|Polifem]] * Prahaar * Pralay * RBS-15 * Sea Breaker * Shaurya * Ure == Vrste == Obstaja širok nabor raket zemlja-zemlja. Razvrstimo jih lahko glede na predvideno uporabo, predvideni cilj (na primer [[Protiladijska raketa|protiladijske]]), profil leta in izstrelitveno platformo. Te kategorizacije se pogosto prekrivajo. Te vrste raket se lahko izstrelijo iz fiksnih silosov, [[TEL|cestnih mobilnih]] vozil, železniških vagonov ali pomorskih izstrelitvenih platform. [[Manevrirni izstrelek|Manevrirni izstrelki (imeonvani tudi križarske rakete)]] potujejo z nižjimi hitrostmi in trajektorijami (pogosto nekaj metrov nad tlemi), vedno v atmosferi, njihov motor pa gori med celotnim letom. [[Balistični izstrelek|Balistične rakete]] potujejo z večjimi hitrostmi in trajektorijami s kratkim poletom z motorjem (faza pospeševanja), ki mu sledi obdobje običajno leta brez motorja, pogosto pri izstopu iz atmosfere (srednja faza poti), nato pa sledi hiter ponovni vstop v ozračje brez motorja. Izstrelki so običajno razvrščeni po pasu razpona, od najkrajšega do najdaljšega: * Balistična raketa kratkega dosega (SRBM): doseg manjši od 1.000&nbsp;km. <ref name="inventories">{{Navedi splet |title=Worldwide Ballistic Missile Inventories {{!}} Arms Control Association |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories#:~:text=Medium-range%20ballistic%20missiles,%20traveling,traveling%20more%20than%205,500%20kilometers. |archive-url=https://web.archive.org/web/20241225162236/https://www.armscontrol.org/factsheets/worldwide-ballistic-missile-inventories |archive-date=2024-12-25 |access-date=2025-01-26 |website=www.armscontrol.org |language=en}}</ref> <ref name="CRS2022">{{Navedi splet |date=23 November 2022 |title=Defense Primer: Ballistic Missile Defense |url=https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221125040152/https://s3.documentcloud.org/documents/23317724/defense-primer-ballistic-missile-defense-nov-23-2022.pdf |archive-date=25 November 2022 |access-date=26 November 2022 |website=[[Congressional Research Service]]}}</ref> * [[MRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (MRBM): doseg med 1.000&nbsp;km in 3.000&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[IRBM|Balistična raketa srednjega dosega]] (IRBM): doseg med 3.000&nbsp;km in 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> * [[Medcelinska balistična raketa]] (ICBM): doseg večji od 5.500&nbsp;km. <ref name="inventories" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * "[https://missilethreat.csis.org/missile/ Rakete sveta]". Projekt protiraketne obrambe CSIS. * "[https://www.britannica.com/technology/surface-to-surface-system Sistem površina-površina]". Britannica. {{Clear}} {{Normativna kontrola}} kcrfw4nky64zkzkl3uihy5k8thpkarw 0 606124 6721342 2026-07-29T04:49:03Z Miniussi 259814 nova stran z vsebino: »{| class="infobox" style="width: 22em; float: right; margin: 0 0 1em 1em; border: 1px solid #aaa; background-color: #f9f9f9; border-collapse: collapse; font-size: 90%; line-height: 1.5em;" |- ! colspan="2" style="font-size: 125%; font-weight: bold; padding: 0.4em; background-color: #034283; color: #fff; text-align: center;" | Associazione Culturale Bisiaca |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | File:Associazione_Culturale_Bisiaca.svg|270px...« 6721342 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 22em; float: right; margin: 0 0 1em 1em; border: 1px solid #aaa; background-color: #f9f9f9; border-collapse: collapse; font-size: 90%; line-height: 1.5em;" |- ! colspan="2" style="font-size: 125%; font-weight: bold; padding: 0.4em; background-color: #034283; color: #fff; text-align: center;" | Associazione Culturale Bisiaca |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | [[File:Associazione_Culturale_Bisiaca.svg|270px|Logotip društva Associazione Culturale Bisiaca]] |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | [[File:Piazza di Santo Stefano a Vermegliano.png|250px|Trg Svetega Štefana v Frankovškem]]<br><small>Trg Svetega Štefana v Frankovškem, sedež društva</small> |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | Kratica | style="padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | ACB |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Vrsta | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Prostovoljna organizacija |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitev | style="padding: 0.2em 0.4em;" | 1987 |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitelj | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Silvio Domini]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Namen | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Promocija in zaščita bizjaške kulture in narečja |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Sedež | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Piazza S. Stefano, 6<br>34077 [[Ronke]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Država | style="padding: 0.2em 0.4em;" | {{ITA}} |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Območje delovanja | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Bizjakarija]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Predsednica | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Chiara Moimas |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Jeziki | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Italijanščina|italijanščina]], bizjaško narečje |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Spletno mesto | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [http://www.acbisiaca.it www.acbisiaca.it] |} '''Associazione Culturale Bisiaca''' (ACB, sl. ''Kulturno društvo Bizjakarije'') je prostovoljna kulturna organizacija s sedežem v [[Ronke|Ronkah]], ki deluje na območju [[Bizjakarija|Bizjakarije]]. Ustanovljena je bila leta 1987 z namenom spodbujanja, zaščite in vrednotenja zgodovinske, jezikovne in kulturne dediščine območja med reko Timavo, spodnjim tokom Soče, Krasom in Jadranskim morjem.<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - L'Associazione |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodovina == Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987. Med glavnimi pobudniki je bil zgodovinar in pesnik [[Silvio Domini]], ki je postal tudi prvi predsednik organizacije. Od svoje ustanovitve naprej društvo razvija dejavnosti na področju zgodovinskega raziskovanja, arhivskega dokumentiranja in promocije lokalne kulture, s posebnim poudarkom na zaščiti bizjaškega narečja (italijansko ''bisiaco'') ter lokalnih ljudskih tradicij Bizjakarije.<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - Storia e finalità |access-date=2026-07-25}}</ref> == Dejavnosti == Društvo organizira predavanja, razstave, tečaje lokalnega narečja, javna srečanja in študijske skupine, posvečene zgodovini in kulturni dediščini območja. Med glavnimi rednimi pobudami izstopajo: * letni tečaj narečja in lokalne kulture ''A scola de bisiac''; * cikli predavanj o zgodovini goriškega in tržičkega območja; * zgodovinsko-dokumentarne razstave; * predstavitve knjig in založniška dejavnost.<ref>{{Cite web |url=https://www.ilfriuli.it/cultura/rileggere-la-storia-della-bisiacaria/ |title=(Ri)leggere la storia della Bisiacaria |publisher=Il Friuli |access-date=2026-07-25}}</ref> == Založniška dejavnost == Od leta 1987 društvo izdaja letno revijo '''''Bisiacaria''''', ki je posvečena študijam lokalne zgodovine, jezikoslovja, arheologije, antropologije in ljudskih tradicij. Revija je pogosto navedena kot bibliografski vir v akademskih krogih in s strani kulturnih ustanov, kot je Arhivski urad za Furlanijo-Julijsko krajino.<ref>{{Cite web |url=https://sa-fvg.cultura.gov.it/biblioteca-online/pubblicazioni-scientifiche/dorsi-marina |title=Pubblicazioni di Marina Dorsi |publisher=Soprintendenza archivistica del Friuli Venezia Giulia |access-date=2026-07-25}}</ref> Poleg letne revije ACB izdaja tudi štirimesečnik ''Lisonz'' (od leta 1987) ter številne monografije, posvečene slovaropisju, družbeni zgodovini in književnosti Bizjakarije.<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Pubblicazioni dell'Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}}</ref> === Glavne publikacije === {| class="wikitable sortable" |+ Knjige, ki jih je izdalo ali uredilo društvo Associazione Culturale Bisiaca (ACB) |- ! Naslov !! Avtor(ji) !! Leto !! ISBN !! Opombe |- | ''Lisonz'' || Associazione Culturale Bisiaca || 1987–danes || || Štirimesečnik. |- | ''Cori e canti bisiachi'' || Rodolfo Kubik || 1989 || || Glasbena notna črtala, uredil Silvio Domini. |- | ''La mancata conquista di quota 28 del Timavo nel 1917'' || Abramo Schmid || 1991 || || Ponatis iz revije ''Bisiacaria'' (1991). |- | ''Vistù de verdo'' / ''Zeleno oblečen'' || Silvio Domini || 1993 || || Pesniška zbirka. Uredila Jolka Milič (besedilo v italijanščini in slovenščini). |- | ''La Chiesa di Santa Maria in Monte a Fogliano'' || Luca Geroni, Licio Pavan || 1998 || || |- | ''Fiori de ben : poesie e racconti'' || Marina Zucco || 2001 || || Uredila Marina Dorsi; ilustracije Mario Bagat. |- | ''Il ponte di Sagrado a 90 anni dall'inaugurazione: 1914-2004'' || Sergio Vittori || 2004 || || |- | ''La Madonna del Capitello : Fogliano: una scultura dipinta ritrovata'' || Nadia Bertoni, Stéphane Cren || 2004 || || |- | ''Bisiaco è bello ovvero Come andare per il mondo e restare in Bisiacaria'' || Več avtorjev (uredila A. Gasparini in G. Tarlao) || 2005 || ISBN 88-89825-02-2 || V sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za sociologijo v Gorici (ISIG). |- | ''Vocabolario essenziale italiano-bisiac'' || Mauro Casasola || 2007 || || |- | ''...perchè li abbiate a goder unitamente in comun a pascolo e legne...'' || Renato Duca, Marina Dorsi, Renato Cosma || 2009 || ISBN 978-88-96257-02-9 || Študija o skupnih dobrinah na območju Tržiča (16.–19. stoletje). |- | ''Il samartinàr : storia di un antigo dialetto del Carso goriziano'' || Irene Angela Vidal || 2010 || ISBN 978-88-96257-07-4 || |- | ''Marianna e Luigia Pascoli : due donne e l'ambiente artistico italiano dell'800'' || Luca Geroni || 2010 || ISBN 978-88-96257-06-7 || |- | ''L'erbario : piante spontanee di uso alimentare nella Bisiacaria'' || Uredila Alfredo Altobelli in Rosa Braut || 2013 || ISBN 978-88-96257-10-4 || Recepti Mariano Boriani (3. izdaja ISBN 978-88-96257-21-0). |- | ''Zughi bisiachi de 'na volta'' || Sergio Vittori || 2013 || ISBN 978-88-96257-11-1 || |- | ''Al Cant dei Canti'' || Ivan Crico || 2018 || ISBN 978-88-96257-19-7 || Prevod ''Visoke pesmi'' v bizjaško narečje. |- | ''Caradori : storie di vita e di lavoro lungo l'Isonzo'' || Emanuela Puntin || 2024 || || 2. izdaja. |- | ''La stagione febbrile dei Consorzi nella Bisiacaria: 1965–1980'' || Uredila Antonia Barillari || s.a. || ISBN 978-88-96257-32-6 || V sodelovanju s Medobčinskim kulturnim konzorcijem Tržič (CCM). |} == Sodelovanja == Društvo redno sodeluje z lokalnimi ustanovami, javnimi knjižnicami, muzeji in kulturnimi zavodi v Furlaniji-Julijski krajini, kot je Kulturni konzorcij za Tržiško (Consorzio Culturale del Monfalconese - CCM), ter sodeluje pri projektih ohranjanja zgodovinskega in jezikovnega spomina regije.<ref>{{Cite web |url=https://www.ccm.it/ |title=Progetti e collaborazioni del Consorzio Culturale del Monfalconese |publisher=CCM |access-date=2026-07-25}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * ''Bisiacaria'', letna publikacija društva Associazione Culturale Bisiaca, Ronke, 1987–danes. * Marina Dorsi, *Študije in prispevki o Bizjakariji*, v: ''Bisiacaria'', št. 1–7 (1987–1993). == Zunanje povezave == * {{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it |title=Uradno spletno mesto društva Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}} * {{Cite web |url=https://opac.sbn.it/ |title=Publikacije društva Associazione Culturale Bisiaca v kataloga OPAC SBN |publisher=Servizio Bibliotecario Nazionale |access-date=2026-07-25}} [[Kategorija:Italijanska kulturna društva]] [[Kategorija:Kultura v Furlaniji-Julijski krajini]] [[Kategorija:Občina Ronke]] epcb2sq531ogeyh4pgff4ui5i4iz7mp 6721380 6721342 2026-07-29T08:20:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog, pov. 6721380 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 22em; float: right; margin: 0 0 1em 1em; border: 1px solid #aaa; background-color: #f9f9f9; border-collapse: collapse; font-size: 90%; line-height: 1.5em;" |- ! colspan="2" style="font-size: 125%; font-weight: bold; padding: 0.4em; background-color: #034283; color: #fff; text-align: center;" | Associazione Culturale Bisiaca |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | [[File:Associazione_Culturale_Bisiaca.svg|270px|Logotip društva Associazione Culturale Bisiaca]] |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | [[File:Piazza di Santo Stefano a Vermegliano.png|250px|Trg Svetega Štefana v Frankovškem]]<br><small>Trg Svetega Štefana v Frankovškem, sedež društva</small> |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | Kratica | style="padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | ACB |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Vrsta | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Prostovoljna organizacija |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitev | style="padding: 0.2em 0.4em;" | 1987 |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitelj | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Silvio Domini]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Namen | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Promocija in zaščita bizjaške kulture in narečja |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Sedež | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Piazza S. Stefano, 6<br>34077 [[Ronke]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Država | style="padding: 0.2em 0.4em;" | {{ITA}} |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Območje delovanja | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Bizjakarija]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Predsednica | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Chiara Moimas |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Jeziki | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Italijanščina|italijanščina]], bizjaško narečje |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Spletno mesto | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [http://www.acbisiaca.it www.acbisiaca.it] |} '''Associazione Culturale Bisiaca''' (ACB, sl. ''Kulturno društvo Bizjakarije'') je prostovoljna kulturna organizacija s sedežem v [[Ronke|Ronkah]], ki deluje na območju [[Bizjakarija|Bizjakarije]]. Ustanovljena je bila leta 1987 z namenom spodbujanja, zaščite in vrednotenja zgodovinske, jezikovne in kulturne dediščine območja med reko [[Timava|Timavo]], spodnjim tokom [[Soča|Soče]], [[Kras|Krasom]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]].<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - L'Associazione |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodovina == Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987. Med glavnimi pobudniki je bil zgodovinar in pesnik [[Silvio Domini]], ki je postal tudi prvi predsednik organizacije. Od svoje ustanovitve naprej društvo razvija dejavnosti na področju zgodovinskega raziskovanja, arhivskega dokumentiranja in promocije lokalne kulture, s posebnim poudarkom na zaščiti bizjaškega narečja (italijansko ''bisiaco'') ter lokalnih ljudskih tradicij Bizjakarije.<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - Storia e finalità |access-date=2026-07-25}}</ref> == Dejavnosti == Društvo organizira predavanja, razstave, tečaje lokalnega narečja, javna srečanja in študijske skupine, posvečene zgodovini in kulturni dediščini območja. Med glavnimi rednimi pobudami izstopajo: * letni tečaj narečja in lokalne kulture ''A scola de bisiac''; * cikli predavanj o zgodovini goriškega in tržičkega območja; * zgodovinsko-dokumentarne razstave; * predstavitve knjig in založniška dejavnost.<ref>{{Cite web |url=https://www.ilfriuli.it/cultura/rileggere-la-storia-della-bisiacaria/ |title=(Ri)leggere la storia della Bisiacaria |publisher=Il Friuli |access-date=2026-07-25}}</ref> == Založniška dejavnost == Od leta 1987 društvo izdaja letno revijo ''Bisiacaria'', ki je posvečena študijam lokalne zgodovine, jezikoslovja, arheologije, antropologije in ljudskih tradicij. Revija je pogosto navedena kot bibliografski vir v akademskih krogih in s strani kulturnih ustanov, kot je Arhivski urad za Furlanijo-Julijsko krajino.<ref>{{Cite web |url=https://sa-fvg.cultura.gov.it/biblioteca-online/pubblicazioni-scientifiche/dorsi-marina |title=Pubblicazioni di Marina Dorsi |publisher=Soprintendenza archivistica del Friuli Venezia Giulia |access-date=2026-07-25}}</ref> Poleg letne revije ACB izdaja tudi štirimesečnik ''Lisonz'' (od leta 1987) ter številne monografije, posvečene slovaropisju, družbeni zgodovini in književnosti Bizjakarije.<ref>{{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Pubblicazioni dell'Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}}</ref> === Glavne publikacije === {| class="wikitable sortable" |+ Knjige, ki jih je izdalo ali uredilo društvo Associazione Culturale Bisiaca (ACB) |- ! Naslov !! Avtor(ji) !! Leto !! ISBN !! Opombe |- | ''Lisonz'' || Associazione Culturale Bisiaca || 1987–danes || || Štirimesečnik. |- | ''Cori e canti bisiachi'' || Rodolfo Kubik || 1989 || || Glasbena notna črtala, uredil Silvio Domini. |- | ''La mancata conquista di quota 28 del Timavo nel 1917'' || Abramo Schmid || 1991 || || Ponatis iz revije ''Bisiacaria'' (1991). |- | ''Vistù de verdo'' / ''Zeleno oblečen'' || Silvio Domini || 1993 || || Pesniška zbirka. Uredila Jolka Milič (besedilo v italijanščini in slovenščini). |- | ''La Chiesa di Santa Maria in Monte a Fogliano'' || Luca Geroni, Licio Pavan || 1998 || || |- | ''Fiori de ben : poesie e racconti'' || Marina Zucco || 2001 || || Uredila Marina Dorsi; ilustracije Mario Bagat. |- | ''Il ponte di Sagrado a 90 anni dall'inaugurazione: 1914-2004'' || Sergio Vittori || 2004 || || |- | ''La Madonna del Capitello : Fogliano: una scultura dipinta ritrovata'' || Nadia Bertoni, Stéphane Cren || 2004 || || |- | ''Bisiaco è bello ovvero Come andare per il mondo e restare in Bisiacaria'' || Več avtorjev (uredila A. Gasparini in G. Tarlao) || 2005 || ISBN 88-89825-02-2|| V sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za sociologijo v Gorici (ISIG). |- | ''Vocabolario essenziale italiano-bisiac'' || Mauro Casasola || 2007 || || |- | ''...perchè li abbiate a goder unitamente in comun a pascolo e legne...'' || Renato Duca, Marina Dorsi, Renato Cosma || 2009 || ISBN 978-88-96257-02-9|| Študija o skupnih dobrinah na območju Tržiča (16.–19. stoletje). |- | ''Il samartinàr : storia di un antigo dialetto del Carso goriziano'' || Irene Angela Vidal || 2010 || ISBN 978-88-96257-07-4|| |- | ''Marianna e Luigia Pascoli : due donne e l'ambiente artistico italiano dell'800'' || Luca Geroni || 2010 || ISBN 978-88-96257-06-7|| |- | ''L'erbario : piante spontanee di uso alimentare nella Bisiacaria'' || Uredila Alfredo Altobelli in Rosa Braut || 2013 || ISBN 978-88-96257-10-4|| Recepti Mariano Boriani (3. izdaja ISBN 978-88-96257-21-0). |- | ''Zughi bisiachi de 'na volta'' || Sergio Vittori || 2013 || ISBN 978-88-96257-11-1|| |- | ''Al Cant dei Canti'' || Ivan Crico || 2018 || ISBN 978-88-96257-19-7|| Prevod ''Visoke pesmi'' v bizjaško narečje. |- | ''Caradori : storie di vita e di lavoro lungo l'Isonzo'' || Emanuela Puntin || 2024 || || 2. izdaja. |- | ''La stagione febbrile dei Consorzi nella Bisiacaria: 1965–1980'' || Uredila Antonia Barillari || s.a. || ISBN 978-88-96257-32-6|| V sodelovanju s Medobčinskim kulturnim konzorcijem Tržič (CCM). |} == Sodelovanja == Društvo redno sodeluje z lokalnimi ustanovami, javnimi knjižnicami, muzeji in kulturnimi zavodi v Furlaniji-Julijski krajini, kot je Kulturni konzorcij za Tržiško (Consorzio Culturale del Monfalconese - CCM), ter sodeluje pri projektih ohranjanja zgodovinskega in jezikovnega spomina regije.<ref>{{Cite web |url=https://www.ccm.it/ |title=Progetti e collaborazioni del Consorzio Culturale del Monfalconese |publisher=CCM |access-date=2026-07-25}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * ''Bisiacaria'', letna publikacija društva Associazione Culturale Bisiaca, Ronke, 1987–danes. * Marina Dorsi, *Študije in prispevki o Bizjakariji*, v: ''Bisiacaria'', št. 1–7 (1987–1993). == Zunanje povezave == * {{Cite web |url=https://www.acbisiaca.it |title=Uradno spletno mesto društva Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}} * {{Cite web |url=https://opac.sbn.it/ |title=Publikacije društva Associazione Culturale Bisiaca v kataloga OPAC SBN |publisher=Servizio Bibliotecario Nazionale |access-date=2026-07-25}} [[Kategorija:Italijanska kulturna društva]] [[Kategorija:Kultura v Furlaniji-Julijski krajini]] [[Kategorija:Občina Ronke]] pweolmleq1arai47d0mswowb4vf1dn6 0 606125 6721349 2026-07-29T05:05:03Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Mick Price (snooker)]] na [[Mick Price (snuker)]]: Slovenjenje naslova 6721349 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mick Price (snuker)]] bny3zwjje2wu66ni7ee6gcu4ywgdb3c 0 606126 6721353 2026-07-29T06:05:19Z Romanm 13 preusmeritev na [[Italijansko vojaško pokopališče v Sredipolju]] 6721353 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Italijansko vojaško pokopališče v Sredipolju]] 6m29z92ifraombnkb99j5ub367gvfy7 0 606127 6721354 2026-07-29T06:05:46Z Romanm 13 preusmeritev na [[Raketa zemlja-zemlja]] 6721354 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Raketa zemlja-zemlja]] 5sjajq3jm9lwsdcwbd5gizhxlrh7rfw 0 606128 6721381 2026-07-29T08:23:08Z Octopus 13285 uvod 6721381 wikitext text/x-wiki '''Moheji''', '''Malgali''', '''Mogheri''' ali '''Modžjeji'''<ref>{{cite web |title=唐与渤海、靺羯关系史上的两次出使 |url=http://share.iclient.ifeng.com/shareNews?aid=89002434&fromType=vampire}}</ref> so bili zgodovinska skupina ljudstev, ki so v poznem starem veku naseljevale dele severovzhodne [[Azija|Azije]]. Najbolj znani Moheji so bili Hejšuji ob reki [[Amur]] in Sumoji, poimenovani po reki Songhua.{{sfn|Crossley|1997|p=18}} Tradicionalno so jih opredeljevali po njihovih jezikih, ki so spadali med [[Tunguški jeziki|tunguške jezike]]. Hejšuji naj bi bili neposredni predniki [[Džurčeni|Džurčenov]] iz 12. stoletja. Zapisi [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] omenjajo, da so Moheji prebivali v deželi Sušen, severovzhodno od Tanga, vzhodno od Turkov in severno od [[Kogurjo]]ja.<ref>''Old Book of Tang'', Chapter 199.</ref> Moheji so predstavljali večji del prebivalstva v kraljestvu Bohaj v severovzhodni Aziji, ki je trajalo od konca 7. stoletja do začetka 10. stoletja. Po padcu [[Bohaj]]a je za Moheji mogoče najti le malo zgodovinskih sledi, čeprav veljajo za primarno etnično skupino, iz katere izvirajo Džurčeni. Za njihove neposredne prednike veljajo predvsem Hejšuji. Iz Džurčenov izvirajo [[Mandžuri]], ki so v 17. stoletju ustanovili [[Dinastija Čing|dinastijo Čing]].<ref name="A">Huang, P.: "New Light on the origins of the Manchu," ''Harvard Journal of Asiatic Studies'', vol. 50, no.1 (1990): 239-82. Pridobljeno 18. julija 2006.</ref> Moheji so bili pretežno stalno naseljeni kmetje, ki so gojili sojo, pšenico, proso in riž in se ukvarjali s prašičerejo in lovom.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 14.</ref><ref>[http://www.ritsumei.ac.jp/acd/cg/lt/rb/601/601PDF/aisin.pdf Aisin Gioro & Jin], str. 18.</ref> Znani so bili po tem, da so nosili plašče iz svinjskih in pasjih kož.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 13-4.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudstva]] d6s9tzii10a0mvkin63gpibllcva92t 6721397 6721381 2026-07-29T08:58:28Z Octopus 13285 plemena 6721397 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese |c={{linktext|靺鞨}} ali {{linktext|靺羯}} |p=Mòhé Mòjié |w=Mo-ho Mo-ja |mc=/muɑt̚ kɑt̚/ |oc=/*maːd *kaːl/ | |hangul=말갈 |hanja=靺鞨 |rr=Malgal |mr=Malgal }} '''Moheji''', '''Malgali''', '''Mogheri''' ali '''Modžjeji'''<ref>{{cite web |title=唐与渤海、靺羯关系史上的两次出使 |url=http://share.iclient.ifeng.com/shareNews?aid=89002434&fromType=vampire}}</ref> so bili zgodovinska skupina ljudstev, ki so v poznem starem veku naseljevale dele severovzhodne [[Azija|Azije]]. Najbolj znani Moheji so bili Hejšuji ob reki [[Amur]] in Sumoji, poimenovani po reki Songhua.{{sfn|Crossley|1997|p=18}} Tradicionalno so jih opredeljevali po njihovih jezikih, ki so spadali med [[Tunguški jeziki|tunguške jezike]]. Hejšuji naj bi bili neposredni predniki [[Džurčeni|Džurčenov]] iz 12. stoletja. Zapisi [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] omenjajo, da so Moheji prebivali v deželi Sušen, severovzhodno od Tanga, vzhodno od Turkov in severno od [[Kogurjo]]ja.<ref>''Old Book of Tang'', Chapter 199.</ref> Moheji so predstavljali večji del prebivalstva v kraljestvu Bohaj v severovzhodni Aziji, ki je trajalo od konca 7. stoletja do začetka 10. stoletja. Po padcu [[Bohaj]]a je za Moheji mogoče najti le malo zgodovinskih sledi, čeprav veljajo za primarno etnično skupino, iz katere izvirajo Džurčeni. Za njihove neposredne prednike veljajo predvsem Hejšuji. Iz Džurčenov izvirajo [[Mandžuri]], ki so v 17. stoletju ustanovili [[Dinastija Čing|dinastijo Čing]].<ref name="A">Huang, P.: "New Light on the origins of the Manchu," ''Harvard Journal of Asiatic Studies'', vol. 50, no.1 (1990): 239-82. Pridobljeno 18. julija 2006.</ref> Moheji so bili pretežno stalno naseljeni kmetje, ki so gojili sojo, pšenico, proso in riž in se ukvarjali s prašičerejo in lovom.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 14.</ref><ref>[http://www.ritsumei.ac.jp/acd/cg/lt/rb/601/601PDF/aisin.pdf Aisin Gioro & Jin], str. 18.</ref> Znani so bili po tem, da so nosili plašče iz svinjskih in pasjih kož.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 13-4.</ref> ==Plemena== [[Slika:Eastern Hu.png|thumb|500px|Rodovnik Mohejev]] Po nekaterih zapisih je Moheje tvorilo sedem, morda osem plemen: {|class="wikitable" |- !Moji/Merjiji/Vuji/Matgati (勿吉) !Moheji/Mogherji/Malgali/Muthoti (靺鞨) !width=175|Sedanja lojacija !width=175|Naselja |- |Sumo <br>粟末部 (Sùmò Bù)<br>속말부 (Sogmalbu) |Sumo <br>粟末部 (Sùmò Bù)<br>속말부 (Sogmalbu) |porečje Songhuje | |- |Bajšan <br>白山部 (Báishān Bù)<br>백산부 (Baeksanbu) |Baishan tribe<br>白山部 (Báishān Bù)<br>백산부 (Baeksanbu) |pogorje Pegdusan | |- |Julu <br>虞婁 (Yúlóu)<br>우루 (Uru) |Julu <br>虞婁 (Yúlóu)<br>우루 (Uru) |poračje Suifuna | |- |Boduo <br>伯咄部 (Bóduō Bù)<br>백돌부 (Baekdolbu) |Boduo <br>伯咄部 (Bóduō Bù)<br>백돌부 (Baekdolbu) |porečje Lalina | |- |Funje <br> 拂涅部 (Fúniè Bù)<br> 불열 (Buryeol) |Funje <br> 拂涅部 (Fúniè Bù)<br> 불열 (Buryeol) |porečje Mudana, kotlina jezera Khanka |Džiši in Mudandžjang |- |Ančegu <br>安車骨部/安车骨部 (Ānchēgǔ Bù)<br> 안차골부 (Anchagolbu) |Tieli <br>鐵利 (Tiělì)<br> 철리 (Cheolli) |porečje Songvaja |Harbin |- |Haoš <br>號室部/号室部 (Hàoshì Bù)<br>호실부 (Hosilbu) |Jueši <br> 越喜 (Yuèxǐ)<br> 월희 (Wolhui) | | Dalnerečensk |- |Hejšuji <br>黑水部 (Hēishuǐ Bù)<br>흑수부 (Heuksubu) |Hejšuji <br>黑水部 (Hēishuǐ Bù)<br>흑수부 (Heuksubu) |nižavje okoli [[Amur]]ja |Hegang, Džjamusi, Šuangjašan, [[Habarovsk]], Birobiddžan, Jičun |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] fjqr543cg9athd5p8rncmqrf4qjc5gk 6721399 6721397 2026-07-29T08:59:53Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6721399 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese |c={{linktext|靺鞨}} ali {{linktext|靺羯}} |p=Mòhé Mòjié |w=Mo-ho Mo-ja |mc=/muɑt̚ kɑt̚/ |oc=/*maːd *kaːl/ | |hangul=말갈 |hanja=靺鞨 |rr=Malgal |mr=Malgal }} '''Moheji''', '''Malgali''', '''Mogheri''' ali '''Modžjeji'''<ref>{{cite web |title=唐与渤海、靺羯关系史上的两次出使 |url=http://share.iclient.ifeng.com/shareNews?aid=89002434&fromType=vampire}}</ref> so bili zgodovinska skupina ljudstev, ki so v poznem starem veku naseljevale dele severovzhodne [[Azija|Azije]]. Najbolj znani Moheji so bili Hejšuji ob reki [[Amur]] in Sumoji, poimenovani po reki Songhua.{{sfn|Crossley|1997|p=18}} Tradicionalno so jih opredeljevali po njihovih jezikih, ki so spadali med [[Tunguški jeziki|tunguške jezike]]. Hejšuji naj bi bili neposredni predniki [[Džurčeni|Džurčenov]] iz 12. stoletja. Zapisi [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] omenjajo, da so Moheji prebivali v deželi Sušen, severovzhodno od Tanga, vzhodno od Turkov in severno od [[Kogurjo]]ja.<ref>''Old Book of Tang'', Chapter 199.</ref> Moheji so predstavljali večji del prebivalstva v kraljestvu Bohaj v severovzhodni Aziji, ki je trajalo od konca 7. stoletja do začetka 10. stoletja. Po padcu [[Bohaj]]a je za Moheji mogoče najti le malo zgodovinskih sledi, čeprav veljajo za primarno etnično skupino, iz katere izvirajo Džurčeni. Za njihove neposredne prednike veljajo predvsem Hejšuji. Iz Džurčenov izvirajo [[Mandžuri]], ki so v 17. stoletju ustanovili [[Dinastija Čing|dinastijo Čing]].<ref name="A">Huang, P.: "New Light on the origins of the Manchu," ''Harvard Journal of Asiatic Studies'', vol. 50, no.1 (1990): 239-82. Pridobljeno 18. julija 2006.</ref> Moheji so bili pretežno stalno naseljeni kmetje, ki so gojili sojo, pšenico, proso in riž in se ukvarjali s prašičerejo in lovom.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 14.</ref><ref>[http://www.ritsumei.ac.jp/acd/cg/lt/rb/601/601PDF/aisin.pdf Aisin Gioro & Jin], str. 18.</ref> Znani so bili po tem, da so nosili plašče iz svinjskih in pasjih kož.<ref>[https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ Gorelova 2002], str. 13-4.</ref> ==Plemena== [[Slika:Eastern Hu.png|thumb|500px|Rodovnik Mohejev]] Po nekaterih zapisih je Moheje tvorilo sedem, morda osem plemen: {|class="wikitable" |- !Moji/Merjiji/Vuji/Matgati (勿吉) !Moheji/Mogherji/Malgali/Muthoti (靺鞨) !width=175|Sedanja lojacija !width=175|Naselja |- |Sumo <br>粟末部 (Sùmò Bù)<br>속말부 (Sogmalbu) |Sumo <br>粟末部 (Sùmò Bù)<br>속말부 (Sogmalbu) |porečje Songhuje | |- |Bajšan <br>白山部 (Báishān Bù)<br>백산부 (Baeksanbu) |Baishan tribe<br>白山部 (Báishān Bù)<br>백산부 (Baeksanbu) |pogorje Pegdusan | |- |Julu <br>虞婁 (Yúlóu)<br>우루 (Uru) |Julu <br>虞婁 (Yúlóu)<br>우루 (Uru) |poračje Suifuna | |- |Boduo <br>伯咄部 (Bóduō Bù)<br>백돌부 (Baekdolbu) |Boduo <br>伯咄部 (Bóduō Bù)<br>백돌부 (Baekdolbu) |porečje Lalina | |- |Funje <br> 拂涅部 (Fúniè Bù)<br> 불열 (Buryeol) |Funje <br> 拂涅部 (Fúniè Bù)<br> 불열 (Buryeol) |porečje Mudana, kotlina jezera Khanka |Džiši in Mudandžjang |- |Ančegu <br>安車骨部/安车骨部 (Ānchēgǔ Bù)<br> 안차골부 (Anchagolbu) |Tieli <br>鐵利 (Tiělì)<br> 철리 (Cheolli) |porečje Songvaja |Harbin |- |Haoš <br>號室部/号室部 (Hàoshì Bù)<br>호실부 (Hosilbu) |Jueši <br> 越喜 (Yuèxǐ)<br> 월희 (Wolhui) | | Dalnerečensk |- |Hejšuji <br>黑水部 (Hēishuǐ Bù)<br>흑수부 (Heuksubu) |Hejšuji <br>黑水部 (Hēishuǐ Bù)<br>흑수부 (Heuksubu) |nižavje okoli [[Amur]]ja |Hegang, Džjamusi, Šuangjašan, [[Habarovsk]], Birobiddžan, Jičun |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite web |url= http://www.ritsumei.ac.jp/acd/cg/lt/rb/601/601PDF/aisin.pdf |title=Manchuria from the Fall of the Yuan to the rise of the Manchu State (1368-1636) |last1=Aisin Gioro |first1=Ulhicun |last2= Jin |first2=Shi |access-date=10 March 2014}} *{{citation|last=Crossley|first=Pamela Kyle|title=The Manchus|year=1997|publisher=Blackwell Publishing}} *{{cite book|title=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies, Manchu Grammar|editor-first=Liliya M.|editor-last=Gorelova|volume=Seven Manchu Grammar|year=2002|publisher=Brill Academic Pub|url=https://books.google.com/books?id=KHwPAAAAYAAJ|isbn=9004123075|access-date=6 May 2014}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] 9c6d1zvfumo7owako6s07chujx7pbcp 0 606129 6721392 2026-07-29T08:47:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Buje]] 6721392 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Buje]] o8rh2tt138r0qujjuwgloy334yikbiu 0 606130 6721411 2026-07-29T09:32:47Z Octopus 13285 infopolje 6721411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Bitka pri Tjanmenlingu | image = | caption = | partof = | date = 698 | place = Tjanmenling, Jilin | result = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjo]]ja * ustanovitev kraljestva [[Čongan]] | combatant1 = [[Drugi Džov]] | combatant2 = migranti [[Kogurjo]]ja <br />[[Moheji |Moheji Sumoji]]<br />[[Moheji|Moheji Bajšani]] | commander1 = [[Li Kaigu]] | commander2 = [[De Čojong]]<br>[[Čolsa Biu]] {{KIA}} | strength1 = | strength2 = | casualties1 = | casualties2 = | }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 698]] [[Kategorija:Bitke]] rl9uiczpj2g1oh2itu6xgakzerc7cpq 14 606131 6721425 2026-07-29T10:30:12Z Sporti 5955 n 6721425 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[FC Nasaf]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Uzbekistanu|Nasaf]] lfy5pxeohx5a51kiqmzm8fc506bab0a 14 606132 6721426 2026-07-29T10:31:16Z Sporti 5955 n 6721426 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Club Almagro|Cluba Almagro]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Argentini|Almagro]] 1e6p96wh8n8as55y525uxcxt4a7b85e 14 606133 6721427 2026-07-29T10:32:31Z Sporti 5955 n 6721427 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Coquimbo Unido|Coquimbo Unida]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Čilu|Coquimbo Unido]] h20uwrr5d44yqf9s2nmbc2k6h8tky1j 14 606134 6721434 2026-07-29T10:52:11Z Sporti 5955 n 6721434 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Club Atlético Banfield|Banfielda]]}} [[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Argentini|Banfield]] [[Kategorija:Club Atlético Banfield]] fx3kiyoybev4xr1e7qr1cg880auwkum 14 606135 6721436 2026-07-29T10:53:00Z Sporti 5955 n 6721436 wikitext text/x-wiki {{članek krgt}} [[Kategorija:Argentinski nogometni klubi|Banfield]] j9q3sfvhxc6u7hf89vmf9vipdqbqlb7 6721437 6721436 2026-07-29T10:53:29Z Sporti 5955 pp 6721437 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Argentinski nogometni klubi|Banfield]] nuaikqxnp47afx8fcdk09si6szcsfpz